Soli, mladini in učiteljstvu! Glasilo jugoslovanskega krščanskega učiteljstva Vrednih 9. 9abine Vsebina Kultura. F. Fabinc .......................................; . t Viktor Bežek. Fort. Lužar.......................................... Posplošitev ljudske izobrazbe z odpravo spodnjih razredov srednjih šol. A. Smerdelj................................. . . . Iz ruskih čitank. F. Silvester................................ Kultura in književnost............................................... Zapiski.............................................................. Društvena in stanovska kronika . ...................................... . ' (/ • . .. Poštnina pavšalirana. Vsem podružnicam Slomškove zveze in vsem učiteljskim društvom v Sloveniji. Da se zadeva ujedinjenja slovenskega učiteljstva temeljito pojasni in odstrani za bodoče vsako nesporazumljenje, je sklenilo učiteljstvo Slomškove zveze na svojem sestanku z dne 31. marca t. 1. objaviti okrožnico vsemu slovenskemu učiteljstvu, ki naj sedaj o zadevi odloča. Na podbudo Slomškove zveze se je osnoval lansko leto Učiteljski svet, ki mu je predsedoval učitelj J. Petrič, sedanji računski voditeli v Šiški. V tem učiteljskem svetu so se pripravljala tla za stanovsko ujedinjenje. Vršilo se je res nekaj sej, potem pa predsednik že skoraj eno leto ni sklical nobene seje in zadeva je zaspala brez pravega vzroka. Podružnice Slomškove zveze so priredile več zborovanj v svrho razpravljanja o stanovskem združenju. Na ta zborovanja so bili vabljeni tudi člani okrajnih učiteljskih društev. Na skupnem sestanku v Novem mestu dne 1. maja 1919 je bila sprejeta sledeča resolucija: »Zahtevamo,'naj se združi takoj vse učiteljstvo v Sloveniji v eno samo strogo strokovno organizacijo, ki pa mu naj pusti v kulturnih vprašanjih popolno svobodo, tudi svob.odo združevanja v posebne samo kulturne učiteljske organizacije. Ta učiteljska stanovska organizacija naj se čimprej razširi po vsej Jugoslaviji.« Ta resolucija pa je bila sprejeta tudi od vseh podružnic Slomškove zveze. Tudi »Slov. Učitelj« (štev. 5. in 6. 1.1.) in »Učit. Tovariš sta priobčila članke v navedenem smislu. Na božičnem zborovanju Slomškove zveze so bile zopet sprejete resolucije, ki iskreno pozdravljajo ustdnovitev stanovske organizacije. Razpravljalo se je o pravilih Unije, ki jih je tudi priobčil »Slov. Učitelj« v štev. 1. letošnjega letnika. Na prejšnjih zborovanjih pa so se tudi spremenila pravila Slomškove zveze, ki naj bi postala le kulturna organizacija. Pravila je najti v štev. 7. »Slov. Učitelja« 1. 1919. Nadalje smo se obrnili na glavni odbor Udruženja v Belgradu, a odgovora ni bilo. Odbor Slomškove zveze se je tudi pismeno obrnil na vodstvo Zaveze, odposlal resolucije z občnega zbora in ker ni bilo odgovora, smo ponovno pozvali vodstvo Zaveze in predlagali, da naj pošlje svoje zastopnike, s katerimi bi bilo možno sestaviti pogoje za ustanovitev strokovne organizacije Pod pritiskom javnih polemik je šele dobila Slomškova zveza od vodstva Zaveze ta-le odgovor; »Vodstvo Zaveze je napravilo na svoji seji dne 14. t. m. in z ozirom na poslane dopise Vaše Zveze sledeči sklep: »Zaveza jugoslovanskega učiteljstva« v Ljubljani stavljenih resolucij »Slomškove zveze«, s katerimi se ta izreka za edinstveno stanovsko organizacijo, zajedno je pa sklenila, da svoje »Zveze« ne razpusti, ne more vzeti na znanje. V zvezi s tem odpade tudi vsak nadaljnji razgdvor s predlaganimi odposlanci.« To je zgodovina vprašanja stanovskega ujedinjenja slovenskega učiteljstva, iz katerega je jasno razvidno, da ne zadene odbora Slomškove zveze nobena krivda, če zadeva ne pride preko mrtve točke. Iz vsega je razvidfio, da sedanji voditelji Zaveze -zadeve sploh ne smatrajo za resno in jo hočejo na vsak način spraviti s sveta. Nam se pa zdi to vprašanje življenjskega pomena za učiteljski stan in ke? smo mnenja, da vodstvo Zaveze ni izraz naziranja pretežne večine slovenskega učiteljstva, zato napravimo od naše strani še zadnji poizkus s tem, da se obrnemo na forum vsega slovenskega učiteljstva, ki naj odloči o stvari po svojem preudarku. V obrambo. ' Afera Lavtižar, Že v 3. številki »Slov. Učitelja« smo pokazali na brezpomemb-nosti navidezno težkih očitanj od strani »Učit. Tovariša« glede denuncijantstva. Tudi v »Slovencu« je bilo čitati o tem. Iz zapisnika VIII. vodstvene konference, ki se je vršila dne 15. junija 1917 v šolski pisarni na Ledini, posnemamo: »Na predsednikovo vprašanje (Lavtižar je imel striktno nalogo od Kalteneggerja, da se' prepriča, če znajo ljubljanski šolski otroci cesarsko pesem) izjavlja a) voditelj J. Dimnik: Pri I. lokalni učiteljski konferenci 16, septembra 1916 se je sprejelo: »Cesarsko pesem« morajo znati vsi učenci v I, razredu 1. in v II. razredu 1. in zadnjo kitico, v. ostalih razredih vse kitice. Sploh pa sem dajal potrebna navodila učiteljstvu potom okrožnic. Če torej v tej zadevi ni kaj v redu, je odgovoren ia to razrednik.« —• Na drugem mestu čitamos »K sklepu- pa pravi predsednik (t. j. Lavtižar): Izjavljam, da smatram to vse obsodbe vredno dejstvo kot skrajno zanemarjenje razredniške dolžnosti dotičnih učitelj-razred-nikov, ne da bi pri tem imel k^ke neugodne misli glede njih patriotič-nega prepričanja.