Poštnina plačana v gotovini. Štev. 32.
Posamezna številka stane Din 1.—.
Leto n.
DELAVSKA FRONTA
Uredništvo: Maribor, Koroška cesta 5. Uprava: Maribor, Koroška cesta 5. Naročnina: celoletno Din 36.—, mesečno Din 3.—. Oglasi po ceniku. Izhaja vsako soboto zjutraj.
Ne lallfe nam!
Spominjam se resničnega dogodka iz prvih časov ruske boljševiške revolucije. Rdeči gardisti so prijeli preprostega muzika v trenutku, ko je odvijal medeninasto kljuko pri vratih vagona. Na komisarjevo vprašanje, zakaj je to storil, je prostodušno odgovoril: »Obljubljali ste nam, da boste vse razdelili med reven narod, ker pa do zdaj še niste meni ničesar dali in ker jaz železniškega vagona ne morem rabiti, sem si hotel vzeti vsaj kljuko od vrat, katero baš rabim doma.« Zagovor ni veljal, postavili so ga k steni in ustrelili. Naivni mužik je verjel boljševiškim demagogom in nasedel.
Približno isto se godi pri nas. Rdečkarji in pofarji obljubljajo delavstvu ob volitvah vse mogoče in nemogoče reči. Obljub pa redno ne izpolnijo, ker jih — bodimo pošteni — ne morejo. Kar pa bi lahko storili, nočejo, ker to ni v njihovem interesu. Zadovoljen in sit delavec namreč ni borben revolucionar.
Kako pa je v Rusiji, ki je 'bila nekoč žitnica Evrope, pripovedujejo oni, ki od tam prihajajo. Redno pomanjkanje in že parkratni katastrofalni glad o tem dovolj glasno pričajo.
Vprašajte torej take demagoge, kje in kdaj so osrečili narod in delavstvo. Povejte jim, da obljubljajo vse mogoče le iz koristolovstva, povejte jim, da je v Rusiji res dobro za komisarje in podobne, drugi pa da stradajo telesno kruha, duševno pa resnice! Rdeči kakor tudi pofarji ob vsaki priliki udarijo z loparjem po katoliški duhovščini. No, ni jim toliko zameriti, saj naše duhovščine ne poznajo od blizu. Obišče duhovnika le ob največji sili. Razume se, da je tudi ob tej redki priliki občevanje z njim hladno. In ker je naš katoliški duhovnik tudi človek z živci ter taikemu obiskovalcu ne pade k nogam, in ker končno duhovnik ni milijonar, da bi vsakemu dal jur ja ali vsaj kupil koleke (dokumente itak navadno zastonj napiše), zato je po vsakem takem obisku mržnja do duhovščine navadno še večja.
Da pa so generali iz nam nasprotnega tabora zagrizeni sovražniki duhovščine, je pa vzrok v tem, ker duhovnik ne trpi laži in demagogije.
Ako pa so ti gospodje rdečkarji in podobni prepričani poborniki svojih idej, tedaj predlagamo: Vsi rdeči naj gredo v Rusijo, hipemacionalisti naj gredo vsaj v Skoplje, fašisti pa v Italijo — nas pa naj puste same...
Povsem utrjen pololat SfoiadinoviC - KoroSCeve vlade po spreleftu hon-hordata.
S sprejetjem konkordata in z odstranitvijo vidnih in zahrbtnih intrig, s katerimi je navalila glede konkordata edina si opozicija na vlado, si je Stojadinovič-Koro-ščeva vlada močno utrdila svoj položaj. Da je zmagala vlada v boju za konkordat na celi črti, nam je dokaz dejstvo, da so malodane vsi ministri zapustili Beograd in se mudi tudi ministrski predsednik na oddihu ob Jadranu, kjer je otvoril prvo našo tvornico za aluminij v Lozovici in je bil 3. avgusta sprejet v avdienco pri kraljici Mariji v dvorcu Miločer. — Minister za socialno politiko Cvetkovič se je mudil zadnjo soboto v Nišu, kjer je na konferenci predsednikov in podpredsednikov JRZ za niški okraj zavračal vse razne laži krog konkordata, katere so razširili opo-zicionalni hujskači po Srbiji. V nedeljo je bila podobna konferenca kakor v Nišu v Voljiku. Tam je minister Cvetkovič odločno obsodil ljudi, ki vlačijo cerkev v politiko. Glede konkordata je naglasil, da je bil državi potreben in je imela konkordat s sv. stolico že tudi kraljevina Srbija. V boju proti konkordatu in v laži-obrambi pravoslavja so se znašli na isti fronti komunisti, ateisti in opozicionalni politiki, ki nikoli niso in ne bodo hodili v cerkev.
—	Nadaljni dokaz, kako je ravno zmagovita borba za konkordat pripomogla vladi do ojačenja je dejstvo, da se je opozicija po glasovanju in po izjalovljenih spletkah ob priliki smrti in pogreba patriarha Var-nave razbežala in povsem utihnila.
Številni tabori na Slovenskem nat bodo tudi
delavski tabori.
V	letošnjem poletnem času se je Slovenija razgibala na vseh koncih ter krajih. Vsako nedeljo je po več kmečkih, prosvetnih in mladinskih taborov, ki so vsi sijajno obiskani in so nam porok, kako dobro ale naš narod zaveda, v kateri tabor da spada.
Na letošnjih taborih nastopajo kot govorniki naši voditelji in organizatorji mladine.
Zadnjo nedeljo se je vršil prosvetni tabor v Cerknici, na katerem je govoril minister dr. Krek in je ob tej priliki Notranjska veličastno manifestirala za zmagoslavje slovenske misli in zavesti.
Isti dan je bil na Polzeli v Savinjski dolini prosvetni tabor naše mladine, katerega je kljub deževnemu vremenu obiskalo 2000 ljudi, ki so se divili telovadnemu nastopu 150 mladih in nadebudnih Pol-zelanov.
Za nedeljo 8. avgusta je napovedan v Rajhenburgu velik prosvetni tabor, na katerem se bodo postavili fantje Posavskega fantovskega okrožja. — Na Marijin praznik 15. avgusta bo velik kmečki prosvetni tabor pod goro Oljko v Velenju in kmečki tabor v Ormožu, za katerega so že izvršene velike priprave.
Poleg taborov kmečkih mož in fantov, žen in deklet bosta letos dva mogočna tabora bojevnikov. Ob priliki proslave 30-letnice kronanja čudodelne slike »Marije Pomagaj« na Brezjah bodo slovenski bo-
jevniki postavili spomenik slovenskim žrtvam svetovne vojne. Za ta spomenik bo preurejen prostor pred cerkvijo in bo položitev temeljnega kamna v nedeljo, dne
29.	avgusta. To bo velika slovesnost, ki bo privabila bojevnike iz vse Slovenije.
Na Marijin praznik 15. avgusta se zberejo bojevniki iz Štajerske na Malih Vi-šarjah na Brinjevi gori v župniji Zreče pri Slovenskih Konjicah, kjer se bo vršil večji bojevniški tabor.
