Porabje TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 12. januarja 2017 - Leto XXVII, št. 2 stran 2 ZIMSKA IDILA ZA POHODNIKE Življenje Slovencev v besedi in sliki stran 3 Od kisele repe do spejvanja stran 4 Kak lejpo vrejmen je bilau ... stran 8 2 Svojo ne damo, ka je drugoga, neščemo?! Pri nas v Porabji je skurok naaupak, vse radi vzememo, ka je od drugoga, svojo pa brž tadamo ali tanjamo. Nej ka bi zdaj na lagvo brodili, nejsmo mi tauvajge, ne kradnemo, liki tanjamo svoje šege, navade pa vzememo vogrske, štajerske, meričke... Tau se je najbole vidlo zdaj pri zimski svetkaj, za štere smo gnauksvejta telko lejpi naši slovenski navad meli. Začnilo se je 13. decembra, na Licijovo. Eške gda sem dja v šaulo ojdla, so moji vrstniki (samo podje) v Sakalauvci zazranka rano s prkauli lejtali od iže do iže, dvorišče s slamov potrausili, pred vertinjo pokleknili pa »kokodakali«: Kokodak, kokodak, vaše kokauši naj telko djajc znesejo, kak na pauti kamenja... pa tak tadale. Na konci so pa zmolili Očenaš. Že dugo nejga k ižam pojbičov 13. decembra. Na Gorenjom Seniki so pa ojdle bejle Licije s ščetom. (Vejndrik zadnji, steri se je naravno za bejlo Licijo, je bijo zdaj že pokojni Šulič Joži, steri je ešče v Varaši Avstrijcom dojzameu črejvle s ščetom. Naj počiva v meri.) Pred božičom so ojdli po vasaj betlehemeške (božični koledniki). Najbole na Gorenjom Seniki, spejvali so pa povedali pesmico (pa tau slovenski), s sterov so za Jezuščka dar prosili. Če nazaj obračam naše novine, pred par lejti smo ešče meli pisanja o tom, kak so senički mlajši ojdli z betlehemom po vesi... zdaj že dukši čas nejga nej kejpa, nej pisanja. Lani so se v Sakalauvcaj pojavili betlehemeške, dapa na žalost so že samo vogrski gunčali. (Istina, ka v tauj vesi tau prva nej šega bila.) Ranč tak kak pojbičke, steri so prišli na den nauvoga leta friškat (tepežkat)... kak flajsno so si (ali njim je nekak) dojobrnili slovensko kolednico »Friški, friški bojte, zdravi, zdravi bojte v etom nauvom leti...« (Friss legyen, egészséges legyen ebben az új esztendőben…) Kak čüdno se tau čüje starejšim lidam pa nam, steri smo tau vsigdar slovenski čüli, gda smo mladi bili pa so nas podje prišli friškat zazranka rano, gda je ešče kmica bila. Vej pa tistoga ipa – gda se je den napravo, ka je sunce gorprišlo – se več nej šikalo friškat ojti. Ešče bole čüdno se je čülo »vogrsko« friškanje iz lamp starejšoga moškoga. Gnauk svejta smo si želeli blajženo nauvo leto ali srečno nauvo leto, zdaj vsi gučimo samo BUÉK (kratica madžarskoga stavka »Bolgog Új Évet Kívánok), naj smo stari ali mladi. Vejm, ka se svejt spreminja, dapa dunk se postavla pitanja, zakoj tak na leki tanjamo vse, ka je našo (ka je slovensko)? Zakoj se malo ne postavimo prauti nauvim divatom (modam)? Zakoj dejdecke ne navčite pojbiče, kak trbej po slovenski friškati? Zakoj babe ne navčite deklične Očenaš po slovenski (če ga več v cerkvi skurok nega)? Če ste tau nej napravili pri svoji mlajšaj, probajte bar pri svoji vnukaj. Dapa če držina več ne napravi tisto, ka je napravila več stau lejt, ka so se naše šege, naše navade (pa s tejm slovenska rejč) prejkdavale z ene generacije na drugo generacijo, bi leko tau (delno) napravila šaula tö. Vej pa mlajši majo vöro Spoznavanje slovenstva (Szlovén Népismeret), gde se – med drügim – včijo o šegaj pa navadaj med Slovenci na Vogrskom. Če se mlajši leko na pamet navčijo slovenske pesmi pa je recitirajo, zakoj bi se nej mogli navčiti tiste reči, kolednice, (molitve), stere spadajo vcüj k našim šegam? Če bi te šege pa našo rejč, mi, starejši bole poštüvali, bi je vejndrik bole poštüvali mlajši tö. Tau je naša odgovornost. Marijana Sukič Pohod Büdinci – Andovci ZIMSKA IDILA ZA POHODNIKE Kakkoli so minus stopinje skakale pa snejg išo 8. januara, spadnilo gibanje, vej pa pri minus 5 ali 6 stopinjaj je nej fajn Tak so pohodniki prihajali v Andovce je na pohod med Büdinci pa Andovci prišlo kauli 130 lidi. Pohod Trej kralov po pauti po dolaj pa bregaj organizirajo Kulturno-umetniško drüštvo Büdinci, občina Šalovci, s porabskoga tala pa Porabsko kulturno in turistično drüštvo Andovci. Največ pohodnikov je prišlo iz Pomurja, dapa prišla je edna vekša skupina s Ptuja, tau so bili členi ptujskoga planinskoga drüštva. Domanji lidgé iz Büdinec so je počakali z vraučim čajom, küjanim vinom, vcüj so pa ponidili domanji pokaraj, steroga so spekle flajsne vertinje. Po kratkom pozdravi Vendela Prvi že dobivajo gesti, drugi eške zdaj dejo vö iz gauške stati, kakkoli dobro si oblečen, te začne zebsti. Dapa na srejdi büdinske gauške je nam že redno toplo gratalo, etak smo brž Andovska ekipa (csapat), stera je z gestijom pa pijačo počakala pohodnike Židoja, ml., člena upravnoga odbora KUD Budinci, steri je pohodnike proso, naj skrb majo nasé pa na svoje padaše, smo se napautili na malo več kak 12-kilomejtrsko paut. Tak mislim, ka je vsakšomi dobro smo prišli do Porabske domačije pa Maloga Triglava. Kak smo staupili vö iz gauške, je nas rejsan čakala zimska idila. Tijoča, bejla krajina pa vse vekše snežinke (hópelyhek)… V gauški smo sploj nej vpamet vzeli, ka je bole na gausti začnilo snežiti. Pri andovski domačiji se je samo tak parilo vö iz velki piskrov, v steri so člani drüštva küjali čaj, vino pa hrenovke, vej pa vöra je bila že pau ena, pa smo že lačni bili. Ešče ena sküpna fotografija pri Malom Triglavi, pa smo vküper šli ta- prišli do nekdenešnje karavle, gde so nas z glasom harmonike pa zakürjenim ognjom čakali domačini. Malo smo pili pa pogeli kakšno pecivo pa že šli tadale po bivšom mejnom pasi. Prejk andovske gauške Porabje, 12. januarja 2017 dale. Ešeke malo brega pa smo že pá bili v büdinskom hatari. V škednji staroga rama so nas čakali z živim betlehemom, pri sterom so spejvale članice skupine Zgrablenci na kvadrat. Čako nas je ešče büdinski dau pa vzpon (emelkedő) do Vaško-gasilskoga doma, tam pa vrauči bograč pa glas harmonike... Na konci pohoda je Goričko drüštvo za lepšo vütro prejkdalo priznanje tistim pohodnikom, steri so bili lani na največ pohodaj. Tau sta bila dva pohodnika, steriva sta bila 37krat na pohodi. Če malo računamo, bole nagausti kak vsakši drugi keden. Gratulejramo njima pa organizatorom toga pohoda na toj pa drugi strani meje tö. Za tejm, ka je vse tak gladko šlau, je bilau dosta dela pa dobre volé. M. Sukič Foto: Karči Holec 3 Porabski koledar 2017 ŽIVLJENJE SLOVENCEV V BESEDI IN SLIKI Porabski koledar (kot osrednji del knjižnega daru skupaj s humoreskami Branka Šömna Rakičanski breg - Monošterski brejg in božično-novoletno številko Porabja) prinaša raznoliko branje in večsto fotografij o življenju Slovencev na Madžarskem v letu 2016. Urednik Karel Holec (tudi avtor fotografij) se je odločil za nekoliko skromnejši, a še vedno obsežen zbornik v primerjavi z letnikom prej in za poudarek na kejpaj. Kaj je komu bolj všeč, ali napisani prispevki v obeh »jezikih«, knjižnem ali narečju, ali obilica fotografij, je zgolj načelna/umetna dilema. Privlačen je že koledarski del, v katerem je urednik zbral serijo fotografij na podobno temo, lani za sočno sadje, letos za ptice iz porabskega okolja. V uvodnem članku si Dušan Mukič zastavlja eno temeljnih vprašanj sleherne manjšine, ne samo majhne, tudi velike po številu: Kak dugo mo eške po domanje pisali? Najprej omeni, da je prvi članek v koledarju objavil pred osemnajstimi leti, ko ga je urejal njegov oče Francek Mukič. Kot v slovenskem knjižnem jeziku izobražen se je spopadel z učenjem narečja, domanje porabske rejči. Zdaj jo uporablja pri novinarskem delu na televiziji (Slovenski utrinki), pri radiu in časopisu. Opozarja tudi, da doslej ni nihče napisal pravil, slovnice in pravopisa porabskega narečja. »Pri novinaj Porabje - pa eške posaba pri (zdaj že) Porabskom koledari - se vsi zamaj trüdimo, ka aj bi napisali takše štenje, ka te Vi, dragi bralci, z veseljom šteli pa se kaj z njega navčili tö. Pišemo v Vašoj, pišemo v našoj maternoj reči. Problem je samo v tom, ka nas je vsikdar menje v našoj prelepoj krajini, šteri vejmo po domanje pisati. Zdaj nas eške en par geste, ne vejmo pa, ka boude na priliko za deset lejt. Šaulska mladina, če se kaj navči, se navči knjižno slovensko rejč.« (Vendar se je treba zavedati: če v Porabju ne bo »besede«, bo zamrla tudi »rejč«, op. avt.) V razdelku Porabje piše Estera Pleša o 35-letnici murskosoboškega mešanega pevskega zbora društva upokojencev Vladimir Močan. Znana Porabska Slovenka, dolgoletna ravnateljica gornjeseniške osnovne šole Jožefa Košiča, Erika Glanz je kratek zapis naslovila Časi, kratki časi. S kančkom nostalgije se ozre na svojo življenjsko pot, vendar »ne zato, da bi žalovali za minulimi leti, temveč sprejemamo realnost, da je življenje kratko in minljivo.To je najbolj očitno takrat, kadar kaj praznujemo.