« — Poročilo bivšega nadzornika na šolsko oblast pa se glasi: SLOVENSKI UČITELJ GLASILO JUGOSLOVANSKEGA KRŠČANSKEGA UČITELJSTVA LETO XXI. LJUBLJANA, 15. aprila 1920. ŠTEV. 4. Kultura. F. Fabinc. Povsod govorijo o kulturi in še nikoli toliko kakor danes. Narodni predstavnik se bori za kulturo, posebno če stopi v parlament samo takrat, ko predloži račun o dijetah; nemški general je širil kulturo, ko je bombardiral belgijska in francoska mesta; Amerika je poslala svojo armado v Evropo, da reši kulturo in celo Italija se je ustavila s svojimi karabinijerji par kilometrov pred Ljubljano v imenu zahodne kulture. Najbolj brezmiselni žurnal ima stalno rubriko o kulturi in končno: učiteljstvo se smatra kot stan, ki je tukaj radi kulture in med njimi sanja o kulturi predvsem oni, ki je pošteno obrizgal svojega tovariša, če se je slučajno upal trditi, da je recimo sukno svetlorjave in ne temnorjave barve. Najznamenitejši reprezentant francoske naturalistične šole, Zola, je napisal roman o bestiji v človeku. Ta bestija res tiči povsod v ozadju. Če iščeš to oboževano kulturo, zaslediš morda mehurček, ki je podoben onemu, ki ga je spustil otrok iz slamnate bilke, ki jo je pomočil v milnico. Dviguje se v solnčnem svitu poln mavričnih barv, prva sapica ga pa razžene v nič. Otrok napravi prvega, drugega in tretjega, a vsi se razblinijo. Samo igračkanje ... Ni še dolgo, ko se je boljši slovenski esajist mlajšega rodu hudo razjezil nad Slovenci, ki se samozavestni trkajo na prsa v svetem navdušenju nad svojo kulturo, ki je menda že na tretji ali četrti stopnici, srbska pa da se menda še ni pomaknila iz svojih nižin niti na prvo ... Tako bi tedaj tudi tukaj kultura podala snov za prepir med Slovencem in Srbom. K sreči so pri tem pozabili na Hrvata, ki je zavzel v tej zlati sredi mesto nekdanje trgovske Kartegene, kulturo pa je potisnil na levo in desno, t. j. odstopil Slovencu in Srbu, da se prepirata o tem nepridipravu, kakor nekoč grški bogovi za zlato jabolko, ki ga je vrgla boginja med nje. Prevelik pesimist bi bil, če bi hotel po teh ne preveselih izgledih utajiti vsako kulturo. Napačen zaključek bi to bil, ker bi ga povzel iz premis, ki so nastale iz današnjega naziranja o kulturi. Učitelj se smatra danes za tradicijonelnega varuha kulture in po vsej pravici, ker to bi moral biti. Ne trdim pa, da je tudi vedno in povsod. Zato je dobro, da se razgovorimo o kulturi. Da posežem nazaj na kulturnega Slovenca in nekulturnega Srba ali pa narobe. Kdo ima prav ? Mostiščarji, ki so hodili v ustrojenih kožah na obiske in so domovali tam nekje po ižanskih močvirnih lokah, so zapustili sledove o svoji kulturi. Tako čujemo o kulturnih sledovih raznih že izumrlih'ali pa še živečih narodov. Največji demokrat v pravem pomenu besede bi danes 4 marsikomu izmed njih ne hotel podati roke. Pa so vendar imeli kulturo, bili so kulturni, a brez civilizacije. Proizvajali so že duševne dobrine, a ne materijelnih. Imeli so kulturo, a ne civilizacije. Zato je plemenski sorodnik iz Makedonije, ki danes morda prekrižanih nog poseda po ljubljanskih ulicah, ravno tako solastnik določene kulture, kakor ljubljanski verižnik, ki se pelje v ljubljansko okolico z izvoščkom. In če bi bil zavod za manikiranje nohtov, ki ga imamo v Ljubljani, znak naše visoke kulture, potem je sorojak iz Velesa ali Like brez kulture, ker si mora umiti žuljave roke v kapnici ... In če bi hotel soditi slovensko kulturo po »Šolskem listu«, ki so ga izdali trije slovenski učitelji, da sedaj roma po naših šolah, potem bi skoraj mislil, da je naše slovensko pleme brez posebne kulture in ga srbsko visoko nadkriljuje v svojih bukvarjih, kakršnih še nisem videl v slovenskem tisku. Jasno je: vse duševne vrednote iz znanosti, religije, umetnosti i. t. d. tvorijo kulturo. Če prezreš ali zanemariš eno, nisi podal jasne slike o kulturi tega ali onega naroda. Lahko pa je narod n. pr. brez znanosti, a ima svojo posebno religijozno ali umetniško kulturo in obratno. To je važno. Nekdo je prišel iz Češke in je spoznal kulturo češkega naroda. Sedaj pa pride domov med Slovence, ki se mu zde manjvredni, ljudje brez kulture, v resnici pa le ne zna ločiti dveh kultur. Meni je češko svobodomiselstvo popolnoma razumljivo iz zgodovinskega razvoja tega naroda, ravno tako razumljiv mi je pa tudi odpor slovenstva proti svobodnjaštvu, ker je vsa naša zgodovina v ozki zvezi s katolicizmom. Zato se pri nas ne bo nikdar ustalila kultura, ki bi izključila verski moment, ker narodova duša ostane v svojem jedru vedno ista, če se tudi spreminjajo vnanji od-nošaji. Zgodovina uči, da z vsakim narodom vstane, živi in umrje njegova kultura. Za učitelja je važno, da pozna elemente narodove kulture, ker le potem je mogoče, da ne pride v nasprotje s tem narodom, ki je ustvaritelj svojega lastnega kulturnega življenja, ki se dviguje in pada v obliki kurve, da se nekega dne izživi in izumrje, ker tudi narod kot celota je obsojen, da zapade smrti kakor poedinec. Danes se neredko čuje, da evropska kultura umira. Tudi mi smo del te kulture, ki ima gotovo nekaj skupnega. Upajmo, da se še dvigne črta, ki kaže sedaj globoko padanje kulture. Vsaj pri našem narodu bi se dalo sklepati iz vseh znakov, da še nismo dosegli vrhunca kulture. Da bi ne bil učitelj zadnji med onimi, ki bodo, ustavili val, ki nas hoče z ostalo Evropo vred pogoltniti! Na domači kulturi je treba zidati, tuje ne presajajmo nikoli na našo grudo. Drugače je konflikt neizogiben in doživljali bomo tragiko, kakor nekdaj ruska inteligenca, ki je hodila iz zahodnoevropskih univerz na široke ruske poljane, kjer je umirala v anarhizmu in nihilizmu, ker ni našla stika z ruskimi množicami. Ne želel bi, da preživi slovenski učitelj, ki je zlasti poklican v življenje med preprostim ljudstvom, vso to tragiko duševne razdvojenosti, da bi potem vso krivdo zvračal na ljudstvo, katerega kulture sam ni spoznal... Ob tej priliki se dotaknem še enega vprašanja, V učiteljskih vrstah se vrši veliko gibanje. Nove razmere silijo k novi razvrstitvi vseh sil, Čujemo o stanovskih in kulturnih organizacijah. Nekaj lepega in idealnega in tudi lahko razumljivega, a vendar nekateri nočejo ali ne morejo tega razumeti! Koalicijska svoboda po kulturnih naziranjih bi moral biti cilj zlasti učitelju, ki hoče biti nositelj kulture. Duševni terorizem se ni še nikoli obnesel in vendar bi ga nekateri še radi uveljavili. Učiteljstvo ima v strokovni organizaciji toliko dela, da ne preostaje časa za nasilja; le spomnimo se na stanovsko-pravna, gospodarska in izobraževalna vprašanja, ki zahtevajo celo vrsto pridnih in nadarjenih mož. Za kulturna vprašanja pa velja noli me tangere, ne dotikaj se me! Tu je svetišče, ki ga ne sme nihče oskrunjati, ker drugače se samo podžigajo strasti, ki uničijo še tisto, kar bi se lahko zgradilo. Če beseda o kulturi ni prazna, mora to stališče zmagati v učiteljskih vrstah. Pravica zmaga navadno šele po križevi poti zmot in krivic in ker je pravica do kulturne svobode zapisana v duši vsakega človeka, zato bo zmagala. Ko se to zgodi, bo tudi dan vstajenja našega stanu! 