Iz ravnokar navedene taborske statistike je razvidno, kako marljivo je kmečki stan na delu, da se na velikih zborovanjih navduši za skupen boj za svoje pravice in prosvetne ideale.
Glede številnih prosvetnih in bojevniških taborov tudi naš delavec ne sme biti brezbrižen. Ti tabori bi naj bili tudi delavski tabori. Slovensko delavstvo vseh strok po pretežni večini izhaja iz kmečkih hiš. Kmečke težnje so tudi delavske težnje in če je kmet na slabotnih nogah, bo tudi delavec trpel pomanjkanje. Kmečka prosveta bi naj bila tudi delavska in isto velja tudi za telovadbo. Podeželsko delavstvo mora biti tesno naslonjeno na kmečko prosveto in bi naj bilo polnoštevilno zastopano na raznih taborih, kjer nastopajo naši voditelji, ki se tako vneto brigajo za zboljšanje bednega stanja našega delavstva.
Kmečki in bojevniški tabori naj bodo tudi delavski!
Poneverba delavskega denarta.
Tako znajo
Med gradbenim delavstvom v Mariboru vlada upravičeno veliko razburjenje radi razkritja poneverbe delavskega denarja, ki je bil plačan kot članarina za organizacijo.
Vinko Šerf, tajnik mariborske podružnice »Saveza gradjevinskih radnika«, ki je socialistična organizacija, se je trudil na vse kriplje, da je pridobil kar največ članov, ki so od težko pridobljenega zaslužka pridno plačevali tedensko članarino. Šerf je bil eden najbolj marljivih organizatorjev gradbenih delavcev, ki so mu zaupali.
Radi vnetega organizatoričnega dela je postal Šerf celo tajnik zgoraj imenovane organizacije in je uradoval v Delavski zbornici.
Od delavcev zbrane prispevke bi bil moral pošiljati centrali v Ljubljano.
V	potrdilo plačila članarine je lepil delavcem v njihove članske izkaznice posebne marke. Zbrane članarine pa ni odpošiljal v Ljubljano, ampak jo je enostavno porabil zase. Gre za poneverbo 12.000 din,
socialisti!
s katerimi si je gradil Šerf v Dobravi pri Teznu hišico.
Pri centrali v Ljubljani so najbrž slutili Šerfovo nepoštenost, a jih je prefrigani tajnik tolažil na ta način, da je vzel^ star poštni ček, izrezal iz njega poštno štampiljko ter jo prilepil na novi ček, katerega je izpolnil z zneskom 6327 din. Kupon tega čeka, opremljen s prilepljeno poštno štampiljko, je poslal z obračunom vred v Ljubljano.
Ker pa delavskega denarja v Ljubljano le ni bilo od nikoder, se je zdela gospodi pri centrali vsa zavlačevalna zadeva sumljiva in so pregledali še enkrat prav natanko čekovni kupon in odkrili goljufijo. Takoj so poslali v Maribor revizorja, ki je pregledal poslovanje tolikanj vnetega socialističnega tajnika in je ugotovil zgoraj omenjeni primanjkljaj, katerega so plačali s krvavimi žulji gradbeni delavci.
Od navadnih delavcev je tirjala socialistična organizacija na teden 3 din, od kvalificiranih 5 din in od vajenca 2 din.
Po ugotovljeni goljufiji je revizor tajnika prijavil orožnikom. Aretirani je pod težo dokazov poneverbo skesano priznal.
Železniška, rudniška, pomorska in letalska
nesreča.
V	Ville neuve St. Georges, 20 km od Pariza, je iztiril radi napačno postavljene kretnice 30. julija brzovlak St. Etienne— Pariz. Poštni voz je še drdral naprej kakih 30 m in je potegnil za seboj voz drugega razreda, ki je ostal nepoškodovan. Oba sta se prevrnila na nasip. Voz tretjega razreda, ki je bil lesen in je sledil prvima, se je popolnoma, razbil.
Nesreča je zahtevala 29 mrtvih in 50 ranjenih. Med ponesrečenimi je precej romarjev in otrok, ki so bili na povratu s počitnic. Na kraj hude nesreče so poleg reševalcev pribrzeli: ministrski predsednik Chautemps, notranji minister in minister za javna dela. Nesrečo je zakrivil uradnik, ki je prihitel nekaj sekund prepozno, da bi bil napako s kretnico popravil.
Druga nesreča se je zgodila tudi 30. julija, in sicer v francoskem rudniku »Pe-tite Roselle« pri Metzu. Nastali požar je povzročil eksplozijo, pri kateri je bilo ranjenih 11 rudarjev. En rudar je podlegel poškodbam v bolnišnici.
Tretja strašna nesreča je zadela 30. julija ameriški parnik »City of Baltimore«, ki je zgorel nedaleč od zaliva Chizapie. Na
ladji je bilo 158 potnikov, ki so se pri spoznanju nesreče grozno prestrašili. V splošni zmedi je zgorelo 16 ljudi. Mnogo jih je poskakalo v morje in te so rešili oni, ki so prihiteli gorečemu parniku na pomoč. Krog 50 potnikov pogrešajo.
Iz Kaire v gornjem Egiptu je došlo dne 3. avgusta poročilo o nesreči italijanskega letala, v katerem se je ubilo ter zgorelo devet ljudi. Italijansko trimotorno letalo je letelo iz Italije v Abesinijo. Radi predolge poti je bil določen vmesni pristanek na letališču Vadi-Halfa v angleškem Sudanu. V višini 50 m pred pristankom je aeroplan naenkrat zropotal na tla in v tem trenutku je eksplodiral bencin in je bilo letalo z bliskavico v objemu visokih plamenov. Na kako reševanje ni bilo niti misliti radi prehude vročine, ki se je širila od gorečega letala. Šele po dveh urah so lahko pregledali strašno nesrečo, ki je zahtevala devet smrtnih žrtev, ki so zoglenele pred očmi številnih gledalcev, kateri niso mogli nuditi pomoči. Strašna smrt ja zadela štiri italijanske potnike, ki so bili vsi višji uradniki kolonialne uprave, dva pilota, enega mehanika, enega radiotelegrafista in enega strežnika.
lavni odgovor na grdo denuncladio.
Vsaka borba mora imeti gotove meje, biti mora dostojna, stvarna in neosebna.
»Delavska pravica« pa je v zadnji številki z dne 27. julija grešila zoper to načelo. V članku »Javno vprašanje« pravi »Del. pravica«, da je ZZD v okrožnici sporočila svojim krajevnim organizacijam, da naj se v nujnih primerih — začasno, dokler ZZD ne dobi telefona, kateri pa je bil zaprošen že 3. novembra 1936 — (mišljeno samo za kraje izven Ljubljane, to je medkrajevno) obrnejo telefonično na Pre-želj Franceta in Smersuja Rudolfa, in sicer naj kličejo telefonsko številko ljubljanskega OUZD 26-81. In nato vprašuje »Del. pravica« upravni odbor OUZD, ali mu je znano, da se uradni telefon zavoda sistematično uporablja za privatne posle njemu podrejenih uradnikov; ali je OUZD splošna delavska ustanova za vse delavce, zaposlene na njegovem uradnem območju, ali ima neka peščica pripadnikov neke strankarsko-politične »strokovne« organizacije neke posebne predpravice; ali smatra upravni odbor zgoraj navedeno postopanje za zlorabo ali ne?