« Spomni, da je jeseni leta 2013 minilo 50 let, ko je diplomirala na Visokem pedagoškem inštitutu v Budimpešti in zaključi s spoznanjem ob srečanju s svojimi nekdanjimi učenci: »Pedagoški poklic je težek, ampak v takih trenutkih vedno čutim, da je bilo vredno biti pedagog«. O tem, kako je postal dvojezičen, na zanimiv, celo iskriv način razmišlja Dušan Mukič. Za ilustracijo primer, kakršnih je v zapisu več: »Nekoč sem v jaslih - ko je bilo moje znanje madžarščine še močno pomanjkljivo - prosil za »čaj«, in so vzgojiteljice presenečeno mislile, da si želim ljubico („csaj”). Izpostavi pomembno vlogo matere Marije in očeta Franceka na poti do svoje dvojezičnosti. Članek se sicer bere sproščeno, vendar je avtorjevo sporočilo še kako aktualno. Iz zgodovine Porabskih Slovencev je prispevek Irene Pavlič, 17 let učiteljice (spoznal sem jo kot novinar Radia Ljubljana pred petdesetimi leti), narodnostne delavke v Demokratični zvezi južnih Slovanov, sodelavke Porabja in Slovenskega/Porabskega koledarja ter večletne zelo dejavne predsednice Slovenskega društva v Budimpešti, sicer rojene v Slovenski vesi. Odveč je vprašanje, ali kdo bolj od avtorice pozna preteklost slovenske manjšine na Madžarskem. Skrbno so zbrani drobci o dogodkih, ki sestavljajo zgodbo Porabja, narodnostrnega in obmejnega dela Železne županije. Preprosto: članek naj preberejo tisti, ki jih tematika zanima, morajo ga prebrati oni, ki bodo obširneje pisali o porabski preteklosti. Janez Pezelj z dolenjskega zornega kota opazuje in doživlja Porabje, ki ga je »odkril« bolj po naključju, kot predsednik Likovnega društva Mavrica iz Novega mesta. Sodeč po dosedanjem in tokratnem pisanju so Porabje in njegovi ljudje nanj naredili globok in trajen vtis. Zato tudi pomenljiv naslov zapisa: Porabci kot drobceni škratje. Zapiše: »Če ne bi bili Porabci trdoživi kot majceni škratki iz pravljic, jih nemara že zdavnaj na tem ozemlju ne bi bilo več.« (In še kako prav ima.) O stikih med upokojenci piše Marta Sever: »Sodelovanje med penzionisti je preveč dobro, zatok želejm, aj tou ostane, med drüštvom upokojencev Puconci in porabskimi penzionisti ešče dale«. Pozornost upravičeno pritegne študija Valeri- Porabje, 12. januarja 2017 je Perger Moj sin je toliko Madžar kot Slovenec in obratno. Avtorica uvodoma ocenjuje: »Slovenščina je pri slovenski skupnosti v Porabju na Madžarskem postala jezik, ki mu zmanjkuje življenjskosti... V pričujočem prispevku želim osvetliti lasten družinski primer, kako se z ogromno truda cele družine, vztrajnosti in doslednosti ter še več zgleda in ljubezni da doseči zastavljene cilje... Bila sem ena tistih srečnih mam, ki sem se lahko zavestno odločila, da bo moj sin dvojezičen. S partnerjem, prekmurskim Madžarom, sva se že pred sinovim rojstvom dogovorila, kako ga bova od začetkov zavedanja sveta vpeljevala v skrivnosti najinih materinščin, mož madžarščine, jaz slovenščine. To se nama je zdelo tako naravno in samoumevno, da nikoli nisva podvomila v najino odločitev.« Opisuje sinovo zapleteno pot do tega, da je zdaj »toliko Madžar kot Slovenec in obratno.« (V »klasičnih« družinah, pa ne samo porabskih, je zgodba mnogo bolj kompleksna glede učenja dveh in več jezikov, ker verjetno ni niti enega šolarja, ki bi imel dva učitelja, ki poznata oba jezika. Op. avtorja). V Razpravah in študijah sodeluje Franc Kuzmič s tremi prispevki: Gradnikova pesem o vencih; Lucipeter ter Porabje v prvi svetovni vojni in smrt Alojza Dravca. Mrtveče šege predstavlja Jelka Pšajd. Marija Kozar je članek naslovila z Naroudo se je krau nebeski... Avtorica poseže v leto 1517, ko je Martin Luther napisal 95 tez, s katerimi se je začela reformacija in katere 500-letnici je namenjena v Evropi, tudi v Sloveniji vrsta slovesnosti (o katerih smo v Porabju že pisali). Prva v Prekmurju bo 25. januarja v Puconcih. Na straneh Ljudje in usode pišejo Klara Mešič, Jože Karba in Vera Gašpar (Kak je inda svejta fajn bilo). Iz madžarščine na slovensko rejč obrnjena (D. Mukič) je pripoved Márie Szamosvölgyi (1927-2016) Pripovejst, štero sem dugo nosila v sebi. V poglavju Literatura objavljajo Ernest Ružič (Anka, odlomek iz romana), Milan Vincetič (Grillandija), Dušan Mukič (v porabščino prestavljena Ciganska balada, Franc Milošič, Ana Novak (Od More do Rabe), Marta Sever, Majda Klement, Otilija Gider, Maša Berger, Olga Gutman (Sreča je kot sonce) in Irena Štajner. Cerkveno življenje predstavljata Lojze Kozar ml. z zgodbo s porabskim pridihom Svetlo srečanje in Vera Gašpar o obnovljenem križu. Za strani od 122 do 311 je Göngyi (Biserka) Bajzek zbrala Kroniko dogodkov Zveze Slovencev na Madžarskem in soorganizatorjev 2016. Verjetno ni bilo dogodka, ki ne bi bil zabeležen na fotografiji in s kratkim tekstom. Ernest Ružič Foto: K. Holec 4 Lujz Sraka iz Lipovec PREKMURJE Nevoščenost 7, 9, 10, 15, 20, 28 in 30. Tau so numere, stere naj bi enomi Prekmurci na nauvoga leta den prinesle srečo. Če sploj tak brodimo, ka pejnezi srečo nosijo. Mogauče je tüdi tau, ka je tisti, steri je tej sedem numer na lotoni obkraužo in ga plačo na bencinski pumpi v Martjancaj, sploj nej Prekmurec. Vej pa se tü mimo dosta turistov vozi v Moravske Toplice. Pitanje je, če mo gda znali, što je daubo 2,3 milijona evronov (palajfli 700 milijonov forintov), gvüšno pa mo znali, iz stere občine (járásból) je, vej pa so v Sloveniji takši zakoni, ka občina, v steroj té srečen človek žive, dobi 15 procentov porcije od dobitka. 350 gezero evronov je nej malo pejnez, sploj pa nej za kakšo menšo občino. Gda se je zvedlo, ka je loto cetli biu plačani v Prekmurji, se je že začnilo na velko gučati, sto je koga vido, ka je že slaviu in veselo nazdravlo. Nemčavci, Andrejci, Turnišče, Rakičan in ške drügi kraji so bili omenjeni. Eni privoščijo neznanomi dobitniki (nyertes), dosta pa je tö nevoščenih lidi. Tau je nej čüda, vej pa je nevoščenost slovenski nacionalni šport. Nevoščeni so, tak brodim, eni tüdi Pomurki in Pomurci leta 2016. Radio Murski val in novine Vestnik sta že 26. leto vöodabrali žensko in moškoga, steriva sta neka ekstra napravila. Poslušalci in bralci so največ glasov dali Mirjani Mulec iz Gornje Radgone in Blaži Šumaki iz Turnišča. Prva, stera je članica Društva za zaščito živali, dosta dela na tom, ka pisavge, mačke in drügi domanji ljubljenčki nej bi trpeli. Kak veganka je članica Fridine domače kuhinje, facebook skupine, stera na internet davle recepte, v steri nega živalskih (állati) sestavin. Blaž Šumak, steri se vči za vzgojitelja, pa je soplesalec Matejke Koštric, plesalke na invalidskom vozički. Čestitka dvema mladima, steriva ne brodita samo na sebe, liki pomagata drügim. Silva Eöry OD KISELE REPE DO SPEJVANJA Alojz - bole ga vsi poznajo in zovejo po imeni Lujz – Sraka je doma v prekmurski vesnici Lipovci. Rad pomaga vseposedi, med drügim je biu svetnik (önkormányzati képviselő) v böltinski občinski kotrigi, je pa tüdi predsednik lipovskoga moškoga pevskoga zbora, steri je pred dvema letoma slaviu 35 lejt svojga uspešnoga dela. »Mladosti se rad spominjam. Naša držina je bila bogata na mlajših. Deset nas je gorzraslo, zdaj nas ške devet živi. Ge sam osmi po redi. Doma smo meli paverstvo s štiri do petimi hektari zemle. Konje smo meli, tak ka smo drügim pavrom tö pomagali. Ge sam nej biu preveč za delo na njivaj, za oranje in za delo z mašinami, ge sam bole biu, kak so pravli, za štalo zmetavati in za knjige šteti,« začne svojo pripovejst naš sogovornik in cujda: »Najbole dober sam biu za ribati kiselo repo, vsakši keden smo skvasili dvej kadi, tau je tak okauli 120 kil repe. Tau je te oča s kobilami odpelo v bauto v Soboto. Velki tau penez smo si tak, za vse, ka smo nücali küpiti, gvant in vse drügo, z odavanjom repe prislüžili. Oča je biu te ške kupinar, se pravi, ka je po vesnicaj kipüvo djajca in kokauši. Tak so nam po domanje pravli, ka smo mi Kupinarovi. Po tistom, gda je socialistična vlast (hatalom) tau prepovedala, je oča mogot titi v Avstrijo delat, ka je leko prehrano tak velko držino.« Srakov Lujz se je v šauli (prva dva razreda je odo v domanjoj vesnici, po tistom pa v Böltince) dobro včiu, najbole pa se njemi je tau vidlo, ka se je vsefele dosta godilo, vej pa so meli dramski, foto, biološki in ške drüge zanimive krožke, »stere sam, zdaj tak brodim, najbole rad zatau meu, ka mi je te doma nej trbelo telko delati. Le- pau je bilou tö te, gda smo po njivaj do dauma mlajši peški üšli. Od predmetov pa sam najrajši meu matematiko in slovenščino, vej pa so mi furt gučali, ka sam mali Alojz (Lojz) Sraka Cankar. Nej pa sam meu rad telovadbe (testnevelés). Pravli so mi, ka sam malo šajtravi«. Po tiston, ka je fakulteti, te pa na Filozofski fakulteti dale pedagogiko in ške andragogiko, tau pomeni, ka sam se vözašaulo za pomauč starejšim lidam, steri se škejo dale šaulati. In tau zdaj tö delam. Na Ljudski univerzi (TIT) v Murski Soboti vodim Svetovalno središče. Moje delo je, ka davlem tanače, kak naj lidgé pridejo do nauvih znanj in nauvoga poklica. Pomagam tistim, steri ške delo majo, pa bi radi neka drügo delali, kak delajo zdaj, pa tüdi tistim, steri so brez dela. Mi njim ponüdimo takše programe, s sterimi se leko neka nauvoga navčijo, delati z računalnikom, drüge gezike in takše reči.