6S3a9<5tS>l9<55Sa£><5C$a9©<5C5a9000000000000000000000000000000000 * Šolski Ust. I.f II. in III. stop. Uredili L. Černej, A. Rape in P. Flere. — Za prihodnjo številko imamo pripravljen daljši Pečjakov referat o Šolskem listu, zato se ne spuščam v podrobnosti. Zgrešeno je ime in sploh cela sestava lista. Prvič sploh ni šolskemu listu podobno, drugič je pa tudi vse tako v naglici zmašeno, da se izdani list niti ne more smatrati kot slabo sestavljena čitanka. Nujna potreba čitanke pri današnji draginji papirja ničesar ne opraviči. Odločno je treba povedati, da šola nikakor ni tu, da bi se jo preplavljalo s poljubnim blagom in tudi ne za to, da bi se briljiralo s stvarmi, ki tega ne zaslužijo. Ko sem odprl list in ga prvi dan prelistaval, se mi je zdelo, da me obdaje dih šolskih knjig iz c. kr. založbe šolskih knjig na Dunaju, ki so si bile podobne kakor stari avstrijski krajcarji. V tem šolskem »listu« pa res nisem mogel zaslediti niti ene vodilne misli, po kateri se je list sestavljal in še manj, da bi res ustvaril nekaj našega, iz česar bi se dalo sklepati na novo življenje, ki smo ga pričeli. Sistem je tista brezizraznost, kakor jo n. pr. najdeš v Ganglovi čitanki, samo mesto Dunaja postavi Beograd in mesto Habsburžana vpleti Karagjorgjeviča, pa lahko postaneš nesmrten avtor šolskega lista v Jugoslaviji, Prešeren bi lahko prikrojil svojo Pisarijo na šolske liste, katerim se bliža zlati vek. Duh oživlja vsako knjigo in še posebej šolsko, in ne besede ; zato bi takoj pristavil, da je treba že enkrat prenehati z običajem, da mora pisati šolsko knjigo — pedagog. Treba je enkrat obrniti, da govorijo mladini naši kulturni delavci in sicer sami in naravnost. Ali bi Zupančič in Golar, Gaspari in Vavpotič ne imeli ničesar povedati, in sicer danes in jutri, pa še cela vrsta drugih je. Gotovo bi se to zgodilo, le inicijative je potreba. Morda bi se s tem enkrat odpravila neverjetna resnica, da se izogiblje otrok med vsemi knjigami najbolj — šolske. In takoj za tem nastane vprašanje : Ali rabimo res šolski list ali šolsko knjigo? Bil bi za prvega. Koroško učiteljstvo je krenilo v pravi tir z »Mlado Jugoslavijo«, ki jo prav dobro in v otroškem duhu urejuje nadzornik Koschier v Velikovcu. Zakaj se ni list razširil po celi Sloveniji? Samo spopolnitve, novih delavcev in novih misli je potreba. Zapisal sem le nekaj misli, ki so se mi porodile ob čitanju »Šol. lista«, o katerem želim, da v podobni obliki ne okupira slovenskih šol. Omenim naj, da je vsebinsko najboljši Rapetov zvezek. In še nekaj: pri takem podjetju naj dela več glav, ker je potem odgovornost manjša, a delo popolnejše. Vem, da je bilo povabljeno vse učiteljstvo k sodelovanju, toda to ne zadostuje, ker je treba stalnih sodelavcev, ki so za to delo moralno soodgovorni. F. Fabinc. Jadran. Glasilo Jugoslovenske Narodne Obrane. Vijestnik Centra na Južnom Atlantiku. Godina IV. Broj 152, Buenos Aires, calle Viktoria 618. Izlazi 5. i 20. svakog mjeseca. — Iz Buenos Airesa v Južni Ameriki smo prejeli več številk imenovanega lista, ki zlasti v španskem jeziku zastopa koristi naše države. V listu najdemo slike dobro znanih krajev Koroške in iz zasedenega ozemlja. Jugoslovanski milijonarji imajo svojo lastno »Banko Jugoslavo de Chile« v Punta Arenas s S 5,000.000 kapitala. Uredr ništvu »Jadrana« smo poslali na željo tudi naš list. Popotnik 1920. Štev. 1—3. Vsebina: Dr. Fr. Derganc : Začarani svet, — K poglavju narodne zavednosti. — H. Šumer : Kako ustanavljamo obrtno - nadaljevalne šole. — Š.: Ulomki z roditeljskega večera.— Ant. Turk: Učenčevi zapiski o zgodovini Slovencev, Srbov in Hrvatov. — Kolnik : Kako rišemo. — Razgled. — Koncem lista piše dr. Fr. Derganc filozofski slovar. Želeti je, da ga učiteljstvo temeljito prebere v svrho načelne izobrazbe, ker bo samo uvidelo, da je vsa moderna filozofija le ena, in sicer največja zmota, ki bega iz ene zmote v drugo brez miru in je le krščanstvo tista ideja v miselnem in etičnem oziru, ki daje nemirnemu duhu modernega človeka trdna tla. Zbirajmo knjige 1 Vsled vojnih dogodkov je bila večina knjižnic v zasedenem ozemlju, zlasti na Goriškem, uničenih, kar jih je še ostalo, pa so jih pobrali in oropali italijanski vojaki tako, da je leposlovna knjiga danes tam doli prava redkost. Narod, ki je poprej imel na razpolago knjig, kolikor jih je hotel, danes nima niti ene, da bi si mogel privoščiti nekoliko duševnega užitka, vsled česar trpi močno njegova odporna sila. Najtežje pa občuti to mladina, ki je že itak dolgih pet let tekom vojne bila odtrgana od rednega šolskega pouka in že takrat ni imela na razpolago knjig. Narod si sicer skuša pomagati s tem, da zbira stare, že davno pozabljene knjige, katere romajo iz roke v roko in iz kraja v kraj. Medtem pa širijo Italijani na vse mogoče načine svojo literaturo, svoje liste in nevarnost je, da bo narod, vajen in željen duševne hrane, končno začel posegati po teh nevarnih darovih, kateri bodo polagoma uspavali v njem narodno zavest in mu zastrupili dušo. Temu je treba nujno odpomoči in dokler je akcija v večjem obsegu vsled obstoječih razmer nemogoča in se ne započne z izdajanjem in ponatisom knjig na veliko za potrebe zasedenega ozemlja, treba pomagati s prostovoljnimi zbirkami širom naše domovine. — Po vseh knjižnicah je mnogo knjig v več izvodih, tako da lahko brez lastne škode odstopijo po en tak izvod za obnovo knjižnic v zasedenem ozemlju. Tudi posamezniki za-morejo z lahkoto odstopiti kako knjigo, katero lahko pogrešajo. Ker smo prepričani, da je vsakemu obstoj našega naroda v njegovih sedanjih težkih razmerah pri srcu in da se vsak zaveda svoje velike dolžnosti napram lastnim bratom pomagati jim po svojih močeh, pozivljemo vse