Nato naslavlja »Del. pravica« na vse zavedno delavstvo tale vprašanja: Kako dolgo boste še trpeli, da bodo nekateri iz žuljev vsega slovenskega delavstva plačani uradniki OUZD v Ljubljani begali delavstvo, razbijali in slabili delavske vrste v težki borbi s kapitalisti itd.
Slovenska delavska javnost, ali ni to grda denunciacija, ki ima namen odvzeti službo in kruh uradnikoma, ki vse svoje sile posvečata delavskemu in nameščen-skemu vprašanju? Ali je to zloraba telefona in službe, če človek, ki čuti kot uradnik socialnega zavarovanja sveto dolžnost, da pomaga delavstvu z nasveti in dobro besedo, da si more delavstvo priboriti boljši košček kruha? Že tako je majhno število izobražencev, ki se brigajo za delavce, pa mar želi »Del. pravica«, da še ti opuste to delo?
Pribijeva naj to dejstvo, da je na OUZD, v Delavski zbornici, na Pokojninskem zavodu in marsikje drugje mnogo javnih delavcev, tudi nekaj pristašev Jugoslovanske strokovne zveze, Narodne strokovne zveze, Strokovne komisije in drugih organizacij, ki se tudi med uradnimi urami ba-vijo tupatam — ako je zadeva nujna — s strokovnimi delavskimi in nameščenski-mi vprašanji, pa se dosedaj še ni dobil nihče, ki bi tem ljudem očital zlorabo službe in uradnega telefona! Nasprotno, javnost je takim ljudem, ki ne poznajo samo službe, gostilne in kavarne, ampak, ki z besedo in dejanjem delajo v delavskem in nameščenskem pokretu, dajala prav in jim je bila hvaležna.
Kdo bega delavstvo in kdo slabi delavske vrste? Mar mi, ki se za delavstvo borimo? Ali mogoče »Del. pravici« ni prav, da se še kdo drug, razen nje in njenih prijateljev, briga za delavstvo?
Preko te denunciacije ne moreva mirno preiti. Ta denunciacija pa škoduje predvsem tistemu delavstvu, ki se v borbi zunaj Ljubljane zaupno obrača na predstavnike in prijatelje svoje organizacije v najnujnejših primerih. Zato je ta denunciacija res pravo razbijanje delavskih vrst, je v škodo delavstvu, je torej nedelavska in tudi povsem nekrščanska!
Ta nenunciacija pa je obenem poskus, da se onemogoči prijateljem delavstva — pa četudi so uradniki OUZD — sodelovanje in sdborba za pravične delavske zahteve. Obenem pa je to ogaben napad, ki skuša in more škodovati posameznemu uradniku v njegovih uradnih poslih radi njegovega idealizma. Vsako osebno škodovanje in maščevanje pa je eno najgrših v privatnem in javnem življenju, posebno pa še v delavskem pokretu.
V	Ljubljani, dne 30. julija 1937.
Prezelj Fran s. r. Smersu Kudolf s. r.
*
P. S. Ker se dotični, ki je »Javno vprašanje« poslal JSZ, oziroma uredništvu »D. pravice«, ni podpisal, nosi vso moralno odgovornost za to Jugoslovanska strokovna zveza, oziroma »Delavska pravica«.
Preželj Fran s. r. Smersu Rudolf s. r.
Politične vesti.
Visok obisk pri knezu-namestniku Pavlu. 1. avgusta je obiskal kneza-namestni-ka Pavla na Brdu pri Kranju romunski kralj Karol. Visoki gost je ostal nekaj dni pri knezu in kralju Petru II. na Bledu. Z Gorenjskega se je odpeljal v Milo-čer, kjer se mudi na letovanju njegova sestra in naša kraljica Marija.
Najnovejše pomirjevalno sredstvo — pisma! V zadnjem času smo doživeli, da sta bili izmenjani pomirjevalni pismi med angleškim ministrskim predsednikom in Mu-solinijem. Glavni razlog, da se je obrnil šef angleške vlade Chamberlain s posebnim pismom do Mussolinija, je v najnovejših dogodkih na severnem Kitajskem, kjer je Anglija precej interesirana in imajo Kitajci že zasiguran angleški kredit v iznosu sedem milijonov funtov. Angleže skrbi, če bi morali istočasno kratiti svoje sile v Španiji in na Daljnem vzhodu. Anglija še nikakor ni končala svoje napovedane velike oborožitve in radi tega mora popuščati, da si zavaruje svoje interese po vsem svetu. Anglija se prav dobro zaveda, da Japonska spretno izrablja evropske homatije za nemoteno nadaljevanje svojih osvajalnih akcij. Zato želi Anglija z vso naglico urediti sredozemsko vprašanje in vprašanja zapadnega pakta, v kar jo indirektno sili tudi sam Washington, ki ima svoje interese predvsem na Daljnem vzhodu in ki ne bi želel, da bi bila Velika Britanija v primeru resne nevarnosti v tem predelu sveta zaradi evropskih homatij vezana. Chamberlain je baje Mu-solinija zagotovil, da bo priznala Anglija italijansko zasedbo Abesinije na jesenskem zasedanju Društva narodov. Kaj da je Mussolini odgovoril Chamberlainu, sicer ni znano, vendar trdijo merodajni krogi, da je napravilo Mussolinijevo pismo najboljši vtis in je zavladalo dobro razpoloženje z ozirom na presojanje mednarodnega političnega položaja v Evropi. Zbližan ju med Anglijo in Italijo naj bi sledila že na jesen ureditev vseh nerešenih mednarodnih vprašanj v Evropi.
Nekaj o položaju na španskih bojiščih.
V	Cadiz in Algeciras je prispelo zadnje dni iz Maroka za generala Franca več tisoč maroških vojakov z vojnimi potrebščinami. Novi transporti so bili takoj odposlani proti Madridu in na severno fronto, kjer se še držijo rdeči v dveh postojankah, namreč v Santanderju in Gijonu. Dne 3. avgusta navse zgodaj je doživel Madrid strahovito bombardiranje. Vsako minuto je padlo 15 do 20 granat in to skozi tri ure. Število človeških žrtev ni znano. — Na aragonskem bojišču v odseku pri Albartacinu so rdeči v neprestanem umiku in so zajeli nacionalisti 2. avgusta nad 2000 rdečih vojakov in velik vojni plen. — Časopisje razglaša, da pripravlja general Franco ofenzivo na severu proti že zgoraj omenjenima zadnjima republikanskima oporiščema v Santanderju in Gijonu. Nacionalisti hočejo postati v enem mesecu popolni gospodarji na severu in nato bodo začeli septembra novo ofenzivo v madridskem odseku. — Iz Francove Sa-lamance prihajajo že nekaj časa poročila, da bo v kratkem objavljena lista nove nacionalistične vlade. Predsedstvo bo prevzel general Jordana, zunanje zadeve vojvoda Rodezuo, vojno ministrstvo pa general Quiepo de Liana. — Valencijska rdeča vlada namerava nastopiti pred sve-
tom Društva narodov, ki se sestane dne 10. septembra v Ženevi. Republikanci bodo zahtevali sankcije proti onim državam, ki podpirajo generala Franca. V Ženevo bo odposlana odlična rdeča delegacija, katero bo vodil sam ministrski predsednik Negrin. Med odposlanci bo tudi zunanji minister Giral, stalni španski delegat pri Društvu narodov in bivši zunanji minister del Vayo ter španski poslanik v Pragi.