« Lojz med svojimi pevci zgotovo gimnazijo v Murski Soboti – sošolca sta njemi bila v Porabji znaniva Feri Lainšček in Valerija Perger tö – se je mladi Prekmurec odlaučo, ka de se šau naprej v Ljubljano šaulat, »gé smo mi, paverska in sibirska deca, kak so nas Prekmurce tüdi radi zvali, vidli, ka smo tö tak sposobni kak tisti iz Ljubljane. Prvo sam študero dvej leti na Pedagoški Lujz Sraka je po tistom, ka je iz Ljubljane nazaj v Prekmurje prišo in se oženo, nekaj let živo v Murski Soboti, samo ka ga je brž srce nazaj v rodno vesnico začnilo vleči in tak so si z držinov v Lipovci postavili ram. V vesnici, v steroj žive 1200 lidi, se dosta vsega godi. Tak majo té cajt najboukši klub v hokeji na travi v Sloveniji, od 1980. leta pa delüvle tüdi Porabje, 12. januarja 2017 moški pevski zbor. »Glavni šef je naš zborovodja Gorazd Tivadar, ges pa sam šef za organizacijo, tau pomeni, ka na skrbi mam, ka vsi pridejo in majo kelkotelko zriktane gvante, pa gda kama demo, riktam papere in drüge takše reči. Moja skrb je tö, ka majo zadosta pijače na vajaj, skratka sam deklica za vse,« pove Sraka, steri je v zbori zadnji šestnajst let, od tistoga cajta, ka se je preselo nazaj v domanjo vesnico. Zanimivo je, ka v zbori spejvajo samo Lipovčari. Zdaj jih je štrnajst, iščejo pa mlade, vej pa neškejo svoje delo tanjati. »Tiste trno mlade pojbe ne čakamo. Ponavadi je tak, ka tej ške lejčejo po veselicaj, te pa jih čaka tau, ka si najdejo partnerko in se oženijo. Té ške pistimo na meri, te pa, gda njüvi mlajši malo gorzrastejo, in so stari okauli 35 lejt, te jim že paše, ka dejo v moško drüžbo. Rejs, ka v začetki niške ne vüpa cuj k nam, samo mi pravimo, ka če ma človek posluh, se vse da navčiti. Mi smo nej zbor, ka bi kote šteli, mi moremo fejst vaditi in štimo moremo meti, ka nam te grata ubrano spejvati,« raztolmači vodja lipovskih pevcov in pove, ka so trno radi, če pauleg domanji nastopov leko spejvajo tö gé indri. Preminaučo leto so se predstavili Slovencom na Reki, ške pred tistim so bili na avstrijskom Koroškom, radi pa se spominjajo tö, ka so se ob pomauči Mikija Roša pred leti notpokazali tüdi v Monoštri. »Tak ške malo računamo, kak mi pravimo, če de Baug Mariji zdravje dau, pa če bi penezi in zdravje bilou, ka bi šli ške v Rezijo, ka bi te cejlo slovensko zamejstvo gorpoiskali,« je želja Lujza Srake in pevcov lipovskoga moškoga pevskoga zbora. Silva Eöry Kejpi: Silva Eöry in osebni arhiv 5 PESMI KOT SPOMENIKI ŽIVLJENJA Ob odmevnih in številčno obiskanih spominskih prireditvah v Pavlovem jubilejnem letu (130. obletnica rojstva in 70. obletnica smrti) so se odvijali tudi dogodki bolj družinskega in prijateljskega značaja. 22. decembra lani so v sombotelski Knjižnici valka spomina na neutrudljivega kulturnega delavca se je spominjala na svoja otroška leta, ko je pogosto zahajala k očetu v knjižnico. Ta se je takrat nahajala v stavbi muzeja, ki je deklico očaral s svojimi eksponati in kulturnimi dogodki. tja večera prebrala pesem no delo. Vodil je etnološki svojega očeta o »soljudeh, oddelek, ustanovil Druobsojenih na zvestobo«. štvo prijateljev muzejev Gostiteljica kulturnega in regionalno revijo - smo dogodka, direktorica Éva slišali od predavateljice, ki Nagy, je orisala življenj- je na kratko opisala tudi sko pot Avgusta Pavla, v pesniško dejavnost Avgussvojem referatu pa se je ta Pavla. posvetila predvsem knjiž- Kot zadnja je svoj prispeničarski dejavnosti znan- vek predstavila sloveniststvenika. Kot ka in etnologinja Marija zanimivost je Kozar. Obravnavala je povedala: Pav- Pavlovo prevajalsko dela so za časa javnost, ki jo je opravljal M a d ž a r s k e z znanstveno natančnosrepublike sov- tjo. Avgust Pavel je iz slojetov izvolili venščine največ prevajal v uredništvo v 30-ih in 40-ih letih 20. proletarske- stoletja, najbolj znana ga tednika v prevoda sta povesti Ivana mestu Dom- Cankarja. Prevajal je iz bóvár. Za slovenskega umetnega in kazen so ga ljudskega pesništva, veliko kasneje hote- pozornosti je posvetil mili premestiti tološkemu krogu ljudskih v Miskolc, je pripovedi o kralju Matjapa dosegel, da žu, ki naj bi v slovenskem Igralec Tibor Szabó, Judita Pavel, Marija Kozar in direktorica knjižnice dr. Éva Nagy so mu predpi- izročilu stopil na mesto sali bivanje v nekega starejšega mitoloDániela Berzsenyija pri- Avgust Pavel je podpiral Sombotelu. škega junaka. Slovenske redili literarni večer v mlade literate in znan- V tem mestu je leta 1924 pesmi govorijo tudi o turspomin na prekmurskega stvenike, njegova družina sprejel vodenje knjižnice škem ujetništvu Matjaža polihistra - z njegovimi še danes hrani 98 knjig Kulturnega društva. Ure- in njegove žene, v svojih pesmimi in predstavitvi- s posvetili. Kasnejšega dil in dopolnil je fond ter opombah pa Pavel navajo njegove dejavnosti na ja, da ugrabitvi nista področju književnosti in izpričani v madžarliterarne vede. skem zgodovinoŠest madžarskih pesmi pisju. Predavateljica Avgusta Pavla in dve deli Marija Kozar je prenjegovih učencev je prebrala več odlomkov bral igralec sombotelskeiz Pavlovih madžarga Gledališča Sándorja skih prevodov, ki se Weöresa Tibor Szabó, ki je glasijo, kakor da bi tudi sam zamejskega pobili izvorno napisani rekla, pred leti se je namv madžarskem jezireč v železnožupanijsko ku. središče preselil iz TransilDva dneva pred bovanije. Pavlova pesniška žičem so lahko gostje misel je v njegovi interKnjižnice Dániela pretaciji dobila še posebBerzsenyija spoznaUdeleženci so z zanimanjem prisluhnili pesmim in predavanjem no težo, doživeto branje li utrinke iz bogate pa je povečalo estetski uži- vidnega lirika Sándorja sestavil tiskani katalog, književne in literarnovedtek ob poslušanju madžar- Weöresa je Pavel spoznal znanstvenikom pa omo- ne dejavnosti Avgusta skih pesmi prekmurskega v knjižnici, usmerjal pa je gočil brezplačno upora- Pavla. Kot zaključek jurojaka. tudi pot bodoče pesnice bo knjižnice. Kasneje je bilejnega Pavlovega leta Organizatorka večera, Erzsi Gazdag. »Moj oče je kot namestnik direktorja bodo interesente povabili direktorica mestne in žu- pisal pesmi za sprostitev in upravljal tudi tamkajšnji v Muzej Savaria na konfepanijske knjižnice dr. Éva osvežitev« - je pripovedo- muzej, zagotoviti je mo- renco o delovanju prvega Nagy, je po pozdravnih vala Judita Pavel in zaklju- ral obstoj ustanove v tež- prekmurskega poklicnega mislih predala besedo čila: »iz pesniških stvaritev kih finančnih okoliščinah, znanstvenika. hčeri znanstvenika Juditi lahko spoznamo njegovo obenem pa ustvariti pogo-dmPavel. Največja ohranje- borbo.« Za konec je gos- je za nemoteno znanstve- Porabje, 12. januarja 2017 ŽELEZNA ŽUPANIJA Če na svete trej krale... Gnesden lüstvo, če tau ške vedeti, kakšno vrejmen baude, te pogledne v televiziji, poslüše v radioni ali odpre novine Vas Népe. Istina, ka tau samo en keden naprej znajo povedati, kakšno vrejmen baude, dapa tau tak kak, zato zavadijo. Prvin, gda nej bilau televizije pa radiona, je lüstvo zato itak znalo, kakšno vrejmen baude, pa nej samo par dnij naprej, liki več mejsecov. Že januara so znali, kakšen pauv baude. Pa tau je nej šatrivanje bilau. Prvin si je lüstvo dolazamerkalo v tisti dnevaj, gda je trbelo, kakšno je bilau vrejmen, pa te so znali, kakšo leto, vrejmen čaka nanjé. Gda je svejt bola moderni grato pa kak so starci tapomrli, s tejn se je lüstvo več nej spravlalo. Dapa gnesden se lüstvo že pa začne s tejm spravlati, je taši, steri samo doma sam sebi dolazamerka, dapa so taši tö, steri drugim tau po pošti ali po interneti tapošlajo. Januar je taši mejsec, steri dosta taši dnevov ma, gda dola moramo zamerkati, kakšo je vrejmen tisti den. Edni pravijo, ka tau trbej pogledniti, ka od božiča do dneva sveti trej kralov, kakšno je vrejmen, pa te cejlo leto tašo vrejmen baude. Tak držijo, če na svete trej krale strejšnice tečejo, te duga zima baude. Če zmrzava, te še duže de trbelo čakati na sprtulejt, če snejg dé, te brž sprtulejt grata. Najbaukše je pa tau, če na te den veter fudi, zato ka te cejlo leto dober pauv baude. Če 18. januara zmrzava, te tak baude tau še štirideset dni, dapa če se 22. janara svejti Vince, te da puna zamanica. Gda je te den megla pa veter, te tak pravijo, ka nede krüja. Zdaj, ka že vejmo, ka trbej gledati te mejsec, si dolazamerkajte te dneve pa te mo znali, kakšno bau vrejmen. Ali pa sploj nika nemo znali, vej pa, kak pravijo, gnesden je več vrejmen tö nej tašo, kak je prvin bilau. Karči Holec 6 OD SLOVENIJE... V letu 2017 skupno 13 prostih dni Poslanci so konec decembra odločili, da bosta v Sloveniji za praznovanje novega leta znova dva prosta dneva, in tako je bil 2. januar po štirih letih znova dela prost dan. Slovenija ima skupaj z 2. januarjem 13 dela prostih dni, tako kot denimo Avstrija, Češka in Švedska. Letos bodo le trije prosti dnevi padli na nedeljo, in sicer je bil to 1. januar, sledita še velikonočna nedelja 16. aprila in dan državnosti 25. junija. In na katere dneve bodo ostali prosti dnevi? 