knjižnice, društva, založništva in posameznike, katerim je dana možnost, prispevati za naše narodnoobrambne namene s knjigami, da to nemudoma store in vpošljejo svoje darove, ako le mogoče, do 12. t. m. na naslov podpisanega odbora. Za »Narodni svet za neosvoboieno domovino« : Pisarna za zasedeno ozemlje v Ljubljani. Pražakova ul. 3/1. Zapiski. Kulturno delo. Letos prične Slomškova zveza z izdajo »Učiteljske knjižnice«. Že zadnjič smo poročali, da izide po Veliki noči kot št. 1. delo Anice Lebar »Oskrba manj nadarjenih^. V načrtu imamo celo serijo važnih del, ki jih mora obsegati vsaka učiteljeva zasebna knjižnica, kakor tudi krajne učiteljske knjižnice. Z duševno produkcijo se bo tudi povzdignil ugled našega stanu. Med voditelji nasprotnega učiteljstva je še nekaj takih, ki mislijo uničiti Slomškovo zvezo s praziranjem, omalovažc-vanjem in blatenjem. Naš najboljši odgovor bo kulturno delo in v nekaj letih bo vse učiteljstvo za nami. Drugo važno kulturno delo bo prosvetno delo med narodom. Naša organizacija ni strankarska, pač pa morejo in smejo dedovati naši člani le v tistih prosvetnih društvih, ki temeljijo na pozitivnih krščanskih načelih. Dokler nimamo skupne stanovske organizacije, mora seveda Slomškova zveza zastopati tudi stanovske interese učiteljstva. Zato je naša organizacija danes še stanovska in kulturna, dokler ne zmagajo med nasprotnim učiteljstvom mlajši in upajmo treznejši elementi, ki bi omogočili ustanovitev posebne stanovske organizacije. Načelna vzgoja. Pri nobenem stanu ni toliko medsebojnega javnega boja, kakor ravno med učiteljstvom. Glavni vzrok temu je nezadostna načelna na-obrazba. Na eni strani vidiš »naprednega« učitelja, ki ne ve odgovora, v čem obstoji t-a naprednost, na drugi strani pa morda Slomškarja, ki si tudi ni na jasnem, kje je razlika med obema in sta mnogokrat oba edina edino v tem, da je n. pr. organizacija tu radi posredovanja pri oddaji službe in ima skrbeti za dobre plače. T.o je masa, ki tvori večino. Ako bi bila povsod jasnost, bi bilo več medsebojnega spoštovanja, povrh pa bila vsaka organizacija bolj gibčna. Zato pojdimo vsakemu vprašanju do dna in marsikaj postane jasno, za kar se je treba drugače šele prepirati. Ukrajinski list o Slovencih. »Jugoslavija« poroča v št. 64 iz ukrajinkega lista »Ukrajinski prapor« : »Če že govorimo o kulturnih mestih Jugoslavije, moramo ob tej priliki omeniti kulturno izobrazbo posameznih narodov Jugoslavije. Najvišjo kulturno stopnjo so dosegli brez dvoma Slovenci. V Sloveniji najdemo popolnoma evropsko organizirano državno življenje. Železniški promet je točen po voznem redu, vozovi zakurjeni in razsvetljeni. Državni aparat funkcijo-nira dostojno. Ne sliši se ničesar o napadih in ropih, tako da je vsak državljan in tujec varen in svoboden. Odg o j a in disciplina je razvidna iz vseh krogov ljudstva. Zelo razvito je šolstvo.« — Ves ta razvoj se je seveda izvršil v Sloveniji pod vlado takozvanih »klerikalcev«. Dr. Tavčar, rekriminacije in »Učit. Tovariš«, Dr. Tavčar spada med tiste liberalce, ki so si ohranili še nekaj treznosti, ki jo pogrešamo zlasti med liberalnim učiteljstvom. V št. 61 »Slovenskega Naroda« z dne 14. marca t. 1. je napisal te-le pametne besede: »Prepiramo se o različnem : prepiramo se, bode li ta ali oni minister v Beogradu, prepiramo se najbolj o tem, kdo je pravzaprav učenec dr. Šušteršiča, in v prvi vrsti pa se napenjamo, da bi na svojih nasprotnikih staknili kolikor mogoče največ napak in črnih peg. Strankarskih in osebnih prepirov ni ne konca ne kraja ; v laseh si tičimo, grizemo in tepemo se, da pokajo vse kosti. Medtem pa teče kolo časa, to nas bo strlo vse skupaj, kar nas je naprednih, kar nas je klerikalnih in, recimo še, kar nas je komunistov . . . Zatorej še enkrat ponavljam : Manj prepira, manj rekrimi-nacij.« — Dr. Tavčar je gotovo vesten čitatelj »Učiteljskega Tovariša«, da je prišel do teh misli. Upamo, da se pri- mejo navedene besede tega lista, ki je najgrši med grdimi, prava sramota učiteljskega stanu. Nekdaj — sedaj. Svetovna vojska — ta, za vesoljnim potopom največja katastrofa, ki je prišla nad človeštvo — obračunava na vseh koncih in krajih s prejšnjimi lahkomišljenimi nazori. V pedagoških zbornikih, kjer so seveda različne dobre, pa tudi nekritikovane reči nanizane, bo treba marsikaj prenarediti. I. W.Roloffov »Pedag. Lexikon« (1.1912.) iz znane Herderjeve tiskarne v Freiburgu ima (v I. delu, str. 623) značilen odstavek (po sotrudniku Thalhofterju) o življenju nemškega vzgojeslovca Campeja, kateri je znan po izdaji (1. 1779.) zelo razširjene mladinske knjige »Robinzon mlajši«. O Campeju se tu čita, da je bil priden, obsežno razumen, pa nedomišljen ; le praktična vrednost vseh reči je bilo njegovo merilo. »Tako malo je imel domišljije, da je zaslugo onega, ki je pri nas krompir vpeljal, ali onega, ki je kolovrat izumel, višje cenil, nego pesnika llijade in Odiseje. Tudi Goetheju se je pri nekem sestanku v Karlovih varih 1, 1810. upal negalantno v obraz povedati, da ima pred njegovimi duševnimi vrlinami popolno spoštovanje, da je v različnih rečeh dosegel čudovito višino, a to so reči, ki ga nič ne brigajo in ne more polagati nanje iste vrednosti, kakor drugi ljudje.« Sama na sebi je taka primera z Ili-jado in Odisejo tako dlakocepno domišljava, kakor če bi kdo hotel ljudi mučiti z nesmiselnimi vprašanji, ali je ta in ta gora bolj koristna od te in te reke. A v nič se je nekdaj devalo praktično in produktivno delo. Po krivdi slabe družabne in gospodarske vzgoje vidimo sedaj v mestih množice ljudi, ki se pehajo za kruhom in čakajo v velikih skrbeh na vsakdanja živila, vmes tudi one osebe, katerim je bil nekdaj vsak kruh prečrn in vsaka moka premalo bela. Želodcu svoje, domišljiji svoje. — V ozadju je še pomisliti, da je včasih kaj težko ljudem pomagati in ceniti njihovo delo. Večkrat naletimo na nepričakovane reči. Nekega dne smo v šoli čitali o cesarju Jožefu II., kako je prijel za plug in pomagal kmetu orati. Pa se oglasi učenka, hčerka zemljaka, zasmeh-ljivo : »Ali je bil neumen !