Kam bo dovedlo neprestano čiščenje v Rusiji? Iz Rusije prihajajo poročila o Stalinovem »čiščenju« na vseh koncih in krajih. Temeljito prečiščene osebnosti zginja-jo nenzano kam, ali pa pridejo prej ali slej pred puškine cevi. V zadnjem času je Stalin prav pridno na delu, da prečisti sovjetsko armado, čiščenje v častniških krogih je zavzelo že tako velik obseg, da se ga je celo ustrašil maršal Vorošilov, ki je bil doslej predsednik odbora za čiščenje sovjetske armade, a je sedaj podal ostavko pod izgovorom bolezni in je bil imenovan na njegovo mesto v tem odboru Jegorov. Novo vodstvo za čiščenje v vojski je dalo aretirati pet armijskih, 12 divizijskih in brigadnih generalov, nad sto polkovnikov in okrog 2000 drugih častnikov. Med zaprtimi so n. pr. poveljnik letalske akademije general Pomerančev, poveljnik samostojne letalske policije Tribunov, namestnik ljudskega komisarja za narodno obrambo admiral Orlov, poveljnik kavkaškega vojnega okrožja Kaširin itd. Poleg najvišjih vojaških dostojanstvenikov so morali na Stalinovo povelje v ječo: komisar za pravosodje Krilenko, ki ie kot vrhovni državni tožilec od leta 1917 na tisoče in tisoče žrtev po kratkem postopku nagnal pred puškine cevi. Poleg rablja Krilenka je pod ključem komisar za poljedelstvo Černov, Moskovinc, eden najvišjih funkcionarjev Kominterne, Aro-sijev, načelnik oddelka za kulturne odno-šaje z inozemstvom, in Fechner, načelnik oddelka za Poljsko in Baltske države v zunanjem komisariatu. Omenjena slika prečiščevanja najvišjih mest se skoro vsak teden ponavlja in bo sčasoma vse v ječah in v Sibiriji, kar je bilo na količkaj odgovornih mestih.
V	pričakovanju novih spopadov na severnem Kitajskem. Japonske čete so radi izdajstva nekaterih kitajskih generalov zasedle severni kitajski pokrajini Hopej in Čahar. V rokah japonske armade sta tudi najvažnejši severni mesti Peking in Tiencin, kateri so zasedli Japonci po srditih bojih. Japonci so se polastili z majhnim trudom in z malenkostnimi žrtvami dveh obsežnih severnih kitajskih pokrajin in so gospodarji v Pekingu ter Tien-cinu. Ko j po izbruhu sovražnosti med Kitajci in Japonci radi severne Kitajske je kitajski maršal Čangkajšek odredil splošno mobilizacijo, ki je zadela na zelo ugoden odmev med kitajskim prebivalstvom, kateremu je že dovolj japonske nezaslišane grabežljivosti. V Nankingu, kjer je sedež Čangkajšekove vlade, se je mudil zadnje dni tudi poveljnik vzhodne sibirske armade sovjetske Rusije, maršal Bliicher, ki je prišel h Kitajcem s posebnimi nalogami sovjetske vlade. Kitajska vlada je sestavila in dobro oborožila več armad, ki so na potu proti severu, kjer pričakujejo vsak čas odločilnih spopadov radi zasedbe provinc Hopej ter Čahar in radi Pekinga in Tiencina.
Vestnik ZZD.
Iz centrale
Opozarjamo vse podružnice in krajevne organizacije, da pošljejo članarinske obračune za mesec julij najkasneje do 10. avgusta. Bodite točni! Ne pozabite, da znaša članarina od 1. julija 1937 4 din od vsakega člana za centralo. Bog živi!
Lesni delavci
Sv. Lovrenc na Pohorju. O mezdnem gibanju lesnega podjetja A. Loschnigg smo obširno poročali v zadnji številki in smo tudi osvetlili metode g. podjetnika. Pri Loschniggu uslužbeno delavstvo je po brezuspešnih pogajanjih 31. julija stopilo v stavko. Zveza združenih delavcev, ki vodi mezdno gibanje, se je poslužila določil uredbe o določanju minimalnih mezd in takoj zaprosila okrajno glavarstvo v Mariboru, da izvede poravnalni postopek. Ker podjetnik pri teh pogajanjih ni pristal na zahteve delavstva, je slednje bilo primorano stopiti v stavko. Delavci zahtevajo, da se jim zvišajo mezde, da se sprejme tov. Gornjak, ki je bil odpuščen le zato, ker je delavstvo organiziral, zopet v službo, in kolektivno pogodbo. Zanimivo je, da se je podjetnik izrazil, da delavskih zahtev ne bo sprejel vse dotlej, dokler se bodo vmešavali v spor »Kranjci«, pri čemer očivid-
dvoje pravice. Ker pa prvi hip ni bilo druge pomoči, je hitro zbral nekaj svojih zvestih — to so tisti, ki mislijo, da imajo rešitev svojega socialnega položaja v trenutni milosti g. upravitelja — ter bo skušal s temi močmi naskočiti organizacijo. Delavstvo se zaveda svojih pravic in zaupa v organizacijo in ni več daleč čas, ko bo tudi vsemogočni gospod iz Mušenika klonil pred silo pravice in zakona. Da se pa ne pozabi, bomo v kratkem objavili nekaj plačilnih listkov o sijajnih mezdah pri obratu, da si bo tudi javnost napravila sodbo: ali je borba za kolektivno pogodbo upravičena ali ne.
Fotografi
Vsakoletni pomočniški izpiti prinesejo marsikaj zanimivega. Tako glede predvidene tvarine kakor tudi kvalifikacije.
Pri letošnjih izpitih smo pa doživeli iz-nenadenje, naravnost senzacijo, ko je pri praktičnih vajah padel učenec znane tvrdke, ki bi lahko dala svojemu vajencu vse možnosti strokovne izobrazbe. Pravi vzrok temu je krivda mojstra, kateremu je bilo vseeno, ali vajenec kaj zna ali nič in ga uporabljal samo pri povečavanju slik, kjer se je vajenec tudi specializiral. Ako bi moral vajenec prisostvovati vsem tehničnim in teoretičnim problemom fotografske znanosti, je jasno, da bi moral za isto delo, katerega mu je opravljal njegov vajenec, najeti pomočnika. V tem primeru pa bi moral najbrž zapreti atelje, ker še ta pomočnica prejema »plačilo«, ki je v sramoto njenemu delu.