8. februar je letos sreda, 27. april četrtek, 1. in 2. maj ponedeljek in torek, 15. avgust torek, 31. oktober torek, 1. november sreda, božič bo v ponedeljek ter dan samostojnosti in enotnosti, 26. december, v torek. Posvet slovenskih diplomatov Na Brdu pri Kranju je potekal tridnevni letni posvet slovenskih diplomatov. Predsednik republike Borut Pahor je v svojem nagovoru dejal, da se je Slovenija znašla v položaju, ko mora bolj samostojno in z lastnim znanjem presojati ter odločati o pomembnih domačih in zunanjepolitičnih zadevah. Slovenija mora ostati v tisti družini evropskih držav, kjer sta Nemčija in Francija, je še poudaril Pahor. Glede odnosov s sosednjo Hrvaško je Pahor dejal, da se morajo v pričakovanju razsodbe arbitražnega sodišča o meji med državama vsi, ki vodijo ali predstavljajo Slovenijo in Hrvaško, izogibati slehernih izjav in dejanj, ki bi poslabšali odnose. Slovenske diplomate je nagovoril tudi njihov šef, zunanji minister Karl Erjavec. Dejal je, da Slovenijo letos čakajo takšni izzivi kot v preteklem - to so migracije, terorizem in varnost. Diplomate sta nagovorila tudi predsednik vlade Miro Cerar in predsednik državnega zbora Milan Brglez. Dr. Peter Vencelj Skrivnost žitka: meti cilj pa ga probati dosegniti V Sloveniji majo šegau praviti, ka má žitek tri obdobja, tri cajte: v mladi lejtaj rastémo, se šaulamo; v kisnejši cajtaj stvaurimo držino, smo najbole aktivni v slüžbi pri svojom deli; slejdnje, tretjo obdobje pa je čas počitka pa uživanja sadov aktivni lejt, kelko se dá zdravo. Vekšomi tali lidi pa ne dojde, če samo počivajo pa od padara do padara Časar pa kak je gospa s svojimi osemdesetimi lejtami zablaudila v Slovenskoj vesi, gda se je pelala prauti Monoštri. Mirjana Časar, ali kak raj čüje, Mira, se je naraudila na Hrvaškom, vej je tistoga ipa tam delala njena mati. Zavolo dela je mati malo Miro dala domau k staroj materi, s šterov je živejla v Lendavski Goricaj. Gda je v štrti Mira Časar (na sredini) s predsednikom Slovenske zveze in urednico Porabja Marijano Sukič na odprejtji razstave odijo, svoja lejta v penziji škejo ranč tak vöponücati za svoje hobine ali za drügo, ka je veseli. Na prvoj letošnjoj razstavi v Slovenskom domi smo leko spoznali Mirjano Časar s Prekmurja, štera je skoro štirideset lejt delala kak veška baba na Goričkom, gda pa je odišla v penzijo, je začnila knige pisati pa fotograferati, se pravi tisto, ka je v slüžbeni lejtaj nej mogla. V domanjom Prekmurji je že večkrat mejla samostojne razstave s svojimi kejpami, zdaj oprvin pa je na Madžarskom nutpokazala svoji več kak petdvajsti fotografij, štere zvekšoga kažejo naturo, krajino v vsej letni časaj, rame pa maro kauli nji, ftiče, križe pri poštijaj pa ništerna paverska dela. Na otvoritvi razstave 5. januara je predsednik Zveze Slovencev Jože Hirnök pozdravo več kak tresti navzauči, med njimi parlamentarno zagovornico slovenske narodnosti Eriko Köleš Kiss pa župana Monoštra Gábora Huszára. Glavna urednica naši novin Marijana Sukič je povödala, kak je spoznala Mirjano klas ojdla, je stara mati betežna gratala, zatok je mogla Mirjana živeti pri sestrični, sledik pa pri strici. Že kak dekličina je mejla želenje, ka bi pomagala lidam, ka bi gratala veška baba. Po kmetijskoj šauli v Rakičani je v Ljubljani končala šaulo za babice, pa se povrnaula v Prekmurje. Nej je stela v varaši delati, zatok si je odebrala slüžbo med paverskim lüstvom, v gorički Mačkovcaj. V svoji štiri desetlejtaj dela je pomagala na svejt priti več kak gezero mlajšam, zavolo njé je niške nej mrau. Mira Časar eške gnesden dela kak prostovoljka (önkéntes), živé malo v Murski Soboti, malo pa v svojoj lesenoj ižici v goričkoj Prosečkoj vesi. Kak pravi, je »skrivnost življenja imeti cilj, ki ga vztrajno uresničuješ«. Za svoj hobi, za fotograferanje ne šanjaliva penez, vesela pa je, ka se je leko s svojimi kejpami nutpokazala v Porabji tö, vejpa kak je na konci povödala: »Mejte radi vi nas, mi pa vas.« -dmfoto: K. Holec Fizik in politik, 1939 - 2017 Na prvi dan leta je umrl prof. dr. Peter Vencelj, star 77 let, redni univerzitetni profesor, fizik in politik ter velik prijatelj Slovencev v Porabju. Novembra 1998 se je uresničila največja želja Porabskih Slovencev, odprtje Slovenskega kulturnega in informativnega centra, smo večkrat zapisali in povedali v slovenskih medijih. Pri uresničitvi te želje je aktivno sodeloval tudi dr. Peter Vencelj, od leta 1992 državni sekretar za Slovence v zamejstvu in po svetu. Da mu je Porabje s svojimi ljudmi, gostoljubnostjo in zanimivostmi ostalo v trajnem spominu, je skoz in skoz, še vrsto let po prenehanju funkcije, izpričeval z osebnimi obiski in celo organiziranimi skupinami, ki jih je navdušil za obiske v teh obmejnih krajih, zlasti pa pri Slovencih. Vsi, ki s(m)o spremljali idejne začetke, izgradnjo in otvoritev Slovenskega doma, lahko brez zadreg potrdimo, da brez aktivne politične in finančne pripravljenosti Slovenije projekta ne bi bilo mogoče uresničiti, vsaj v sedanjem obsegu ne. Kot državni sekretar je moral v prvo slovensko vlado prenašati pobude in želje iz narodnostnih okolij. Hitro je spoznal, da so pomoči Slovenije potrebni vsi Slovenci v sosednjih državah, toda porabski še posebej. Čeprav s svojim položajem niso (in niso) bili zadovoljni Slovenci na Koroškem in v Italiji, je hkrati spoznaval vso tedanjo krhkost slovenske manjšine v Porabju in skozi to spoznanje sprejemal njihove želje in jih posredoval v Ljubljano. Na tistih srečanjih, ki sem jih spremljal (kot novinar) in iz pogovorov z njim sem lahko hitro zaznal iskreno, človeško (ne uradniško ali zgolj politično) pripravljenost, da pomaga Zvezi Slovencev, našemu časniku, pri uresničevanju drobnih, vendar pomembnih nalog. In, seveda, tudi pri največji, pri gradnji Slovenskega kulturnega Porabje, 12. januarja 2017 in informativnega centra. Kajti, kar se zdaj zdi (pre)mnogim v Sloveniji in na Madžarskem nadvse preprosto in logično, je bilo v devetdesetih letih prejšnjega stoletja zapleteno in zahtevno. Ker madžarska stran ni bila (vedno) pripravljena zlasti finančno pomagati Porabskim Slovencem, je bil prav državni sekretar dr. Peter Vencelj tisti, ki je uspeval z dogovori v Ljubljani. Kot redni univerzitetni profesor uporabne matematike in mehanike na Univerzi v Ljubljani (poučeval je tudi v Kranju in Mariboru) se je aktivno spustil v nastajanje in nastanek države Slovenije. V prvi slovenski vladi je bil predsednik Republiškega komiteja za vzgojo, izobraževanje in telesno kulturo oziroma kot minister za to področje. Državni sekretar za Slovence v zamejstvu in po svetu je postal leta 1992. Njegovi ožji sodelavci izpostavljajo predanost Sloveniji, verjel je v ljudi in njihovo sposobnost. Ni pokazal pesimizma, kajti vedel je, da je za vse mogoča rešitev, kar velja tako za Slovenijo kakor za Slovence v zamejstvu in po svetu. Pravijo, da je bil njihov glas in ves čas dihal z njimi, kajti zavedal se je bolečine, ki jo nosijo v sebi. Minister, pristojen tudi za šport, je bil s slovenskimi športniki, ki so prvič pod slovensko zastavo nastopili na zimskih olimpijskih igrah v Albertvillu. Bil je tudi razumnik, ki je pred osamosvojitvijo in po njej veliko razmišljal o aktualnih dogodkih in ugotavljal, kako bi bilo dobro in prav, da bi se med seboj spoštovali in sprejemali ob vseh razlikah, da bi predvsem cenili poštenje in dobro opravljeno delo. Dr. Peter Vencelj je bil tudi predstojnik Malteškega viteškega reda v Sloveniji in častni občan občine Kranj. Ernest Ružič 7 Pismo iz Sobote V künji inda in gnes (1) Maužar za mak/lejbar – možnar za ˝ mozsár mak – máktöro Kak nas radi majo! Čas, gda staro leto sloboud gemle pa pride nauvo, je nej najbole pošteni čas gé. Najprva sam tou pri vsej tej velki bautaj vpamet vzeu. Zavolo velkoga slüža, ka ga od lidi škejo meti, so njive lampe sladke kak nigdar. »Samo za vas za té svetke nüdimo super akcijo! Samo za vas pa vašo držino je naše masou najbole žmano! V toj super akciji mamo za vas pa vašo držino eške specialno akcijo, s stero 25 % prišparate! Samo té petek pa kcuj tomi dobite eške ….« pa tak naprej pa tak tadale. »Nouvi mobi! Z nauvim ekstra paketom si leko nouvo leto napravite eške lepše! Trge paketi za enoga za samo 25 evronov na mejsec. Tou pa je eške nej vse! Kcuj dobite eške vcejlak nouvo televizijo za samo 89,99 evronov na mejsec. Če pa škete paket special, de vekša televizija samo 109, 99 evronov na mejsec. Tou vse vala do slejgnjoga decembra. Samo za vas, vaš mobi center!« Tam nas z vsej krajov prejk tevena, radiona, novin pa interneta bombardejrivajo, vsefele obečavajo. Pa tou vse zavolo toga, ka nam nouvo leto blüzik ide. V enoj firmi so si v tom časi nika vcejlak nouvoga vözbrodili. »Če naše artikle eške v tom leti naručite pa samo 10 % plačate, de vam v nouvom leti samo eške 90 % trbelo plačati. Nouva okna, super akcija!« Za svojo super akcijo pa so naši glavaši skrb meli. Indasvejta smo na nouvo leto dva dneva svejtkov meli. Po tejm so nam glavaši edno vcejlak ovakše politične farbe drugi den januara vkraj vzeli. Na, ta moudra farba nam je té den za svetek nazaj dala. Na velke nam gučijo pa nam s svojimi medenimi lampami prisegajo, ka uni za nas skrb majo. Skrb majo, ka aj si spočinemo, aj počivamo, ka mo po tejm znouva leko delali, porcije plačüvali pa vse takše. Ja, samo sebi velko reklamo delajo, kak uni samo za nas delajo pa samo na nas, prousne lidi brigo majo. Depa istina je nindri indri doma. Lidge njim več nika ne zavüpamo. Če bi zdaj šli na volitve, vejn ranč v parlament nej bi prišli. Zatoga volo so nam té dar dali, se nam mitijo, nam oči mažejo. Pa nej samo s tejm. Gučijo nam, kak v nouvom leti naša ekonomija ozdravi, znouva de samo eške vse više pa više šlau, plače do znouva boukše pa vekše, vse ovak bou. Zvün toga, ka en den svetka več mamo, drugo nej najbole za vörvati. Na té stari-nouvi den svetka pa vsikši ovak gleda. »Aj vrag vzeme pa té svetek! Vejte, ka tou zame znamenüje? Samo tou, ka svojo staro mo eden den doma duže gledati mogo. Samo tou pa nika drugo nej,« se je trouso poštaš Gusti. »Meni se tou trno vidi, té drugi januar,« se je za bukso krčmar Pali prijo. »Za svetek dun več prislüžim. Ne vejm, če si kakšo specialno akcijo vö ne zbrodim. Ja, steri šest pijač spidjé, sedmo šenki dobi. Vaaaj, tou brž moran razglasiti.« »Ne vejm, ka aj povejm,« se za lejvo vüjo mladi penzionist Francek škrable. »Meni je vsikši den svetek gé. Rejsan ne vejm, ka si aj od toga nouvoga dukšoga svetka brodim. Leko samo tou, ka svojoj zdavanskoj nika nemo küjo. Nemo, vej pa svetek je. Aj una küja, zakoj bi tou vsigdar samo ge mogo delati.