« — Pri ljudeh je v resnici še malo zrna za pomoč bližnjemu. F. Lužar. Učitelji — častniki. Med svetovno vojno se je mnogo učiteljev, ki so morali k vojakom in dosegli častniški čin, pustilo aktivirati. To aktiviranje učiteljev je bilo že podobno begu iz stanu ; zakaj, to nam je pač vsem jasno. Ravnotako je vstopilo dosti učiteljev v razne druge državne in privatne službe, da se reši bede in hlapčevstva. Sedaj čitamo v časopisih, da je ministrski svet sklenil, da se učitelji ne sprejemajo v aktivno vojaško službovanje. Ta sklep je pač povzročilo pomanjkanje učiteljskih moči v naši državi in to bi morali v dotičnem sklepu tudi omeniti. Kar se tiče podrobnosti, so bili učitelji kot častniki vpo-števani in so zavzemali dostikrat odlična mesta bataljonskih adjutantov i. t. d. Ko bi se učiteljstvo že svoječasno težavnemu poklicu primerno plačevalo, bi bili tako sklepi odveč ! Kržišnik. Učiteljska organizacija. V uvodniku »Učit. Tov.« z dne 1. aprila 1920 čitamo v zadevi Unije : »Da postane zmeda še večja, naj pridejo tudi politiška in strankarska nazi-ranja v skupni organizaciji kot društva v poštev. Med slovenskim učiteljstvom je mnogo narodnonaprednih učiteljev in učiteljic, socialnih demokratov, narodnih socialistov in morda tudi nekaj takih, ki pripadajo v političnem oziru še drugim strankam in strujam; a vsem tem niti na misel ne pride, da bi se organizirali po politiški pripadnosti. Edino izjemo dela med nami še vedno vodstvo Slomškove Zveze, ki noče razdruženja. Kakšna Unija pa naj bi to bila, če bi vse to z isto pravico zahtevali tudi vsi Hrvati in Srbi? Če razpravljam recimo na kaki skupščini v Beogradu o stanovskih in šolskih vprašanjih brez zadržka z muslimansko in pravoslavno stanovsko tovarišico, ali ne morem razpravljati v istih vprašanjih tudi doma s slovensko učiteljico, ki je morda drugega politi-škega naziranja, a iste vere? Vseh nas materialne in pravne zahteve so iste, vsi imamo iste stanovske težnje.« Ali tov. A. Rus, ki je napisal označeni članek in kateremu ne moremo odrekati poštenega namena, sam tako naiven ali smatra člane Slomškove zveze, ki jim je notranje prepričanje resna stvar, za tako naivne, da kaj takega napiše? Tudi mi razumemo, da se v stanovski organizaciji lahko prostodušno razgovorimo o svojih težnjah brez razlike vere in prepričanja, toda po kakšni pravici ima to stanovsko društvo pravico braniti, da se učitelji izven tega društva organizirajo v svrho prosvetnega dela med narodom? Kdo bo dal tem članom garancij, da jih nekega dne ne napade stanovsko glasilo ali pa »črne suknje«, ki so vendar verski učitelji katoliško mislečega učiteljstva? Ali pa praktično dokazano: V isti številki, ko tov. Rus prav lepo piše o Uniji, agitira »Učit. Tov.« za list »So-količ«. Kako naj bi sedaj naročal ta list krščanski učitelj, ki je član »Orla« ? Rus poreče morda, da potem tega ne bo. Prav ! T oda garancije hočemo in zato je naše stališče edino pravo, da hočemo natanko vedeti, kam in pod kakimi pogoji vstopimo. Svobodo hočemo, pripuščamo jo pa tudi vam, da si ustanovite list, kjer lahko agitirate in tudi zabavljate čez Cerkev in duhovščino, toda v stanovsko glasilo to ne spada. To je vendar vse tako jasno kot beli dan in se le čudimo, da tovariši iz nasprotnega tabora sploh o tem še kaj debatirajo. Če bi bila povsod poštenost in odkritost in manj osebnih ambicij pri nekaterih gospodih, ki so že davno zreli za pokoj, pa bi bilo to vprašanje že rešeno. Kdor je poštenjak, bo pritrdil, da je pravica na naši strani. Kdaj bi bila Unija mogoča za krščansko učiteljstvo? Razpravljati bi bilo o spremembi privil, o koalicijski svobodi izven stanovske organizacije, zastopstvo v uredništvu stanovskega glasila kot garancija, da bi se iz lista izključila vsa takozvana kulturna vprašanja, ki nas ločijo. To so točke, ki bi jih bilo treba sporazumno in lojalno rešiti in Unija za Slovenijo bi bila perfektna. Sedanje vodstvo Zaveze je izjavilo, da se več ne razgovarja, zato je sedaj zadeva učiteljstva v Zavezi, da o stvari odloči, ker pri nas smo storili vse. Ako se izjavi tudi učiteljstvo za kulturno nasilje, potem pojdemo svoja pota in zgodovina pokaže, če je bilo koristno za učiteljski stan. V tem oziru je zanimiva okrožnica, ki smo jo poslali vsemu učiteljstvu kot zadnji poizkus za mirno spo-razumljenje. ^oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo og< Društvena in stanovska kronika OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO- Žepni zapisnik se lahko še naroči. Prirejen je tako, da se bo lahko rabil tudi drugo leto, ker ni misliti, da bi ga bilo mogoče v doglednem času zopet izdati radi vedno večje draginje in pomanjkanja papirja. Naročila naravnost na: Anton Smer-delj, mestni učitelj, Rožna dolina. — Cena 12 K. Poročilo o odborovih sejah. Dne 19. februarja je imela »Slomškova zveza« širše zborovanje v »Ljudskem domu«. Navzočih je bilo čez 70 članov. Najprej se je poraz-govarjalo o udeležitvi v Mariboru. Predsednik Orla pojasni vse potrebno ter prosi, da »Slomškova zveza« pri vseh pripravah sodeluje in pri svojih članih započne živahno propagando. Orlovska zveza bo tudi za člane »Slomškove zveze« vse preskrbela kot za svoje člane, — Profesor Bajuk z veseljem pozdravlja, da bode glasbeno že itak izobraženo učiteljstvo sodelovalo pri pevskih prireditvah »Ljubljane«. Proizvajala se bo Kimovčeva staroslovenska maša in priredil koncert. Pevci naj se oglašajo pri »Slomškovi zvezi« in pri »Ljubljani«, da se jim pošljejo note in se doma priuče. Skupne izkušnje z »Ljubljano« bi bile ob kakem večjem zborovanju »Slomškove zveze«. Za sodelovanje pri koncertu pa pridejo le ljubljanski člani v poštev, ker je za to treba prav mnogo pevskih vaj. Te se vrše vsak ponedeljek od pol 7. do pol 8. ure zvečer za ženske, od pol 8. do pol 9. ure za moške. Pevska vaja mešanega zbora pa je vsak četrtek od pol 8. do pol 9, ure. — Predsednik pevskega odseka, Schvvciger, pošlje vpisnik, ki kroži med zborovalci; vanj se vpišejo