Ravno v nasprotju s to egoistično mahinacijo pa so prejšnji mojstri dajali vajencem dovolj prilike, da so se izučili v svoji stroki in tudi pokazali znanje. Vajenec namreč mora v glavnem izvrševati vse tisto, kar nujno spada pod vsakdanje delo. To je v glavnem retuša, kopiranje in razvijanje. Na prvo mesto pa dajem retušo, ki je glavno delo v ateljeju. Zato je dolžnost mojstra, da ga v tej stroki najprej specializira. Da pa to omalovažuje ali da ne prime leto in dan vajenec v roke svinčnika, je pa glavna strokovna greška, ki se mojstru s strani prizadetega ne bo nikdar pozabila. Kaj bi rekli k te-
mu, če bi kovaški vajenec zadnji dan pred izpitom prišel k poznanemu kovaškemu pomočniku in ga prosil, naj ga nauči pribiti podkev? Skoraj isto je storil fotografski vajenec, ki je prosil in rotil pomočnika iste stroke, naj ga nauči retuši-ranja! Da se pa pribijanja podkve ne nauči v nekaj urah, retuše pa celo v mesecih in mesecih ne, je samo po sebi razumljivo, zato pa tudi to instruiranje ni imelo uspeha.
Na drugi strani je pa treba grajati tudi malomarnost vajenca, ker si po končanem delu, ko je pač videl, da se v ateljeju ne bo nikdar naučil retuše, ni vzel vsak teden .nekaj plošč in se sam učil. V predvojnem in medvojnem času, ko je bilo veliko dela s kopiranjem, tudi tega vajencu ni bilo mogoče. »Vseeno,« mi je pripovedoval mojster, »sem se učil retuše na domu pozno v noč, čeprav sem že od dela prišel truden.« To bi moral storiti današnji vajenec, ako vidi, da mu mojster retušo brani z zaposlitvijo z drugim delom. Seveda je treba pri tem upoštevati okoliščine, v katerih dotičnik živi.
Zato pa je ravno dolžnost vsakega mojstra ta, da nudi vajencu vse možnosti za niegov strokovni razvoj. Ne vem, če bo Združenje fotografov poslalo temu mojstru kak opomin in pokazalo na podeželske vajence, ki narede izpit, čeprav so podeželski mojstri v očeh tega gospoda manj vredni.
Obenem pa pripominjam, da dokler se bodo branili vajenci naše organizacije, v kateri pridobe v strokovnih tečajih neizmerno veliko, ki so nekaka šola ne samo zanie pač pa tudi za nas, do tedaj naj le padajo pri izpitih; bodo pa vsaj pozneje bolj cenili svojo ustanovo. — Fotograf.
Cestni delavci
Podturn. V nedeljo 1. avgusta se je pri nas vršil ustanovni občni zbor Strokovne organizacije cestnih delavcev v Podturnu. Izvolili smo odbor, za katerega vemo, da bo kos svoji težki nalogi. Spoznali smo pomen in namen strokovne organizacije in sklenili, da se bomo vsi kot en mož z organizacijo borili za zboljšanje našega položaja.
Domače vesti.
no misli na zastopnika ZZD iz Ljubljane. Prav radi verjamemo, da si podjetnik ne želi zastopnika organizacije, ker misli, da bi delavstvo brez izkušenega vodstva mogel ukloniti. Delavstvo vztraja pri srojih zahtevah in v borbi.
Vavta vas. Marsikdo je že mislil, da je naša podružnica zaspala. Pa temu ni tako! Pripravljamo se na prvi redni občni zbor, ki se bo v kratkem vršil. Ločili bomo zrno od plev. Kdor v enem letu ni spoznal pomena in potrebe strokovne organizacije, bo spoznal morda v naslednjem letu, če ga ne bo čas prehitel. Vsem zaspancem kličemo: Zdramite se — zapeljivcem in zavajalcem pa: Streznite se!
Črna. Napovedana redukcija pri obratu grofa Thuma na žagi v Mušeniku se je v polnem obsegu izvršila tako, kakor so si jo zamislili vsemogočni gospodje. S tem so se pa oblastniki tudi razgalili, da lahko vsakdo vidi, koliko socialnega čuta imajo do ubogih trpinov, ki garajo za sramotne plače, da si drugi na njih račun lahko dosolijo vsakovrstno zabavo. Vsa poštena javnost se upravičeno sprašuje, zakaj je to prišlo, ko je konjunktura za les na višku. Prizadeti td dobro vedo, da je dobil g. upravitelj menda hud živčni napad, čiim je zvedel, da se delavstvo prebuja in išče
45 letnico mašništva je obhajal 31. julija v Celju g. pater Linus Prah.
Otvoritev Mariborskega tedna. Zadnjo soboto, 31. julija, je bil otvorjen Mariborski teden z lepo obrtniško razstavo.
Obsodba v prihovskem procesu. V zadnji številki smo poročali, da je pričel v Celju pred malim senatom okrožnega sodišča 28. julija proces proti 21 obtožencem, ki so bili udeleženi pri umoru akademika Rudolfa Dolinarja v Prelogah v župniji Prihova pri Slov. Konjicah. Razprava je trajala tri dni. Sodba je bila razglašena
30.	julija opoldne. Viktor Dugina, ki je smrtno zabodel Dolinarja, je bil obsojen na tri leta robije. Glavni obtoženec Slavko Reja na pet mesecev strogega zapora, Anton Parovan na štiri mesece, šest obtožencev je bilo oproščenih, ostali so bili obsojeni pogojno na tri in pol do pet mesecev zapora.
Zginil z najdenim denarjem. G. Pergler, znani izdelovatelj avtomobilskih karoserij v Mariboru, je poslal ključavničarskega vajenca Franca Šrimpfa z dvema bankovcema po 500 din v trgovino. Fant je med potjo iztrošil iz žepa oba bankovca, katera je pobral nek kmečki človek, ki se je pripeljal po cesti s kolesom in je nato zginil neznano kam.
Obešenega so našli v Melju v Mariboru 32 letnega pomožnega delavca Franca Krebs.
Ob zlato uro in verižico. Na razstavišču Mariborskega tedna je sunil žepar 1600 din vredno zlato uro in verižico g. Jožefu Stegnar, upravitelju mariborske splošne bolnišnice.
Trije žeparji pod ključem. Na zabavišču Mariborskega tedna je zmanjkalo Elizabeti Gungl, posestnici pri Sv. Trojici v Sl. goricah, 200 din. Policija je kmalu za tem prijela tri žeparje iz Varaždina. Trojica se je priklatila iz Ljubljane v Maribor, da bi si poiskala na Mariborskem tednu s tatvinami lahek zaslužek.