« »Meni je vseeno gé,« svoje frizerka Fani kcuj deje. »Drugi januar na pondejlek pride. Ge pa v pondejlek ne delam. Nikšnoga kvara nemo mejla.« Leko se pitate, ka na tou vse moja tašča Regina, trno čedna ženska, povej? Vej vam vöovadim. »Aj bou té svetek, če koma trbej. Meni je najbole naprej valaun tou, ka do za svetke baute oprejte. Že sam vönajšla, ka včasi v januari nikšne super akcije boudo,« me je poglednola, kak bi njoj kaj sto vkradnoti. »Tau, ka za tebe nikšnoga svetka nede. Nika ne boš manjaro! Z meuv boš po bautaj ojdo, ka takše specilano super akcije ne smej vönajti!« Tak zdaj vejn že vejte, ka si ge od svetkov brodim. Miki Za svetke je gvüšno vsikša vertinja pekla makove reteše, makovi bejkli, v štere je v bauti küpla dojsemleti mak. Nej davnik smo mak mleli v mlinčki za kafej, tak ka smo mogli cuker cüdjati, ovak bi se vse nutzgrabilo. Gda je eške nej bilau elektrike pa smo meli ejkstra mašin za mak pa za oreje mleti. Tistoga je trbölo z rokauv goniti. Tau smo zvekšoga dekličine delale, pa buma nej leko bilau. Eške bole žmetno je bilau našim starim materam, štere so mak tukle z železnim tokačom v lesenom maužari za mak (na Gorenjom Siniki – lejbar). Marija Kozar Koncert v monoštrski baročni cerkvi V Monoštru je že tradicija, da se zbori mesta in okolice zberejo na zadnjo adventno nedeljo v baročni cerkvi, da bi s koncertom olepšali vernikom in drugim obiskovalcem čas pričakovanja. Kot vrhunec koncerta so Ljudske pevke Békefi, ženske pevke iz Fizeša (Rábafüzes), Mešani pevski zbor iz Monoštra, Zbor Szivárvány in Cerkveni pevski zbor skupaj zapeli Händlovo pesem Raduj se svet. László R. Horváth Porabje, 12. januarja 2017 ... DO MADŽARSKE Polovica stanovanj je bilo zgrajenih pred vojno Zunanjo podobo madžarskih naselij, predvsem mest, še zmeraj določajo stavbe, ki so bile zgrajene pred drugo svetovno vojno, čeprav so na podeželju zelo značilne tudi t. i. piramide, ki so jih gradili v času socializma (Kadarjevo obdobje). Po podatkih Centra Lehner, ki je zbral vse podatke o stavbah (stanovanjih in drugih stavbah), so še v skoraj polovici krajev na Madžarskem v večini stavbe, zgrajene pred letom 1946. Le v petih odstotkih naselij dominirajo hiše, ki so jih zgradili po spremembi sistema, torej po letu 1990. V 20. odstotkih naselij je bilo največ hiš zgrajenih od konca 2. svetovne vojne do leta 1960. Taka so predvsem na hitro zgrajena industrijska ali rudarska mesta, kot sta Oroszlány ali Várpalota. V 14. odstotkih mest dominirajo stanovanjski bloki, zgrajeni v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja. To je najbolj opazno v predmestjih Budimpešte, kot so Óbuda, Csepel ali Újpalota. V centralnih predelih Budimpešte je več kot 90 odstotkov stavb bilo zgrajenih pred vojno. Na podlagi vseh podatkov se ugotavlja, da skoraj polovica madžarskega prebivalstva živi v stanovanjih, zgrajenih pred letom 1946. Stranka JOBBIK zgublja na popularnosti? To je ugotovil Inštitut za analizo političnega menja Századvég, ki meni, da je v letu 2016 desničarska stranka zgubila več stotisoč pristašev, saj bi – če bi bile volitve zdaj – dobila le 11 odstotkov glasov vseh volivcev. (Socialisti bi dobili 10 odstotkov.) Med tistimi, ki bi gotovo šli volit, bi ji dalo svoj glas 19 odstotkov volilnih upravičencev (socialistom 16 odstotkov). Po mnenju Inštituta Századvég je do izgube volivcev pri desničarski stranki pripeljalo več vzrokov. Na eni strani je stranka FIDESZ bolj izrazito izražala svoja mnenja v zvezi z begunsko krizo, na drugi strani je stranki JOBBIK škodilo, da se je začela preoblikovati v ljudsko stranko, kar kaže na krizo strankine identitete, hkrati pa poskuša pridobiti tudi volivce na levi strani politične palete. 8 Kak lejpo vrejmen je bilau, gda sva se ženila, tak mirno sva živela Irinka Librecina, po možej Klement, na Verici živejo z možaum v tistom lejpom malom rami, gde so se pred več kak osemdesetimi lejti naraudili. Na te ram vsigdar sonce sije, zato ka na južnom tali, na srejdi ograda stoji. Naprej podaukne, kak je gnauksvejta vsepovsedik bilau, eden mali ogradec, na dvauri pa eden stüdenec stoji, na steroga so korino gorazabili. Kak etak zmišlavam pa staplam proti dveram, gnauk samo enga velkoga psa zaglednem, steri na stumbaj leži. Na, dobro, te tadale nemo üšo, pravim sam sebi, neškem, ka bi z ronjavimi lačami üšo domau. Pa sem dobro mislo, zato ka gda so me tetica Irinka zaglednili, včasin so prajli, aj vanej počakam dočas mauž psa privežejo, zato ka je lagvi. - Vidim, ka vi še na nauvo leto vödejete korino na stüdenec, tašo človek že rejdko vidi. »Tau sem se dja vse od svoji starišov navčila, pa tau dja zato delam še gnesden. Tau je ena indašnja navada, ka korino na nauvo leto vödejejo na stüdenec. Na staro leto večer smo v tjöjnja sejdli pa smo eden mali djelič goraokinčali. Na nauvo leto so pa moj oča rano gorstanili, tak ka je še malo kmeča (tema) bila pa so tau korino gorazabili na stüdenec. Dapa tašoga reda so vsigdar nika popejvali, samo tau sem že pozabila, ka je tau bilau, zato ka tauma je že petdeset lejt gvüšno. Žalostno, dapa ta navada je že minaula, zato ka ništje drügi nejma korine, samo töj vrkar Magdi Zadori pa müva. Tau so vejn zato delali, aj stüdenec nikdar vö ne posene pa aj dobro vodau ma. Naš stüdenec je šestnajset mejter globoki pa vsigdar je strašno dobro vodau emo, dapa tista voda je nikan minaula. Leko, če bi stoj bejo tistoga reda, sto bi tadola üšo pa bi ga vöspuco, te bi še gnesden emo vodau.« - Vi ste se v tau rami naraudili, gde še gnesden živeta? »Dja sem se töj naraudila, dja sem najmlajša, vsevküp - Kak se je ta sestra, ka v Soboti živela, zvala po možej? »Ona je Ana Ratnik bejla po možej.« - Pa ka je bilau vašo dekliško ime? »Dja sem pa Ilona Irena Talaber. Dapa vsakši me samo tak zové, ka Iren, dapa mojo pravo ime je Talaber Ilona, zato ka v pravici tö tak mam napisano.« - Kak tau, ka ste vi doma ostali? »Zato ka dja sem najmlajša, pa dja sem doma ostala Moj mauž je sabau (krojač), pa on je mojomi rodi pa mena dosta gvantanja zašijo. Moja mama je vsigdar tau prajla, gda sem še dekla bejla, pa vsigdar sem si dala kaj šijvati, ka teba bi enoga sabauva trbelo. Pa nej je tak nas je štiri sestre bilau, dapa gratalo? Eden sabau me je dvej sta že tapomrle. Edna, vzejo.« ka je v Murski Soboti, drüga - Vi ste vsigdar doma delali? stera pa v Šoproni živela, tak »Nej, gda je moj mauž v žika že samo töj na Verici mam dano fabriko üšo delat, pa edno sestro, Sidiva. Sestra, dja ranč tak, te smo mi maro štera je na Slaskom v Murski pistili pa ranč tak grünt tü, Soboti živela, ona je sedemsamo malo smo pauvali. najset lejt stara bejla, gda je Zato ka tau bi vse nej ladali, pa mama je tö betežasta gratala.« - Kak je bilau gostüvanje? »Müva sva se zdala v Traušča, zato ka Farkašovci so se kak fara tadržali. Gostüvanje je v Farkašovci bilau, pondejlek zazrankoma smo pa sé prišli, pa tü je bilau tadale gostüvanje do večera.« - Steri mejsec je bilau gostüvanje? Irinka pa Ferenc že petdeset lejt živita vküper, sta srečna pa zadovolna »6. novembra sva se petdesetšestoga leta odišla. s starišami. Oča so rano ta- ženila, dapa tašo fajn vrejOna je v stanovanji živela mrli, šestdesetšest lejt stari men je bilau, ka venej na na prvom štauki, mauž ji je so samo bili, mama je pa dvauri smo plesali.« rano mrau, pa mlajšov sta devetdesettri lejta zadobila, - Tau pravijo, kakšno vrejnej mejla. Ona je v ednom pa ranč tak zdaj moja sestra men je na gostüvanji, te taši hoteli tjöjala pa ona je nam je že tö devetdeset lejt stara žitek de emo mladi par. Pa pri vas tau rejsan vala, ka lejdosta vse pokazala, kak trbej minaula.« pečti pa tjöjati, gda je domau - Dosta ste mogli delati po vrejmen ste meli pa ranč tak lopau živeta vküper z moprišla. Fantje (krofe) je trno doma? dobra vejdla pečti, gda je na »Gda so oča mrli pa samo žaum. fašenek domau prišla pa fan- z materdjov sem ostala, te »Zdaj, 6. novembra, sva tje pekla, je nam tašoga reda sem mogla delati vse, še ko- mela 50. obletnico, ka sva se dvera nej dala oprejti. Vsig- siti sem mogla. Tau je sreča zdala. Pa rejsan je tau pravidar je tak prajla, če mo tavö bejla, ka potistim sem se ca, kak pravijo, kakšni cajt je šli ali pa znautra ostanemo, oženila, pa te je že zato bola te, gda se zdavajo, tašo lejpo dapa vö pa nutra ne smejmo lakejšo bilau, ka mauž mi je je življenje. Pa tau je istina, lejpo vrejmen sva mela, gda odti, zato ka fantje mrzel luft že leko pomago.« ne smejo dobiti. Za Sloven- - Gde ste se spoznali z mo- sva se zdala, istina, ka müva sko zvezo ka sem kuglofe pe- žaum, zato ka on je iz Farka- sva nej bogativa, prausto, dapa mirovno živeva. Dja kla, tau sem se dja tö od nje šovec? navčila. Tau je namé vsigdar »On je sé k Šebdjana prejšo tau povejm, ka baukše je Irena Barber prosila, gda je slive brat, pa gda je v krčmau v srmastvi živeti kak v botam delala, zato ka dja sem z prejšo, tam sva se srečala, gastvi. Nej trbej nam dosta njauv sploj dobra bejla. Več- zato ka dja sem pa po piti pejnaz, samo telko, kelko je krat v števanovskoj cerkvi üšla. Tam sva se vidla, poti- potrejbno. Tam dé dosta pejsvejčo vuždjem za njau pri stim je začno sé k meni odti, nez djeste, tam že furt niša pa te leta 1966 sva se oženila. falinga vcujpride.« Mariji.