vsi, ki hočejo pri pevskih točkah v Mariboru sodelovati, — Zbrani zborovalci izrazijo svoje ogorčenje napram terorizmu, ki se zadnji čas izvaja nad našimi člani. Sklene se poslati Viš. šol. svetu energično protestno izjavo v slučajih Wag-ner, Jesenice itd. Anarhija je zločin proti državi. Obžalujemo, da je v jeseniškem slučaju anarhija zašla tudi v učiteljski stan. Protestiramo proti vsaki anarhiji, najsi bo v katerikoli obliki. Kdor je kriv, naj se kaznuje. Zato zahtevamo preiskavo. — Sklene se ob mariborski prireditvi, ko praznuje »Slomškova zveza« svojo dvajsetletnico, obiskati Slomškov dom in grob, kjer se učiteljstvo pokloni svojemu vzoru. — Poročilo o gmotnem položaju se odobruje vzame na znanje s pristavkom, naj se naprosi Viš. šol. svet, da izposluje povišek draginjskih doklad v toliko, da se učiteljski prejemki zenačijo z uradniškimi kategorije B. — Ravnatelj Šoštarič s Prekmurja poda kratko poročilo o prekmurskih šolskih razmerah. — Mladinska in učiteljska knjižnica izide v I. delu, čim tiskarna more prevzeti delo. — Izrazi se želja po uresničitvi javnih kvalifikacij. — Ker med člani še vedno ni jasnosti glede Unije, je treba zadevo iznova pojasniti. — Današnji zbor pošlje tri odposlance k »Zavezi«, da se dodobra pogovore o »Unijf«. V to se določijo: Slapšak, Fabinc, Lebar. »Slomškova zveza« ostane kot kulturno društvo tudi po ujedinjenju, istotako tudi »Slovenski Učitelj«. — Socijalno skrbstvo je naprositi, da dobiva podeželsko učiteljstvo blago v Oblačilnici ob četrtkih, ker je to edini prosti dan. — Splošna želja: »Slomškova zveza« naj priredi vsak mesec zborovanje, a ne samo v Ljubljani, ampak tudi kje drugje. 3. odborova seja, 23. februarja. »Zavezi« se pismeno naznani sklep zadnjega sestanka in se prosi, da naznani kraj in čas za razgovor. — Tov. Schweigerja je naprositi, da izbere primerne Slomškove pesmi, ki se razpošljejo članom-pevcem, da se jih nauče do mariborske prirpditve. Stroške nosi »Slomškova zveza«. — Podružnice je opozoriti, naj se drže pravil, t. j. da pošiljajo sklenjene resolucije osrednjemu odboru v odobrenje, ter da je stvar osrednjega in podružničnega odbora, določati in uravnati obseg podružnic, ne pa posameznih članov. — Mesto odstopivšega odbornika K. Rostoharja sc kooptira v odbor centrale tov. Fort. Lužar. — Vstop: 1, Rupert Vinko, Zalog pri Ljubljani, 2. Rozman Maks, Sostro pri Ljubljani, 3. Guna Marija, Zagorje ob Savi. 4, odborova seja, 8. marca. —- Izstop: Ema Miselj, Lož. — Vstop: 1. Kumar Olga, Dobrova, 2. Oražcm Frančiška, Ribnica, 3. Hafner Fr., Vič, 4. Žitko Anica, Zg. Tuhinj, 5. Kristo Košoj, Borovlje, 6. Pegam Dorica, Borovlje, 7. Pintar Anica, Borovlje. — Večina učiteljstva v kranjskem okraju je sklenila, priredili koncert v prid »Učiteljskemu konviktu«. Člani »Slomškove zveze« vprašujejo, če smejo sodelovati. Ker stremimo tudi mi za tem, da postanejo vse gospodarske ustanove učiteljstva res tudi stanovske in ker je upati, da se učiteljstvo v doglednem času ujedini, osrednji odbor ne ugovarja, če naši člani sodelujejo. Prosimo pa, da naši člani pri zborovanju zastopajo naše stališče v smislu tez božičnega zborovanja. — Vse podružnice je pozvati, naj skličejo svoje občne zbore. Po možnosti se istih udeleže tudi nekateri člani osrednjega odbora. 5. odborova seja, 13. marca. — »Slomškova zveza« založi knjigo to,v. Lebar, ki se bo tiskala v 2000 izvodih. Del stroškov (5000 K) je vplačati v tiskarni, ostanek ob izgotovitvi knjige, — V »Slovencu« je treba pojasniti vnanjim članom, kaj se je storilo glede ujedinjenja. Ker je »Slomškova zveza« še stanovska organizacija, ni dopustno, da naši člani pošiljajo v sklad »Zaveze«. — Vstop: 1. Vekoslav Koželj, Bled, 2. Marija Jager, Marija Reka. — Vsako prvo in tretjo soboto v mesecu so redne odborove seje ob 5. uri pop. v Mostah. 6. odborova seja, 20. marca. — Vse denarne pošiljatve je naslavljati na Moste. — Izjavo na ustanovnem zborovanju Jugoslovanske Matice poda predsednik. — Občni zbor kranjske podružnice -je 15. aprila ob 10. uri dopoldne na Jesenicah. — Vprašanje, ali je potrebno, da se ustanovi za okrožje Višnja gora posebna podružnica, se odstopi litijski podružnici. — Do 12. aprila je izgotoviti program za mariborsko prireditev. — Izstop: 1. Elza Tschada, Št. Andraž, 2. Sežim Andro, Borovlje. — Pri »Uradniškem društvu« v odseku za prag-matiko zahteva »Slomškova zveza« svojega zastopnika. Odprto pismo tovarišu F. Š-u. Srčna potreba mi narekuje to pismo. Je pač razumljivo: za kar se nam zavzemata duša in srce, za kar nam »gorijo« misli in čuvstva, — to mora iz nas na plan! Naj ti potem poje svet glorijo, naj te pomiluje ali naj te obsoja — mora na dan! Koncem leta 1918 sc je razsula naša mačeha Avstrija. Uresničil se je takrat našega Evangelista in naš ideal: vrgli smo raz sebe suženjske spone in srce nam je vriskalo veselja ... Skoro docela so se uresničile takrat nad nami Cankarjeve besede: ... ura pride nekoč, ko si bodo obrazi enaki v veselju, ne v bridkosti; ko se bodo ljudje pozdravljali s cvetjem ovenčani in z glorijo ljubezni: »Kako je tebi, brat moj, ki si mi bil brat v bolesti?...« Zganile so se takrat tudi vrste naših tovarišev-učiteljev, od srca'do srca je odmevalo v nas: »Bodimo si dobri tovariši, bodimo si bratje vsi! Podajmo si roke k skupnemu delu — k vzgoji mladine —, osnujmo si skupno stanovsko organizacijo!« Vsi smo prepričani o potrebi skupne stanovske organizacije, - vsi si je zato želimo. Žal pa si še vedno nismo vsi edini v tem, kako jo izvesti. Tovariši iz »Zavezfe« nas vabijo k sebi, nas vabijo v U. J. U. Dobro; iz srca radi se jim pridružimo, ne moremo pa umakniti zahteve, naj se U. J. U. zgradi na takem temelju, da bo v njej prostora za vse tovariše, da bo izločeno iz njenega delovnega programa vse, kar nas loči in razdvaja. V tem slučaju »Slomškova zveza« kot stanovska (ne kot kulturna) organizacija lahko likvidira. Da je ta naša zahteva, ki jo stavimo na U. J. U., upravičena, bi pač lahko tudi tovariši iz »Zaveze« izprevideli, a zdi se, da mnogi tega nočejo izpre-videti. Drugače si pač ne morem tolmačiti kulturnobojnih člankov, ki jih teden za tednom prinaša njihovo glasilo »Učiteljski Tovariš«. Če že nočejo spoštovati našega verskega prepričanja, naj ga vsaj ne sramote, naj vsaj ne mečejo blata na nas, ki nam je to prepričanje drago nad vse, ki nam daje to prepričanje pravec in smer vsega našega življenja in našega dela. V organizaciji, ki naj bi bila skupna njim in nam, tega ne moremo trpeti in ne bomo trpeli tega nikdar. Pišeš: »Upal sem, da pride v kratkem do stanovske organizacije, zadnji čas pa sem spoznal, da ne bo iz te moke nikoli kruha.