Najden mrtev po več dneh. V Jelovcu nad Bresternico pri Mariboru so našli pod električnim daljnovodom truplo mlajšega moškega, v katerem so prepoznali 29 letnega Hermana Leks, ki se je ukvarjal s pletenjem košar. Mrtvi je držal v roki žico, iz česar se da sklepati, da se je zvezal v samomorilnem namenu z visoko električno napetostjo. Truplo je bilo po glavi in desni roki zoglenelo in je ležalo pod daljnovodom najmanj osem dni. Dne 3. avgusta se je raznesla vest, da ne gre za samomor, ampak za zločin. Leks bi naj bil ubit v prepiru. Mrtvega so prenesli pod daljnovod, da bi bilo videti, kakor da si
je vzel sam življenje s pomočjo električne sile. Radi teh govoric je odredilo državno
tožilstvo sodno komisijo.
Gre za samomor. Zgoraj poročamo, da so našli v Jelovcu pri Bresternici pod električnim daljnovodom mrtvega Hermana Leks, pletilca košar. Sodna komisija je dognala, da gre za samomor. Leks je bil živčno bolan. Mudil se je 27. julija v Jelovcu, odkoder je naslovil poslovilno pismo na pekarijo Kos, v katerem je navedel kot vzrok prostovoljne smrti živčno obolenje.
Hitro prijet. Dne 1. avgusta v noči je pri Pohorskem domu neznanec napadel Matildo Hecl, soprogo šolskega ravnatelja
v	Furstenfeldu v Avstriji. Iztrgal ji je torbico, v kateri je imela zlato uro in verižico v vrednosti 2900 din. Heclova je bila na potu v stanovanjsko hišo, ki je oddaljena od doma kakih 50 korakov in ta položaj si je izbral tolovaj za napad. Orožniki iz Hoč so naslednjo noč prijeli neznanca v sobi nad hlevom Pohorskega doma. Gre za Jožefa Gosak, brezposelnega ključavničarskega pomočnika iz Maribora.
Smrtna nesreča na cesti pri Dravogradu. Pri Št. Janžu med Dravogradom in Slovenjgradcem se je zgodila zadnjo nedeljo popoldne avtomobilska nesreča, ki je zahtevala smrtno žrtev. Veleposestnik Ferdinand Kac se je peljal omenjenega dne v spremstvu svoje sestrične Francke Kac z avtomobilom proti Dravogradu. Naenkrat se je pojavil na ovinku pred avtomobilom moški. Kac je vse poskusil, da bi preprečil nesrečo, vendar je že bilo prepozno. Avto je podrl in potegnil s seboj Karla Plešnik, bivšega trgovca z Oti-škega vrha, ki je dobil smrtonosne poškodbe na glavi in vratu. Avtomobil je vrglo s ceste v jarek. Kac je ostal nepoškodovan, njegova sestrična pa ima precejšnje poškodbe na prsih. Plešnika so takoj prepeljali v bolnišnico v Slovenj-gradec, kjer je kmalu umrl.
Pri prevažanju smrtno ponesrečil. Štefan Kersnik in njegov polbrat Alojz Drvo-del iz Prevalj sta prevažala suho lubje. 15 letni Drvodel je spodrsnil, padel pod voz in je dobil tako hude poškodbe, da jim je kmalu podlegel.
Velika tatvina moke. V Guštanju so odkrili v skladišču za moko, ki je last pekovskega mojstra Ivana Veršnik, da je zmanjkalo 180 vreč moke v vrednosti din 55.300. V zvezi s to tatvino so zaprli štiri osebe.
Usodepoln padec s konja. Ivan Dominik, 28 letni hlapec iz Limbuša pri Mariboru,
je padel s konja in si je pri padcu zlomil ključnico ter levo nogo.
Od konja poškodovana se zatekla v ptujsko bolnišnico. Hudo je poškodoval konj s kopitom pri Sv. Lovrencu v Slov. goricah 20 letno posestniško hčer Marijo Dru-zovič. — V glavo je zadel konj s kopitom Jurja Ceh iz Rogoznice pri Ptuju.
Smrt radi padca pod voz. Liza Janžekovič, 50 letna viničarka iz okolice Osluševc pri Veliki Nedelji, je pomagala držati naložen voz. Pri tem delu ji je spodrsnilo, padla je pod voz in kolesa so ji šla prek zgornjega telesa. Prepeljali so jo koj v bolnišnico v Ptuj, kjer je podlegla poškodbi, ker je imela zlomljena vsa rebra.
Trčenje. Iz Ljutomera v Gornjo Radgono se je vračal na motornem kolesu mizarski mojster Rudolf Štelcer. V Noršin-cih je srečal voz, ki je peljal po napačni strani. V zadnjem trenutku je krenil voznik na desno in že je prišlo do trčenja. Štelcerja je vrglo z motocikla, pri padcu je dobil lažje poškodbe, a motorno kolo se je polomilo in ima lastnik 3000 dinarjev škode.
Nogo si je zlomil pri padcu. V Rogoznici pri Ptuju je padel v potok 31 letni posestnik Alojzij Hameršak iz Kicarja in si je zlomil pri padcu desno nogo.
Mlad samomorilec. V Kupetincih v župniji Sv. Jurij ob Ščavnici se je v gozdu obesil radi nekih nerednosti Jurij Babič,
17	letni mesarski vajenec iz Ljutomera.
Povodenj po okolici Čakovca in Dolnje Lendave ter hudo neurje krog Gor. Radgone. Oblak se je utrgal v noči na 2. avgust nad Čakovcem. Trnava se je razlila in je poplavila ves Čakovec, tako da je bil mogoč po suhem dostop v mesto le iz varaždinske strani. Tvornica za bonbone in čokolado je morala radi poplave ustaviti obrat. Gasilci so v Čakovcu izpraznili 50 hiš, ker je bila nevarnost, da se bodo zrušile. Železniški promet z Dolenjo Lendavo je bil prekinjen, ker je voda ogrožala železnico. Pri Murskem Središču je odplavilo cestni most. Vihar je razkril mnogo streh. V opekarni v Mihovijanih je spremenila povodenj 500.000 za žganje pripravljene opeke v blato. Škoda znaša milijone. — V noči na 2. avgust je divjalo neurje tudi po Slov. goricah in je povzročilo občutno škodo po okolici Gornje Radgone. Toča, ki se je vsula med nalivom, je oklestila sadonosnike ter vinograde in zabila polja. Posebno hudo so prizadeti kraji: Hercegovščak, Police in Črešnjevec. Pogled proti Orehovcu je tudi žalosten. Škoda po vinogradih je tem občutnejša, ker so pred kratkim porezali vrhove trt. Povodenj je povzročila veliko škodo po okolici Dol. Lendave v Prekmurju. Valovi so odnesli otroka. Strela je udarila v kmečko hišo in oplazila dva otroka, ki sta dobila hude opekline. Radi povodnji je bilo mnogo krajev povsem odrezanih od prometa.
Prijet pri razprodaji ukradenega blaga.