« Porabje, 12. januarja 2017 - Istina, ka sta že starejšiva pa sama sta, dapa zato vas tam vanej vaš pes trno fejst skrb ma. »Tau je istina, naš pes na naja trno fejst skrb ma, nama se nej trbej bojati, ka bi stoj prejk praga staupo tak, ka bi müva nej vedla. Bilau, ka so se Ciganji stavili pa so sé k ograji prišli, dapa bola skrjej so nej smeli pridti, zato ka naš Manč je vse vkumas skako, tak je čamarasti bejo, pa te tak je nas obrano.« - Vanej je mrzlo, dapa pri vas je fajn toplo tü v künji. »Dober špajert mava, samo tau je baja, ka je že trno stari, tak kak ram. Dvejstau lejt stari. Pa nej samo tau, ka dobro segrejva, liki dobro peče tö. Ka sem kuglofe redla za Zvezo ali za kakšne krstitje, tej so se vse v tej reglinaj pekli. Nagnauk štiri sem leko pekla, spodkar dva pa vrkar dva.« - Zdaj, ka je tak mrzlo, zdaj gvüšno ka bola trbej nalagati. Mata zavole drv? »Zdaj fejst nalagava, pa hvala baugi, drva mamo zavole. Zato, ka sta od sestre pojba, Emil pa Tibi, nama drva domau zvozila pa pomagala vküp zožagati. Telko drv sva mela, ka mala dvera na üti sva nej mogla zaprejti. Trno vrle mlajše ma sestra, pa ranč tak vnuk Čabi nama tö dosta pomaga. Nama so drva fejst potrejbna, zato ka sva že stariva pa radiva sva na toplom, drügo že ranč ne želejva.« - Samo eden dober vrauči tej, nej istina, sploj pa zdaj, gda je tak mrzlo. »Vejš, tau si zavado, müva tej (čaj) sploj radiva mava, najbola šipkovoga, šteroga doma naberem. Večer ga malo notanamaučim pa zazranka tej stjöjam, od tauga bola zdravi tej nega, müva samo tauga pidjeva.« Karči Holec 9 Slovenske zgodovinske pripovejsti – 2. V najvekšom imperiji antičnoga časa Dvejstau lejt pred narodjenjom Kri- jauv pa je sploj ovaški grato. Guči o stuša je v Mediterani pa kauli njega cikličnom minjavanji žitka ino smrnajbole krepki rosag Rimski imperij ti, dobroga ino hüdoga, od toga, kak (Római Birodalom) grato. Eške bole baug sunca Mitra buje lagvoga biká. so steli svojo zemlau povekšati, za Njina cerkev se je zvala »mitrej«, več tau pa je bila za nji važna krajina, takši so najšli v Sloveniji tö - nej dagde gnes Slovenci živejo. Prejk njé leč od Ptuja, na Hajdini na priliko so pelale glavne poštije, po šteraj so tri. bautoške blágo vozili, sodačije pa so O začetkaj krščanjstva na gnešnjom leko iz sövera v Italijo prišle. Naj- Slovenskom ne vejmo dosta. Geste vekši varaš, s šteroga so rimski so- en par legend o mantrnikaj, depa dacke na kisnejšo slovensko zemlau staupili, je bila Akvileja ali Oglej. Od tistec so v dvej stolejtjaj prejkvzeli cejlo krajino, v šteroj je živelo kauli 150 gezero lüdi, večféle narodnosti. Rimljani so tau zemlau raztalali na tri tale: v X. regijo (vse od Ljubljane prauti Italiji), Norik (Štajerska s Celjom) pa Panonijo (Dolenjska, okaulica Ptuja pa Pomurje). Ka aj bi tau krajino bole kontrolerali, so Rimljani stvaurili varaše kak centre moči, prejk šteri so prejkdavali svojo kulturo tö (romanizacija). Na mesti gnešnje Ljubljane je stala kolonija Emona, štera je mejla formo kvadrata (négyzet) z dvöma glavnima Kopijo kipa o varašanci v Emoni poštijama. Na srejdi varaša je biu najdemo na ljubljanskom Kongresnom trgi takzvani »forum«, središče gospodarskoga pa kulturnoga žitka. Malo nika je nej gorostalo izpred leta 300, bole vkraj so bile »inzule«, v šteraj so ka bi gvüšno svedočilo krščanjstvo. varašanci živeli. Drügi varaš Celeja Nauva vöra je tistoga ipa prihajala (gnešnjo Celje) je bilau sploj boga- iz Akvileje, na konci 3. stoletja pa to mesto z deset gezero lüdi. Na tau že najdemo krščenike v Petovioni. so gorprišli, gda so tam vökopali Tam je živo Viktorin Ptujski, šteri je arheologi. Najšli so rame velikašov, biu püšpek, mantrnik ino cerkvesvetišča (szentély), kaupance, depa ni pisec, prvi literarni pisateu na lančece, kozmetične pa padarske slovenski tlej. Leta 313 so v Rimškeri tö. Nej daleč, v gnešnji vesnici skom imperiji dopüstili slobaudno Šempeter, leko vidimo najlepše spo- krščanjsko vöro, stau lejt kisnej pa menike s toga časa, vej so pa veuki so pogange že skoro preminauli. lidgé s Celeje tü dali postaviti svoje Püšpekova središča so bila v Emoni, nagrobne kamle. Najbole važni varaš Celeji, Virunumu (na Koroškom) pa pa je bila Petoviona, ali gnešnji Ptuj. Tergesti (Trst). Ništerni celau praviŽe pred Rimljani so tam bile vesni- jo, ka se je nej daleč od notranjskoga ce, vej se je pa dalo prejk Drave priti. bregá Nanosa naraudo velki cerkveOprvin so rimski sodacke tam tabor, ni oča Hieronim ali Jeromoš. Na sledik pa varaš napravili. Najbole svejt aj bi pridjauko v (neznanom) krepka je bila Petoviona v 2. pa 3. varaši Stridon, dosta je piso krščenistoletji, gda je tam mejlo sedež dosta kom v Emoni, sledik pa cejlo Biblijo kancelajov za cejlo regijo do Donave. dojobrno na latinski gezik (takzvana Arheologi so najšli ostanke kameno- Vulgata). ga mostá, kanalizacijo, svetišča pa še Gda so Rimljani edno zemlau za dosta kaj. V najbogatejši časaj je biu svojo vzeli, so na njau prejkodnesli varaš veuko cerkveno središče, tam svojo dühovno pa materialno kultuso živele krščanjske pa mitraistične ro tö. Stara lüstva so se navčila latinskupnosti. ski gezik pa prejkvzela rimske navaMitraizem je edna vöra, kult odreše- de, če rejsan so zvekšoga pisati nej nja, šteri je prišo s Peržije, med pot- znala. Velki razloček je biu med va- raškim pa veškim lüstvom. Rimljani so v te krajine prinesli svojo gesti pa gvante, depa mitologijo tö. Romanizacijo so najbole pelali bautoške pa sodacke, depa veterani, majstri pa lidgé v kancelajaj ranč tak. Nej so pa cejlak pozabili na domanje navade, vsikša provincija je mejla malo ovaško kulturo. Zavolo pelanja v dalečnje krajine so Rimljani nücali dobre poti. Po poštijaj so ojdli sodacke tö, meli so glavne (via publica) pa menjše poti (via vicinalis). Povezani so bili vsi varaši na slovenski tlej, depa poštije so pelale v drüge province tö. Menjše poti so dosta znamenüvale, gda so v kisnejši časaj barbari robili. Če so steli braniti svoje poti med Balkanom pa Apeninskimi bregami, so mogli Rimljani zozidati branitelski sistem. »Claustra Alpium Iuliarum« je biu napravlen iz zidauv, bastij, dolinski dveri pa signalni törmov. Eške gnesnedén najdemo ništerne njegve ostanke, na V malom varaši Šempeter pri Celji majo v ednom gračenki dosta rimski nagrobni kamlov priliko na Vrhniki, na Hrušici ino v Ajdovščini (od Ljubljane prautimaurdji). Rimljani so dosta nauvoga pripelali v vertivanje tö, najbole pri pauvanji. Mesto motke so vpelali plüg, nücali so dvejlejtni kolobar (vetésforgó). Müzge so vösišili, vodé so regulérali, lejs so vözosekali. V slovenske kraje so pripelali vinsko trto (grauzdje), depa uni so oprvin začnili delati s sadnimi drejvami pa v gračenki tö. Zemla je bila v rokaj cesara, domanji so na njej leko pauvali tak, če so porce plačüvali. Do konca antičnoga Porabje, 12. januarja 2017 cajta so na zemlaj zvekšoga sužnji ali robi delali, v Sloveniji so najšli skoro dvejstau takši indašnji »vil rustik«, ali podeželski kurij. Železno rudo (érc) so v rimski cajtaj v alpski plaminaj sami vökopali, drügo pa so nutpripelali z Balkana. Pri Bohinjskom jezeri so najšli ostanke rimske železarne. V tisti časaj je bilau dosta veštaukov: na priliko lončarski v Ljubljani pa na Ptuji, ciglarski na Ptuji ino v Vipavskoj dolini. Kamen so sekli med drügim v kamnolomaj na Pohorji, Rimljani pa so v tau krajino pripelali fudanje glažojne tö. Takše steklarne so bile na Ptuji, v Celji pa Ljubljani. Bilau je pa dosta tišlarov, kovačov ino tkalcov tö. Od ništerni meštrij znamo samo zatok, ka od nji piše na nagrobni kamlaj, vej so pa njini produkti s časom preminauli. Najvekše odavanje pa küpüvanje je bilau na Jantarnoj pauti (Borostyánkő-út), štera je pelala prejk Savarie (Sombotela) prauti Baltskomi maurdji. V vauski vazaj, »amforaj« so vozili vse, ka je drauvno ali tečé, lončarge so na svojo keramiko pečatline dejvali. Ništerno blago (denila, lančeci) je nej bilau s té krajov, tau svedoči trgovino z dalečnjimi mejstami. Produkte so pelali po vodaj tö, erično pristanišče (kikötő) na potoki Ljubljanica je biu Navport (gnešnja Vrhnika). Na slovenskoj zemlej sta se bíla dva cesara tö: leta 394 sta v bitki (csata) pri Frigidi (blüzi Vipave) vküpvdarila krščanjski Teodozij I. ino poganski protivnik Evgenij. Teodozij je s pomočjauv Bogá (pa velkoga vihéra) gvino, tak je leko eške en par lejt austo casar cejloga imperija. V tisti cajtaj so začnila vdérati tihinska lüstva. Zavolo nevarnosti je dosta domanji lidi zbejžalo, šteri so ostali, so svoje rame zozidali na visiki bregaj. Tau so bili zvekšoga romanizirani krščeniki, njine domauve s krepkimi zidauvi so najšli na priliko pri Sevnici, Celji pa Kobaridi. V kesnoj antiki je dosta nauvi lüstev prišlo na Slovensko (Ostrogoti, Langobardi), raubili so Huni ino Avari. Najbole pa je obraz krajine ovaški grato v 6. stoletji, gda so na zemlau gnešnje Slovenije staupili prvi Slavi. -dmkejpi: Wikimedia 10 Zima je pri nas nej samo za počivati Porabski slovenski penzionisti smo v svojom drüštvi 2016. leta lejpi niz programov meli, vsevküp smo se 35-krat leko srečali med seov, steri smo se steli pa želeli, steri mamo za tau zdravdje pa maudoš. Zvöjn pet tradicionalni velki programov probamo vönajti dostafele menše tü, aj na leto vsakši má na volo bar enga ali dva maliva programa, ka ga briga, kama z dobre vole pride. Pri tej programaj ranč tak moramo pred očami meti tau tü, ka vsakši mora meti svoj cilj izmed tisti, stere smo doužni opravlati, dosegniti. Tašni programi so v decembri tü nej sfalili, z njimi smo na tejm bili, aj gora držimo indašnjo paversko delo, stare šege pa se včimo nauvefele, moderne šege, če leko, z mladinov. 