« Morda se res ne motiš, a jaz sem v tem oziru še optimist. Upam namreč, da bodo sčasoma tudi v nasprotnem učiteljskem taboru zmagali treznejši elementi, ki jim je skupna stanovska organizacija res pri srcu, ne pa samo »bluf«, s katerim naj bi se razbila naša »Slomškova zveza«. »Slabo mnenje« tovarišice W. je gotovo tudi mnenje vsega pametno mislečega učiteljstva »Zaveze«; upajmo, da si bo to »slabo mnenje« priborilo zmago v vseh učiteljskih vrstah! Veliko večino učiteljstva iz našega Korotana si je to »slabo mnenje« že osvojilo,1 dal Bog, da prevlada kmalu tudi drugod! Dokler pa se to ne godi, bo naša skupna stanovska organizacija ostala !e ideal, ne pa — izvršeno dejstvo. Tovariški pozdrav! Franc Lužnik, učitelj v Krejancah, p. Galicija (Koroško). Krejane e, dne 17. marca 1920. Ustanovitev društva meščanskih učiteljev se je sklenila na shodu dne 20. marca t. 1. v Ljubljani skoraj soglasno (eden navzočih se je pač zdržal glasovanja, par je bilo zadržanih zaradi tečaja, ki so pa tudi za društvo, Štajerci so se pismeno opravi- 1 Neprijetno me je dirnila notica v lanskem letniku »Slov. Učitelja«, priobčena pod naslovom: »Kaj se godi na Koroškem?« Mogla je nastati le vsled nepoznanja koroških razmer. Učiteljsko društvo, ki se je ustanovilo v Velikovcu, si pošteno prizadeva ostati nadstrankarsko. Vplivati skuša tudi na »Zavezo«, da bi prenehala s kulturhim bojem, a kakor se zdi, je ves trud tega društva zaman. — Sklenilo se je »Zavezo« razpustiti; zakaj se razpust tako dolgo ne. izvede? — Op. pisca. čili). Potreba takega društva se je pripo-znala, ker nobeno sedanje društvo ne more sprejeti mandata — zastopati meščanske šole, ker v dotičnih odborih niti zastopani niso meščanski učitelji. Da se pa ne škoduje celotni učiteljski organizaciji, ostanejo vsi — kakor dosedaj — člani posameznih društev. Čulo se je tudi mnenje, da ima novo društvo lahko svoj sedež v Celju, pač pa se bo treba ozirati na to, da ima vlada svoj sedež v Ljubljani, in bo zaradi tega potrebno, da bo nekaj odbornikov (ki bodo v lažjih stikih z vlado) tudi v Ljubljani. \ S tem upamo — je stvar popolnoma pojasnjena in vsak razdor izključen. Želeti bi le bilo, da bi vse učiteljstvo bolj vpoštevalo nauk: Sloga jači, nesloga tlači!1 —a— V izredni seji višjega šolskega sveta dne 29. in 30. marca 1920 se je sklenilo uvesti za I. razred srednjih šol poizkusno dobo za učence do božiča, uvesti obvezno telovadbo na vseh zavodih ter skrbeti za to, da se sistemizirajo službe telovadnih učiteljev ter oddajo samo izprašanim prosilcem. Nadalje so se sprejele resolucije, ki merijo na nastavitev posebnih šolskih zdravnikov ter na ustanovitev zobozdravniških ambulatorijev za dijake iz neimovitih rodovin. Odlikoval in odobril se je tudi načrt novega disciplinarnega reda za srednje šole in učiteljišča. — Dalje so se sprejeli predlogi glede po-maknitev nekaterih srednješolskih učiteljev v višje činovne razrede, ki se predložio poverjeništvu za uk in bogočastje. Potrdili so se predlogi učiteljskih zborov na srednjih šolah v raznih disciplinarnih zadevah. — Sklenilo sc je razširiti šole v Cerknici in v Selcih pri Škofji Loki, dovoliti stalno vzporednico in novo učno mesto na šoli v Dolu pri Ljubljani. — Dalje se je imenoval za stalnega strokovnega učitelja na I. deški meščanski šoli v Ljubljani Alojzij Novak, za nadučitelja v Sromljah Drago Rum-p r e t, začasni vodja istotam; za nadučitelja v Kostanjevici Franc Zagorec, nadučitelj v Beli Cerkvi; za stalni učiteljici v Št. Vidu pri Planini Ivana Podreka in Oti-lija R av t e r , začasni učiteljici istotam, za stalno učitelico v Planini Zora S k a 1 o v -ni k. Za učiteljico ženskih ročnih del na Viču pri Ljubljani se je imenovala Marija Devetak iz Mošenj. — Sklenil se je predlog za oblastno zaščito dece in mladine za Slovenijo glede imenovanja ravnatelja in uči- 1 Sedanji voditelji »Zaveze« tega ne bodo nikoli spoznali, račun pa plačuje seveda vedno — učiteljstvo, ki bo še naprej trpelo na ugledu in blagu. — Op. uredn. teljev na državnem zavodu za gluhoneme v Ljubljani. Končno se je odobrilo reaktivi-ranje neke upokojene učiteljice, ki je med vojno služila kakor namestna učiteljica. Od predsednika kluba učiteljev-begun-cev g. Merljaka smo prejeli v zadevi notice v štev. 2 »Slov. Učitelja«, kjer smo izrekli obžalovanje, da je večina liberalnega učiteljstva zapustilo svoje postojanke, daljše pismo, kjer pravi med drugim: »Liberalnega učiteljstva v smislu napadalčeve insinuacije vsaj na Primorskem ni, kajti narod, duhovniki, učiteljstvo in vsi stanovi so prišli pri nas do spoznanja. Ne brskajo več drug drugemu po očeh za pezdirji*, marveč prestri-gavajo težka bruna, katera lete na nas in preko demarkacijske črte, želeči, da bi tudi tukaj nastopilo vse tako složno kot en mož.