V	stanovanje Maksa Vodenika v Gabrovcu pri Slov. Konjicah je bil izvršen vlom. Vlomilec je odnesel obleke in raznih predmetov za 5000 din. Po izvršeni tatvini se je podal v Arclin pri Vojniku, kjer je razprodajal ukradeno robo. V Vojniku se je 29. julija mudil okradeni Vodenik in je opazil razprodajalca na tatinski način pridobljenega blaga v obleki, ki je bila njemu ukradena. Javil je uzmoviča celjski policiji, ki je zaprla vlomilca in tata v osebi Karola V.
Nova in huda vremenska nesreča za Dolenjsko. Zadnjič smo poročali o strahoviti toči, ki je opustošila 26. julija proti večeru obsežne dele na Štajerskem in Kranjskem in je povzročila do 15 milijonov škode. Zadnjo nedeljo pa je ponekod hudo deževalo. Na večer se je pretvoril dež v silovit naliv, ki je po Dolenjskem razbesnel hudournike in ti so preplavili ter opu-stošili z blatom in gramozom Sv. Križ pri Kostanjevici in še osem drugih vasi. Škoda gre v milijone.
S poškodovano hrbtenico v bolnišnico. V rudniku Zabukovca pri Žalcu je padel 39 letni rudniški uradnik Ivan Cvikelj in si je poškodoval hrbtenico. Cviklja so prepeljali v celjsko bolnišnico.
Obrtniška razstava v Št. Vidu nad Ljubljano. V soboto 31. julija je bila v Št. Vidu nad Ljubljano otvorjena četrta obrtniška razstava, ki je po svojem obsegu največja, kar jih je bilo dosedaj. Otvoritev je počastil ban dr. Natlačen, ki se je pripeljal kot pokrovitelj.
V	zadnjem trenutku rešen tolovajskega napadalca. Alojzij Štepihar, kmet pri No-
vi	cerkvi nad Celjem, se je podal 31. julija na sejem v Konjice. Prodal je vole in je shranil izkupljenih pet jurjev v notranji žep suknje, nekaj drobiža je obdržal v zunanjem. Na povratu proti domu se mu je pridružil neznanec in mu je ponudil v nakup svoje vole, ker njegov dom ni daleč. štepihar se je napotil z neznancem skozi samoten gozd, v katerem je tujec napadel kmeta in mu je hotel odvzeti denar. Tolovaj ga je vrgel na tla, mu je pokleknil na prsa in ga je pričel daviti. Napadeni je vpil na pomoč in k sreči ga je čula neka ženska, ki je bila zaposlena v bližnjem vinogradu in je res prihitela na pomoč. Ko je ropar videl žensko, je iztrgal Štepiharju drobiž iz zunanjega žepa in zbežal. Med borbo je Štepihar tolovaju s palico ranil lica in ta rana ga bo mogoče razkrinkala.
Strel v vrat radi neprevidnosti. Jožefa Lavriha, hlapca v Slivnici pri Celju, je po neprevidnosti neki trgovski pomočnik ustrelil v vrat in ga je nevarno poškodoval.
Z avtomobilom v hišo. Na cesti pri Trzinu je zadel pri obračanju avtomobila v obcestno hišo Ferdinand Hertler, lastnik inštalaterske tvrdke v Ljubljani. Hertler je dobil hujše poškodbe na glavi in po rokah, avtomobil se je povsem razbil v sprednjem delu, sopotnik pa je ostal nepoškodovan.
Graničar padel 25 m globoko. Cvetko Jovanovič, 31 letni graničar pri graničar-ski četi v Kranju, je na Stolu padel 25 m globoko. S hudimi poškodbami je bil oddan v vojaško bolnišnico v Ljubljani.
Orožnik utonil pri kopanju. V Blejskem jezeru je utonil pri kopanju orožnik Fr. Jugoveta. Skočil je v jezero, plaval nekaj časa, naenkrat je zginil pod vodo in ga ni bilo več na površje. Domnevajo, da ga je zadela v vodi srčna kap.
Smrtna žrtev pretepa. Na Tržaški cesti v Ljubljani je prišlo v neki krčmi v noči do pretepa. Pri ruvanju sem ter tja je nekdo sunil v trebuh Vida Bivic, krovca iz Medvod. Sunjeni se je zgrudil na pločnik in obležal. Reševalci so Bivica prepeljali v bolnišnico, kjer je kmalu po prevozu izdihnil.
Smrtna nesreča pri nabiranju planik. Dne 3. avgusta je pri nabiranju planik pod Njivico v Kamniških planinah smrtno po-
nesrečil znani športnik iz Kamnika Anton Rozman. Radi gumijastih podplatov mu je spodrsnilo, padel je čez 40 m visok previs in se je kotalil še 300 do 400 m daleč po žlebu in travi. Obležal je ves v krvi za neko bukvo.
Voznik podlegel poškodbam med prevozom v bolnišnico. Iz gozda barona Borna v Puterhofu je prevažal les v Tržič voznik Janez Tolar, doma iz okolice Škofje Loke. Na ozki cesti sta se srečala dva voznika z naloženima vozovoma, med katera je zašel Tolar. Voza sta Tolarju tako stisnila trebuh, da je med prevozom v bolnišnico umrl.
Huda poškodba delavke. V litografiji Čemažar v Ljubljani je zašla delavka Marija Stanovnik iz Vnanjih goric z roko v tiskarski stroj, ki ji je tako poškodoval dlan, da bo reva za vse življenje za delo nesposobna.
Prva tovarna za aluminij otvorjena. V Lozovcu v Dalmaciji, in sicer v bližini Šibenika, je zadnjo nedeljo otvoril prvo našo tovarno za aluminij ministrski predsednik dr. Stojadinovič. Otvoritvene slovesnosti se je udeležil trgovinski minister dr. Vrbanič in minister za gozdove in rudnike Gjura Jankovič.
Večji in manjši požari. Udar strele je vžgal v Jahovici pri Planini ob jugoslo-vansko-italijanski meji kozolec posestnika Antona Ziherla. Od gorečega kozolca je preskočil ogenj še na hlev, iz katerega so komaj rešili živino. S poslopjema je zgorelo 27 stotov sena in ima Ziherl 80.000 din škode. — Otroci so zanetili ogenj, ki je uničil v Prepoljah pri Račah gospodarsko poslopje posestniku Jurju Cestniku.
—	V Gladomesu pri Slov. Bistrici je vpe-pelil požar 40.000 din vredno domačijo posestniku Ignaciju Rahtelu. — V Skublju pri Poljčanah je zanetil udar strele vini-čarijo posestnika Lovrenca Leskovarja, ki je oškodovan za 10.000 din. — V Starem dvoru pri Škofji Loki je v noči na nedeljo uničil ogenj dva velika kozolca, ki sta bila last posestnikov Janeza Trilerja in Antona Jugoviča. S kozolcema vred je zgorelo v 23 štantih za 30.000 din spravljenega žitnega snopja. Pogorelca nista bila zavarovana. — Na Selah pri Slovenj-gradcu je uničil ogenj gospodarsko poslopje posestnika Karla Tamše. — V Ra-dušah pri Starem trgu je pogorela domačija posestniku Jožefu Popič. — Med nevihto, ki je razsajala 3. avgusta nad Ptujem in okolico, je udarila strela v hišo posestnice Marije Malek v Dolu in jo je užgala. Mariji Malek in njena petletna hčerka sta dobili od udara hude opekline in so ju prepeljali v nezavestnem stanju v ptujsko bolnišnico. Hiša je zgorela. —
V	Gerečji vasi pri Ptuju je vpepelil vsled slabega dimnika nastali ogenj domačijo posestniku Francu Megla.