12. decembra so lepau vküp prišle ženske od Senika do Slovenske vesi, iz Števanovec (na kejpi), 13. decembra pa z Varaša pa Verice. Škoda, ka so zvöjn dijankinje Vanessze Horvath pauleg betega nej mogle pridti drüge dijakinje pa vnukice. En tau slovenčarski pa varaški penzionistov, steri so več dni veselo guščice löjpali pri verti Ferenci Dančeci v Slovenskoj vesi. Vertinji Irenki (s pravi kraj prva) se nej vnaužalo telko lidi gora prijati pa na velko pogostiti, za koj se lepau zavalimo, ranč kak za tau, ka nas pozovejo pa nam zavüpajo. 16. decembra, kakoli nej bilau slane pa mraza, se je zatok poznala zima v nogaj pa rokaj, gda smo kukarco brali za divdjačino pri mladomi verti Štefani Domiteri v Sakalovci. Vert Ferenc Dančec je pa majster za tau, kak trbej brž pa dobro posišiti goščice, med tejm pa pripovejdati smejšne hištorije iz svoji mladi lejt. Slovenska cvetličarka Marta Sedem Varašancov pa trgé Slovenčarge za dobro peldo, steri smo pred božičnimi svetki pomagali. Kak, tau dobro kaže rdeči mašin, na sterom tak li vedri žunti pauv. (Dola sta ostala Feri Meggyeš, Marika Kürnjek.) Tekst: Klara Fodor Kejpi: Marijana Kovač, Klara Fodor, Eva D. Domiter Šteinmetz z Varaša nas je dva dni z velkim potrplenjom včila, nam tolmačila, kak trbej vezati šaupe, redti lejpe božične okraske na svetešnje stole. porabje.hu Porabje, 12. januarja 2017 11 PETEK, 13.01.2017, I. spored TVS 5.55 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 11.15 Vem!, kviz, 11.55 Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti, 12.25 Naš vsakdanji kruhek: Sosed sosedu sosed, slovenska nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 Pogovor s predsednikom, 15.20 Mostovi - Hidak, oddaja TV Lendava, 16.05 Duhovni utrip, 16.25 Profil, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.30 Slovenski magazin, 17.55 Novice, 18.00 Infodrom, tednik za otroke in mlade, 18.15 Piknik s torto: Gospodična Mačka, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Noč Modrijanov 2016, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 23.05 Lady Eve, ameriški film, 0.40 Profil, 1.05 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.30 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.25 Info-kanal PETEK, 13.01.2017, II. spored TVS 6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški program OP! 8.40 To bo moj poklic: Slikopleskar-črkoslikar, 9.05 Slovenski vodni krog: Rinža, dokumentarna nanizanka, 9.45 Na obisku, 10.25 Alpsko smučanje - svetovni pokal: alpska kombinacija, smuk (M), 11.30 Halo TV, 12.20 Dobro jutro, 13.55 Alpsko smučanje svetovni pokal: alpska kombinacija, slalom (M), 14.45 Biatlon - svetovni pokal: sprint (M), 16.00 O živalih in ljudeh, izobraževalno-svetovalna oddaja, 16.25 Na vrtu, izobraževalno-svetovalna oddaja, 16.55 Ti, jaz in oni, angleška nanizanka, 17.40 Rokomet - svetovno prvenstvo, Nemčija : Madžarska, 19.40 Infodrom, tednik za otroke in mlade, 20.05 Žirafada, palestinsko-italijansko-nemško-francoski film, 21.30 Derren Brown: Poskusi: Kviz, 22.20 Polnočni klub: Pozor, huda novinarka! 23.35 Glasbeni spoti, 0.35 Zabavni kanal, 2.40 Alpsko smučanje - svetovni pokal: alpska kombinacija, smuk (M), 3.40 Alpsko smučanje - svetovni pokal: alpska kombinacija, slalom (M), 4.30 Biatlon - svetovni pokal: sprint (M), 5.10 Glasbeni spoti SOBOTA, 14.01.2017, I. spored TVS 5.50 Kultura, Odmevi, 7.00 Otroški program OP! 11.20 Tednik, 12.35 Kaj govoriš? = So vakereš? 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 O živalih in ljudeh, izobraževalno-svetovalna oddaja, 13.50 Na vrtu, izobraževalno-svetovalna oddaja, 14.20 Osamljeni planet - 1000 fantastičnih doživetij: Najlepši kraji za opazovanje živali, 15.00 Deset največjih dosežkov Nase, angleška dokumentarna serija, 16.00 Teater Paradižnik: gost oddaje Zoran Predin, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Sir s sedmimi skorjami, dokumentarno-izobraževalni film, 17.45 Pogled na ... skupinske portrete slikarja Jožefa Tominca, dokumentarna oddaja, 18.00 Sladko življenje z Rachel Allen: Popoldanski čaj, 18.30 Ozare, 18.40 Zu: Zu se opraviči, risanka, 19.00 Dnevnik, Utrip, Šport, Vreme, 20.00 Bob leta 2016, 21.30 Prevara (II.), ameriška nadaljevanka, 22.35 Poročila, Šport, Vreme, 23.10 Višja sila, francosko-norveškošvedski film, 1.10 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.40 Dnevnik, Utrip, Šport, Vreme, 2.30 Info-kanal SOBOTA, 14.01.2017, II. spored TVS 6.10 10 domačih, 7.00 Najboljše jutro, 8.10 Derren Brown: Poskusi: Kviz, 9.15 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski skoki (Ž), 10.40 Alpsko smučanje - svetovni pokal: smuk (Ž), 12.20 Alpsko smučanje - svetovni pokal: smuk (M), 14.25 Rokomet - svetovno prvenstvo (M), Slovenija : Islandija, 16.35 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski skoki (M), 18.00 Biatlon - svetovni pokal: sprint (Ž), 18.50 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski teki, sprint, 20.05 Apartma, ameriški film, 22.05 Zvezdana, 22.50 Ladja norcev, koncert skupine Lačni Franz, 0.00 Glasbeni spoti, 1.00 Zabavni kanal, 2.50 Rokomet - svetovno prvenstvo (M), Slovenija : Islandija, 4.15 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski skoki (M), 5.25 Glasbeni spoti NEDELJA, 15.01.2017, I. spored TVS 7.00 Živ žav, otroški program, 9.25 Danov Dinosvet: Pod krinko; Glasbene težave, kanadska otroška nanizanka, 10.00 Nedeljska maša, prenos iz župnije Zaplana, 10.55 Prisluhnimo tišini, izobraževalna oddaja, 11.20 Ozare, 11.25 Obzorja duha: Trubar in Luter, 12.00 Ljudje in zemlja, izobraževalnosvetovalna oddaja, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 Noč Modrijanov 2016, 14.50 Ena, dve, tri, ameriški film, 16.40 Kino Fokus, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.15 Noč Modrijanov 2016, 17.45 Vikend paket, 18.40 Tilka in prijatelji: Tilkin hotel za hrošče, risanka, 19.00 Dnevnik, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 20.00 Več po oglasih: Vandali, slovenska nadaljevanka, 20.30 Vojna in mir, angleška nadaljevanka, 21.20 Intervju, 22.10 Poročila, Šport, Vreme, 22.35 Charlatan Magnifique, dokumentarni film o Magnificu, 23.15 Charlatan Magnifique, dokumentarni film o Magnificu, 0.05 Trenutek vročice - Pet mozaikov sodobnega plesa v enem ogledalu: Mojca Majcen, 0.15 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.40 Dnevnik, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 1.35 Info-kanal NEDELJA, 15.01.2017, II. spored TVS 6.30 Duhovni utrip, 6.45 Posebna ponudba, izobraževalnosvetovalna oddaja, 7.20 Glasbena matineja, 8.00 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski skoki (Ž), 9.25 Alpsko smučanje - svetovni pokal, 11.25 Biatlon - svetovni pokal: zasledovalna tekma (M), 12.15 Alpsko smučanje - svetovni pokal, 14.40 Biatlon - svetovni pokal: zasledovalna tekma (Ž), 15.45 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski skoki (M), 18.00 Smučanje prostega sloga - svetovni pokal: smučarski kros, 18.55 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski teki, ekipni sprint, 19.50 Žrebanje Lota, 20.00 Deset največjih dosežkov Nase, angleška dokumentran serija, 20.55 Inside - Offside: V zaledju predsodkov: Več kot ena pot, dokumentarna oddaja, 21.20 Svetovi Philipa K. Dicka, francoska dokumentarna oddaja, 22.20 Ne!, čilsko-ameriško-francoskomehiški film, 0.15 Vikend paket, 1.05 Glasbeni spoti, 2.05 Zabavni kanal, 3.30 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski skoki (M), 5.20 Glasbeni spoti PONEDELJEK, 16.01.2017, I. spored TVS 5.55 Utrip, Zrcalo tedna, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.15 Sladko življenje z Rachel Allen: Popoldanski čaj, 10.40 10 domačih, 11.10 Vem!, kviz, 11.55 Kaj govoriš? = So vakereš? 12.25 Naš vsakdanji kruhek: Irena, lahko noč, slovenska nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 Panoptikum, 14.25 Osmi dan, 15.00 Dober dan, Koroška, 15.30 Firbcologi: O lačnih medvedih, tankih smučeh in počaaasnih posnetkih, mozaična oddaja za otroke, 15.50 Muzikajeto: Punk rock / Kukr lhk ti by Whiteman feat. GF, 16.25 Profil, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.30 V svojem ritmu, glasbenodokumentarna serija za mlade, 17.55 Novice, 18.00 eRTeVe, 18.10 Ozi bu: Pelikan se prehladi, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Tednik, 21.00 Studio city, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 23.05 Pisave: Suzana Tratnik, Jani Virk in Lucija Stepančič, 23.40 Glasbeni večer, 1.00 Profil, 1.25 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.50 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.45 Info-kanal PONEDELJEK, 16.01.2017, II. spored TVS 6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški program OP! 8.20 To bo moj poklic: Slikopleskar-črkoslikar, 8.45 Slovenski vodni krog: Cerkniščica, dokumentarna nanizanka, 9.25 Malo čez les, dokumentarni film, 10.30 Čez planke: Poljska, 11.30 Dobro jutro, 14.05 Polnočni klub: Pozor, huda novinarka! 