« — Drage volje popravljamo, da ni večina liberalnega učiteljstva zapustila svojih postojank in mnogo le vsled danih razmer, istočasno pa pribijemo, da so vsi Slomškarji v zasedeni Kranjski ostali na svojih mestih. Naša notica se je nanašala predvsem na bivše c. k. učitelje iz Trsta. Ti ljudje namreč niso šli pa jug iz kakega narodnega navdušenja, ampak le radi naslova c. k. in pa dobrih plač. Mesta so dobili navadno ne posebno dobro kvalificirani učitelji, glavno je bila dobra — »žlahta«. Zato so se pa tudi tako izkazali. Prvi so pribežali v Jugoslavijo in prvo, kar so storili, je bila zopet zahteva po dobri plači in lepih mestih. (Glej dinastija Dimnik, Pretner itd.) Znano nam je, da nekateri še celo sedaj dobivajo podporo od italijanske vlade v Trstu in plačo v Jugoslaviji. Da bi ti bivši c. k. učitelji dobivali sedaj drugo plačo kot naši učitelji, o tem se bo še govorilo. Kar se tiče označevanja »liberalni« učitelji — čudno, da se vsakdo brani biti liberalec — pa sledeče: Stranke se sodi po njihovem časopisju, ptiča po petju in učitelja po organizaciji in njenem glasilu. Vsi primorski učitelji so člani Zaveze, glasilo Zaveze je »Učit. Tovariš« in ta list je po svojem pisanju strogo liberalen list, da mu ga ni para v Jugoslaviji, tedaj mora biti tudi učitelj, ki je član te organizacije in prejemnik tega lista, tudi liberalec. Za nas je ta logika tako enostavna, da ne potrebuje komentarja. Če pa niste liberalci, napravite v Zavezi kakor Kristus, ki je vzel bič in pognal prekupčevalce iz templa. Če imamo prav ali ne — opravite s svojo vestjo! 1 Kaj pa poreče dr. Puc, ki je tako čedno napadal v parlamentu katoliške zastopnike našega naroda? Opomb. ured. -(563533---------- »C. k. deželni šolski svet! Vsled tamuradnega ustnega naročila si usoja podpisanec predlagati prepis zapisnika VIII. vodstvene konference z dne 15, junija 1917 — citirali smo zgoraj — kot poročilo o memoriranju cesarske pesmi koncem šolskega leta 1916/17 na I., II,, III. in IV. mestni deški ljudski šoli v Ljubljani. V dopolnilo temu zapisniku poročam še nastopno: Zadnje dni preteklega šolskega leta, t. j. dne 25., 26. in 27. junija t. 1. sem obiskal vse višje razrede deških šol, da se prepričam, če so šolski voditelji in razredniki izpolnili naročila, ki sem jih dal pri vodstveni konferenci dne 15. junija t. 1. Povsod sem izpraševal Cesarsko pesem tudi to pot sam. Prepričal sem se, da so se jo učenci medtem pridno učili in priučili ter jo večinoma tudi dobro znali. Vsled tega tudi nisem izvajal proti prizadetim učiteljem nobenih nadaljnjih posledic, zlasti ker se nadejam, da se v bodoče kaj takega več ne pripeti.« — Mislimo, da je zadeva s tem za vse poštene ljudi popolnoma pojasnjena, ker je tudi razvidno, da je Lavtižar podrejeno učiteljstvo naravnost pral in ščitil in to leta 1916., ko človeška glava ni bila vredna niti ene avstrijske krone in si lahko za neprevidno besedico za vedno izginil v podnožju Golovca. In če bi tudi Lavtižar kaj takega učinil, bi še vedno ne bil denuncijant, ker ^i samo opravljal svojo službeno dolžnost kot javni funkcijonar. Saj n. pr. Gangl vendar ne bo denuncijant, če bo napravil uradno poročilo o učitelju-lenuhu. Denuncijant je tisti, ki ovaja stvari, ki ga nič ne brigajo. Tak denuncijant je n. pr. učitelj Petrič iz Šiške, ki je ovadil svojega tovariša, da je premalo slovesno (I!) obhajal narodni praznik. Kljub težkim očitanjem, ki jih je grmadil »Učiteljski Tovariš« proti popolnoma čistemu Lavtižarju, mu gotovo ne bo dal zadoščenja, ker ta list v svoji blatni greznici .sploh ne pride do jasnega pogleda. Za žurnalista, ki piše v »Učit. Tov.« o svojem tovarišu v tako nizkem in zaplotniškem tonu, velja — da se poslužimo Žerjav-Pribičevičeve terminologije — samo lapidami odgovor, ki slove: Lopov! Volitve v učiteljske gospodarske organizacije. Pri volitvah v Učiteljski konvikt in Vdovsko društvo ni bil več izvoljen predsednik »Zaveze« Jelenc. V odbor je prišel član »Slomškove zveze« J. Slapšak. Glavni grešnik J. Dimnik je zaenkrat še zmagal z enim glasom večine, pač pa je odstopil kot predsednik ljubljanskega učiteljskega društva. Vsekakor je treba priznati, da se dela dan! Zamorca perejo. »Učit. Tov.« zagovarja J. Dimnika radi njegovih znamenitih letnih poročil, češ, da je moral to storiti radi vladnega pritiska. V Slovenii je bilo nekaj stotin šolskih voditeljev, pa kaj takega ni nihče izdal. Kaltenegger ga je dobro poznal, ko je rekel: »Der hat Knopflochschmerzen!« V višjem šolskem svetu so štirje učitelji, štirje profesorji, dva ljudskošolska nadzornika (tudi bivša učitelja), dva duhovnika in dva jurista. Tisti, ki plačujejo in imajo čuvati nad šolstvom, t. j. ljudstvo, nima — nobenega zastopnika. Da bo tukaj potrebna temeljita remedura, je menda jasno! Kaj takega je moglo nastati samo v prehodni dobi. Sklad »Slomškove zveze«. Kovač Marija, učiteljica, 32 K 70 vin.; Tepina Tinka, \ učiteljica, 22 K 70 vin.; Schwinger Justina, učiteljica, 20 K; Primožič Ivan, nadučitelj, 20 K; Novak Josip, okr. šol. nadzornik, 20 K; Lindtner Alfonza, učiteljica, 20 K; Kosec Agneza, učiteljica, 20 K; Jager Iva, strok, učiteljica, 10 K; Krušič Pavla, učiteljica, 50 K; Bohinec Ivana, učiteljica, 50 K; Bitenc Mara, učiteljica, 40 K; Kleinmayer Marija, vod., 20 K; Lebar Anica, strok, učiteljica, 20 K; Slatnar-Vičič Amalija, 10 K; Čepon Janko, učitelj, 80 K; Pirc Avg., učitelj, .20 K; Kramarič Iva, učiteljica, 20 K; Bajec Janko, nadučitelj, 10 K; Vrhove Stanko, nadučitelj, 20 K; Pleničar Josip, nadučitelj, 10 K; Deržaj Marica, učiteljica, 10 K; Fabinc Fran, profesor, 10 K; Kleinstein Ana, učiteljica, 10 K; Levec Marija, učiteljica, 80 K; Obersnu Petrji, učiteljica, 10 K; Vider Milka, učiteljica, 10 K; Sadar Adolf, vodja, 20 K; Rozman Mahov, učitelj, 10 K; Rupret Vinko, 10 K. — Skupaj 685 K 40 vin. — Prispevki naj se pošiljajo na naslov: Gustav Pirc, učitelj na II. mestni šoli v Ljubljani. Vsak član je dolžan nekaj prispevati! ®^a36SŠa9GS5a9GS5aSX5SSaSX55529S«Sa96«Sa9<^ »Slovenski Učitelj« izhaja sredi vsakega meseca. Uredniitvo in npravniltvo {e v Ljubljani, Židovska steza 4/m. Naročnina za društvene Slane K 40'—, za nečlane K 30’—. (Pri društvenih članih je v naročnini vračunjena društvena članarina. Vsak društveni član >»ora biti naročnik Usta.) Spisi in dopisi se poiiljajo uredništvu do 2. vsakega meseca. Reklamacije, naročnino in dopise sprejema uredniitvo »Slovenskega Učitelja« v LJubljanL g!^asx5gža9Sgsa96gsa9(5gsa9Gg^s9Gg5a9<5gs$g6gsag^^ Last »Slomikove zveze«. — Oblastem odgovoren L Labernik, učitelj na Rakovniku. Tiska »Jugoslovanska tiskarna« v Ljubljani.