260 Vprašanja in odgovori. Vprašanje 161. Imam mladega konja, katerega je bilo pred dvema mesecema zarad neke operacije treba na tla zagnati ter povezati. Precej drugi dan smo zapazili, da se konju v biclji nad kopitom nekaj izmika in je slišati majhen pok. Pri operaciji sta bila navzočna dva veščaka, katerih eden trdi, da kaj enakega ni še videl, drugi pa pravi, da konj ni bil prav povezan in da so se mu kite in žile preveč nategnile. Tretji živino-zdravnik je pa dal nekaj mazila, a konju ni še nič bolje. Ker mi je pa od Vas pred kratkim došel odgovor zarad grive in se je vse prav izvrstno brez mazanja naredilo, zato bi rad tudi o tej reči pozvedel Vaše mnenje, katero mi blagovolite v Vašem prekoristnem listu naznaniti. (Fr. S. v Z.) Odgovor: V svojem pismu ne omenjate, če konj naklecuje, a zdi se nam to samo ob sebi umevno, drugače bi ne vprašali za naše mnenje. Ako konj še danes t. j. čez več kot dva meseca čota, potem je reč opačna in konja je težko zdraviti. Po našem mnenji si je konj pretegnil kapične vezke, ki leže pod kitami. Ti vezki pa ne drže samo člena skupaj, ampak izločajo iz sebe tudi člensko mazilo, katero člen maže. Silno nevarno je zatoraj, če so vezki poškodovani, da ne iztaknejo mazila, ker se potem člen začne drgniti in guliti. Ko bi bili precej prvi dan pričeli devati konju na nogo mrzle obkladke in mu jih devali dobrih osem dni ter ga prav v miru pustili, potem pa ga en mesec vsak dan le po pol ure po mehkih tleh vodili, bil bi morda danes uže zdrav. Take bolezni pa ne gre pismeno zdraviti, konja je treba imeti pred seboj in vsak hip kaj drugega ukreniti. Ako nikakor ne morete dobiti zvedenega živino-zdravnika, priporočamo Vam to le poskusiti: Obvežiti bicljev člen precej trdo s platneno ruto, katera bodi vedno mokra od arnike. To obvezo naj ima konj osem dni ter naj ta čas bode kar le mogoče mirno v hlevu. Ako to vsaj nekoliko pomaga, potem ravnajte tako toliko časa, da ozdravi popolnoma, in kadar bode zdrav, naj še nekaj tednov le po malo vsak dan hodi in to le po mehkih tkh. Najboljše je pa obrniti se do zvedenega živinozdravnika. Vprašanje 162. Kupil sem meseca aprila 1. 1889. v Zagrebu 4 leta staro kobilo, o kateri pa nisem vedel, da je breja. Čez 10 mesecev povrže jako lepo žrebico, ki je sedaj 17 mesecev stara. Ker ne znam, od kakega žrebca je, ne vem, ali ima pravico do premije ob premovanji, ki bode meseca septembra ua Vrhniki. Prosim pojasnila. (Fr. J. na V.) Odgovor: Ker odstavek 3. posebnih določil za pre-movanje slove: „Darilo se sme priznati kobili samo tedaj, kadar žrebe izvira od državnega ali dopuščenega zasobnega žrebca in je to dokazano z zakonitim spu-ščalnim listom M izhaja iz tega, da Vaša kobila nima pravice do premije, ako ne morete tega lista dobiti od onega, ki Vam je v Zagrebu Kobilo prodal. Vprašanje 163. Na svojem šolskem vrtu imam trtne brajde, ki tako bujno rasto, da prerastejo na plot pribiti seženj visoke kole ter se potem mladike na vse strani obešajo. To dela na oko neprijeten vtis in pa mnogo škodljive sence. Zato mislim te mladike porezati, a naši vinogradniki trdijo, da vsako porezovanje pred sv. Jarnejem škoduje trti. Je li to res ? (L. S. nadučitelj v Pr. na Štajarskem.) Odgovor: To ni res, ampak koristi prav zelo trti in grojzdju, ako se uže po leti odščipnejo vsi nepotrebni poganjki. Pri umnih vinščakih je tako odščipavanje ravn* tako vsakoletno redno delo, kakor okopavanje. Manj te ima trta lesa dozoriti, tem manj sama opeša in tem vič more dajati hrane ostalemu lesu in pa grozdju, ki >o-tem postane lepše in hitreje dozori. To delo je na pr. na Vipavskem uže skoraj splošno v navadi ter je ine-nujejo „mandanje" trt. Vprašanje 164. Sploh se trdi, da so krastače (brote) polju koristne, a mojT domači ljudje so zapazili, io so kopali krompir, veliko krastačo in zraven nje načet krompir. Kaj menite, ali je krastača krompir nafela, in ali je v tem obziru škodljiva. Imam tudi v sv()i kleti polno krastač in to vzlic temu, da smo jo uže enkrat popolnoma posnažili. Kako bi krastače pregnal iz nje? (J. B. na BI.) Odgovor: Krastača ni načela krompirja ampak skoraj gotovo je ravno pojedla črva, ki je krdipir glodal, ko so Vaši ljudje zraven prišli. Krastačase živi le ob žužkih, polžih in črvih, a nikdar ne ot rastlinah. Skusite krastačo kam zapreti in krmite jo s rompirjem, preverjeni smete biti, da pogine od gladu, ie da bi se dotaknila krompirja. Kako krastače iz kUi pregnati, nam ni znano, a večkratno pridno snaženjejih bode gotovo zatrlo. Vprašanje 165. Imam ob hišnem zidu ekaj mladega mareličnega drevja, ki je to leto zelo plno. Vmes je tudi divjak, ki je ravno tako poln ter ravo tako lepega sadu. A sedaj pa, ko sad zori, razpoči se skoraj vsak na štiri dele in začne gniti. Kaj je temu vzrok ? (S. O. na V.) Odgovor: Marelični in breskovi divjaki rode tudi lep pitan sad, a sadjar nima s tem drevjem nikdar mnogo veselja, ker je malo trpežno. Marelica postane kmalu 8molikava ter pogine, in sad njen je tudi malo trpežen, kakor sami sedaj vidite. Sad pa tem bolj poka, kolikor rodnejša je zemlja in kolikor bolj deževno je vreme. Vprašanje 166. Pošiljam Vam zopet na ogled trt-nega listja, ki je bilo škropljeno, a je vzlic temu bolno. Jaz mislim, da je tu več bolezni. Posebno oslabele trte imajo kar rdeče listje. Blagovolite sporočiti svoje mnenje. (J. V. v Str.) 4 Odgovor: Poslano listje ni bolno od strupene rose, od katere ni niti sledu. Tako rdeče listje se pokaže zlasti na črnih trtah, ki so uže oslabele vsled pomanjkanja gnoja v zemlji ali pa vsled trtue uši. Ravno tako je pa listje tudi od bolezni, katero imenujejo „švicarske trtne osepnice". Poslali smo listje veščaku na Dunaj, od katerega se nadejamo dobiti določen odgovor, kaka je ta bolezen, Ki se letos precej močno širi po Notranjskem in Goriškem. Vprašanje 167. Pošiljam Vam trtno listje, ki je bolno, ter mi blagovolite odgovoriti, za katero boleznijo. Listje prične rjaveti in kadar se posuši, odpade. To se mi,pa godi le na eni trti. (L. P. v G. pri Ajdovščini.) Odgovor: Tudi Vam bodi tist odgovor kakor na 166. vprašanje. V prihodnji številki upamo, da nam bode mogoče kaj več odgovoriti. ----- 261 -----