15.30 Ljudje in zemlja, izobraževalno-svetovalna oddaja, 16.40 Ti, jaz in oni, angleška nanizanka, 17.25 Rokomet - svetovno prvenstvo (M), Slovenija : Makedonija, 20.00 Zadnji tango v Halifaxu (III.), angleška nadaljevanka, 20.55 Zločini v Walesu (II.), angleška mini-serija, 22.25 Odkrivamo Južno Ameriko - seks v velemestu, angleška dokumentarna serija, 23.20 Glasbeni spoti, 0.25 Zabavni kanal, 3.50 Rokomet - svetovno prvenstvo (M), Slovenija : Makedonija, 5.25 Glasbeni spoti TOREK, 17.01.2017, I. spored TVS 5.40 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 11.15 Vem!, kviz, 11.45 Obzorja duha: Trubar in Luter, 12.25 Naš vsakdanji kruhek: Dobra mačka, slovenska nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 Studio city, 14.40 eRTeVe, 15.00 Lučka - Pitypang, oddaja TV Lendava, 15.45 Otroški program OP! 16.30 Poskusiva znova, angleška nadaljevanka, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Posebna ponudba, izobraževalno-svetovalna oddaja, 17.55 Novice, 18.05 Poldi: Dan, ko so ribjemu kralju ukradli krono, risanka, 18.15 Pavle, rdeči lisjaček: Kdo je najboljši, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Oproščen, norveška nadaljevanka, 20.50 Pod mostovi, dokumentarni film, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 23.05 Pričevalci: Henrik Travnik, dokumentarna oddaja, 0.10 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.35 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 1.30 Info-kanal TOREK, 17.01.2017, II. spored TVS 6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški program OP! 8.30 To bo moj poklic: Zidar, 8.55 Slovenski vodni krog: Piranski zaliv, do- Porabje, 12. januarja 2017 kumentarna nanizanka, 9.40 Uskoška dediščina Bele krajine, dokumentarni film, 10.45 Pogled na ... skupinske portrete slikarja Jožefa Tominca, dokumentarna oddaja, 11.00 Dobro jutro, 13.35 Dober dan, 14.35 Bob leta 2016, 16.20 Čarokuhinja pri atu: Bela krajina, 16.40 Ti, jaz in oni, angleška nanizanka, 17.25 Rokomet - svetovno prvenstvo (M), Slovenija : Tunizija, 20.00 Na tankem ledu, ameriška dokumentarna oddaja, 21.00 Prava ideja, 21.30 Votla krona, angleška nadaljevanka, 22.25 To se dogaja samo drugim, francoski film, 23.50 Glasbeni spoti, 0.55 Zabavni kanal, 3.55 Rokomet - svetovno prvenstvo (M), Slovenija : Tunizija, 5.25 Glasbeni spoti SREDA, 18.01.2017, I. spored TVS 5.40 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 11.15 Vem!, kviz, 11.55 Pisave: Suzana Tratnik, Jani Virk in Lucija Stepančič, 12.25 Naš vsakdanji kruhek: Narejeno na Kitajskem, slovenska nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 Intervju, 14.35 Duhovni utrip, 15.00 Mostovi - Hidak, oddaja TV Lendava, 15.45 Male sive celice: OŠ Zreče in OŠ Staneta Žagarja, Kranj, kviz, 16.30 Poskusiva znova, angleška nadaljevanka, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Turbulenca, izobraževalno-svetovalna oddaja, 18.05 Zajček Belko: Prvič, ko sem se kotalkal, risanka, 18.10 Pipi, Pupu in Rozmari: Slonokoščeni prehod, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.05 Film tedna: Phoenix, nemško-poljski film, 21.40 Utrinek, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 23.05 Volčji dvorec: Trik s kartami, angleška miniserija, 0.40 Turbulenca, izobraževalno-svetovalna oddaja, 1.15 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.40 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.35 Info-kanal SREDA, 18.01.2017, II. spored TVS 6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški program OP! 8.30 Lučka Pitypang, oddaja TV Lendava, 9.15 To bo moj poklic: Zidar, 9.40 Slovenski vodni krog: Mirna, dokumentarna nanizanka, 10.20 10 domačih, 10.50 eRTeVe, 11.05 Dobro jutro, 13.40 Dober dan, 14.45 Vikend paket, 15.50 Dokumentarna oddaja, 16.40 Prava ideja, 17.25 Zavod za zaposlovanje (II.), angleška nanizanka, 18.00 Halo TV, 19.00 Otroški program OP! 19.50 Žrebanje Lota, 20.00 Migaj raje z nami, oddaja za razgibano življenje, 20.40 Rokomet - svetovno prvenstvo (M), Španija : Makedonija, 22.30 Bleščica, oddaja o modi, 23.05 Popšop, 23.40 DMP - 25 let s kitaro v roki, veliki koncert petindvajsetletnikov iz Novega mesta, ki slišijo na ime Društvo mrtvih pesnikov, 1.25 Glasbeni spoti, 2.25 Zabavni kanal, 3.55 Rokomet - svetovno prvenstvo (M), Španija : Makedonija, 5.25 Glasbeni spoti ČETRTEK, 19.01.2017, I. spored TVS 6.00 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 11.15 Vem!, kviz, 11.50 Turbulenca, izobraževalno-svetovalna oddaja, 12.30 Naš vsakdanji kruhek: Vsi skupaj sami, slovenska nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 Pod mostovi, dokumentarni film, 14.30 Slovenski utrinki, oddaja madžarske TV, 15.0 Brez meja - Határtalan, oddaja TV Lendava, 15.35 Iskalca, dokumentarni film, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.30 Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti, 17.55 Novice, 18.00 Utrinek - zgodbe priseljencev, 18.05 Knjiga o džungli: Safari: Lov, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Informativno pogovorna oddaja, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 23.05 Osmi dan, 23.40 Panoptikum, 0.30 Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti, 1.00 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.25 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.15 Info-kanal ČETRTEK, 19.01.2017, II. spored TVS 6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški program OP! 8.30 To bo moj poklic: Elektroinštalater, 9.05 Slovenski vodni krog: Radulja, dokumentarna nanizanka, 9.50 Kino Fokus, 10.15 Slovenski magazin, 11.00 Halo TV, 11.50 Dobro jutro, 14.10 Biatlon svetovni pokal: posamična tekma (Ž), 15.55 Posebna ponudba, izobraževalno-svetovalna oddaja, 16.45 Sir s sedmimi skorjami, dokumentarno-izobraževalni film, 17.25 Zavod za zaposlovanje (II.), angleška nanizanka, 18.00 Halo TV, 19.00 Otroški program OP! 20.00 Avtomobilnost, 20.35 Rokomet svetovno prvenstvo (M), Slovenija : Španija, 22.35 Osamljeni planet - 1000 fantastičnih doživetij: Najlepše starodavne znamenitosti, 22.55 Bombna misija, luksemburško-ameriški film, 1.05 Glasbeni spoti, 2.05 Zabavni kanal, 3.55 Rokomet - svetovno prvenstvo (M), Slovenija : Španija, 5.25 Glasbeni spoti Števanovska bauta pride k vam domau! V Števanovci, Otkauvci, na Verici, v Ritkarovci, Andovci pa na Dolejnjon Seniki števanovska bauta pride domau! Bo dovolj prvošolcev za pouk slovenščine v Monoštru? Intenzivne priprave na ponovni pouk slovenskega jezika v OŠ Jánosa Aranya v Monoštru potekajo. V začetku decembra je ravnateljica šole Schlepfnerné Gáspár Andrea, skupaj z vzgojiteljicami slovenske skupine, ravnateljico vrtca in avtorico tega zapisa, pripravila sestanek s starši malčkov omenjene skupine, ki bodo naslednje šolsko leto prvošolci. Ker je na Madžarskem možnost, da otroci, ki Pozovite našo bau-to po telefoni zazranka do 8. vöre, povejte, ka bi tjöjpili, pa vam eštja dopodneva pripelamo k vam domau. Ponüjamo vam friško mesau, frištje žemlé, kif-line pa pogačice, pokaraj pa vse drügo, ka vam domá trbej. Za najmenja dvej djezero forintov si morate pristölati, te vam leko pripelamo domau. Naš telefon je: 350-026 ali leko pozovete Zoltána Nagya tö po telefoni 0630/640-1561. Muzej Avgusta Pavla Obiskovalce pričakuje od torka do sobote od 11.00 do 15.00 ure. Skupine sprejemajo tudi zunaj delovnega časa, prijavite se lahko po telefonu 94/554-128. Vstopnina za odrasle: 600 forintov ali 2 evra, za dijake in upokojence: 300 forintov ali 1 evro. Za šolske skupine prirejajo tudi delavnice. OGLAS HIRDETÉS Generalni konzulat RS v Monoštru prodaja diplomatsko službeno vozilo z naslednjimi podatki: Lastnik vozila: Generalni konzulat Republike Slovenije v Monoštru Znamka, tip: Peugeot 607 Letnik: 2004 Datum prve registracije: 10.06.2004 Datum prve registracije na Madžarskem: 25.11.2010 Prevoženi km: 136.000 Tehnični pregled: do 1.12.2016 Motor: bencinski, 2946 cm3, 152 kW Menjalnik: ročni (5 pr.) Oblika: limuzina Kraj ogleda: Kossuth u. 39 Monošter/Szentgotthárd Cena: 2250 EUR ali najboljša ponudba dopolnijo v poletnih mesecih – tik pred vstopom v šolo – komaj 6 let, lahko ostanejo še leto dni v vrtcu, bo 5 otrok slovenske skupine to tudi izkoristilo. Takih, ki se bodo iz vrtca jeseni podali v šolo, bo tako samo 6. Pa bi šli vsi k slovenskemu pouku? Upajmo, da bodo. Sicer pa ves čas poudarjamo, da se v slovensko skupino v 1. razred OŠ lahko vpišejo tudi otroci, ki niso obiskovali slovenskih dejavnosti v vrtcu. Vabimo torej tudi začetnike pri slovenščini. Sestanka se je udeležilo 5 mamic, ki so želele izvedeti čim več o možnostih za svojega otroka. Ravnateljica OŠ jim je natančno vse predstavila, vsi sodelujoči na sestanku pa smo po svojih kompetencah dodali in pojasnili staršem, kar jih je zanimalo. Upajmo, da se bodo starši – vsaj tisti slovenskih korenin – v Monoštru res odločili za vpis otrok v slovensko skupino. Naklonjenost tako šole kot skupnosti je velika, verjamem, da bo z veseljem priskočila na pomoč tudi monoštrskoslovenskoveška slovenska samouprava. Valerija Perger Slovenska meša v Monoštri SLOVENSKA MEŠA V VARAŠI / MONOŠTRI BAU TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Založnik: Zveza Slovencev na Madžarskem Za založnika: Jože Hirnök Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov založnika in uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@gmail.com ISSN 1218-7062 Tisk: Tiskarna digitalni tisk d.o.o. Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis izhaja z denarno pomočjo Ministrstva za človeške vire (EMMI) ter Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU75 11747068 20019127 00000000, SWIFT koda: OTPVHUHB 22. JANUARA V 16.30 VÖRI