Roditeljski list, za katerega je v današnji številki priložen knjižni oglas, je postal nujna potreba časa. Izdajala ga bo Pedagoška centrala v Mariboru, ki se že 15 let uspešno bavi z rodbinsko vzgojo. Sodelavci v listu bodo najboljši slovenski vzgojniki. Vsem, ki je dana možnost, naj se naroče na ta prepotrebni list, ki izide prve dni septembra v okusni revijalni obliki in bo stal samo 24 din letno. List se naroča po dopisnici na naslov: Pedagoška centrala, Maribor, Učiteljišče.
Dansha oprava le določila oihiiaialiie mezde.
V	zadnji »Delavski fronti« smo poročali o anketah, ki so se zaradi določitve minimalnih delavskih mezd vršile pri banski upravi. Omenjali smo, da se ni posrečilo kljub prizadevanju bana dr. Natlačena in podbana dr. Majcena doseči sporazuma med delodajalskimi in delojemalskimi organizacijami. Slednje so se postavile na pravilno stališče, da mora naš slovenski delavec zaslužiti primemo mezdo, ki mu omogoči najmanjši dohodek za življenje. Delodajalci so sicer v svojih izjavah priznavali delavcem to pravico, v praksi pa so poskušali prizadevanja delavskih organizacij in banske uprave onemogočiti ter po svoji volji določiti minimalne mezde, ki bi bile seveda prikrojene tako, kakor si oni sami želijo ter ne bi odgovarjale dejanskim potrebam našega slovenskega delavca.
Sedaj pa je banska uprava sama rešila to pereče vprašanje z uredbo, ki jo prinaša zadnji »Službeni list«. Zakon o minimalnih mezdah namreč določa, da ima ban pravico v slučaju, da se zainteresirane stranke o tem vprašanju ne morejo sporazumeti, da sam določi za svojo banovino višino minimalne mezde. Ker tudi v tem slučaju ni prišlo do sporazuma, je hanska uprava določila sledeče minimalne mezde:
Za delavce (delavke) v starosti nad 18 let v industriji ne glede na kraj ter v trgovini in obrti v krajih z nad 5000 prebivalci 3 din, v trgovini in obrti v krajih s pod 5000 prebivalci 2.75 din — za delavce in delavke v starosti pod 18 let 2.50 din:
Te mezde se odrejajo za naslednje stroke: rudarstvo; lomljenje, drobljenje in iz-
biranje kamna, peska, gramoza; kopanje gline, kaolina, peska; cementarne; apnenice; topilnice, livarne in valjarne železa, bakra in drugih kovin, livarne železa; izdelovanje žice; izdelovanje in popravljanje finih armatur, aparatov,. instrumentov itd.; izdelovanje predmetov iz plemenitih kovin; izdelovanje, popravljanje, montiranje in demontiranje strojev, konstrukcij, kotlov, rezervarjev, dvigal itd.; izdelovanje kemičnih fizdelkov; izdelovanje barv, lakov, fimeža, kita, črnila, mazil, lepil, pečatnega voska, krede itd.; predelovanje katrana in smole; destiliranje lesa, pridobivanje oglja, tanina in drugih ekstraktov; izdelovanje nitroceluloznih in podobnih izdelkov (iz celuloida, kabelita, kolodiuma itd.); predelovanje nafte, mineralnih olj itd.; izdelovanje mazil, mazil-nih olj; topilnice loja in masti; svečarne, milarne; plinarne, električne centrale; pivovarne; izdelovanje slada, špirita in kvasa; tiskarne; fotografija; izdelovanje klišejev, pečatov, tiskarskih plošč itd.; graverji; dimnikarji; dezinfekcijski zavodi; pogrebni zavodi.
Za delavce (delavke) v starosti nad 18 let
v	industriji ne glede na kraj ter v trgovini in obrti v krajih z nad 5000 prebivalci 2.75 din, v trgovini in obrti v krajih s pod 5000 prebivalci 2.50 din — za delavce (delavke) v starosti pod 18 let 2.25 din: Te mezde se odrejajo za naslednje stroke: kiparstvo; klesarstvo; izdelovanje cementnih izdelkov in umetnega kamna; izdelovanje mlinskih kamnov, brusov itd.; lončarstvo; steklarne; brušenje, jedkanje, slikanje, oblaganje ali podobno obdelovanje stekla; izdelovanje in obdelovanje li-
Rene Bazin
36
Žito poganja.
Roman.
Po stoštiriinpetdeseti izdaji prevedel Viktor Cokan.
... Kloke, tebi, tebi je to rekla! ... Bodite mirni, gospa Heilman, daleč bom odšel, ne bom se več vrnil.« S težavo se je poganjal proti vetru, pri nalivu; blato je zadrževalo njegove škornje, oblak je šel kakor valjar preko mrtve zemlje in zaprtih hiš...
Kloke je težko dihal; gledal je preplavljeno zemljo, ki je ležala pod njim. Mraz, tema, utrujenost, sramota, žalost nad vsem življenjem, vse to je pomešano izoblikovalo mogočno norost, ki se je razvila pod silnim nalivom v pršenju voda, ki so slabile kri. črna ptica, krokar, sloka ali priba je stekla pred Gilbertom, ki se je hitro ustavil: »Pustite me,
vi	drugi! Ne dotikajte se me! Dovolj sem že nesrečen!« Krila so bežala v viharju. Skušal je spoznati, kje je. Ko je odšel iz kmetije, je šel po poti, ki gre preko polj proti vasi, nato pa proti Kievren. Vso kri mu je pognalo v obraz in v možganih ga je tiščalo. Kloke je z blodečimi očmi gledal vaške hiše na svoji levi in je mislil: »Da le najdem valensien-sko pot, pa se bom vrgel pod tramvaj ... Saj gre mnogokrat... Ne bodo me več spoznali, ko bom mrtev.« Obotavljal se je. Temna slutnja ga je zadrževala ... Ali so bili to glasovi, ki so prihajali v vetru s kmetije? Ne. Prostrano kmetijo je nevihta zabrisala. Blatna pot, zvijajoča se preko polj, ni imela drugega potnika razen volarja. Kloke je zelo daleč naprej opazil majhno lučko, brez dvoma raz-
svetljeno okno katere izmed kilvrenskih hiš in to ga je spomnilo na Kievren, ki je čisto blizu in na mesarja, njegovega prijatelja... Njegova uboga utrujena glava se je trudila, da bi se spomnila nekega datuma ... Kako je že rekel Urmel? ... O katerem dnevu je že govoril?... Ne o 17? O potovanju? Spomin ni odgovarjal. Misli so se zapletle. »Ne vem... Ga ne bo več tam?... Vendar bi se mu zasmilil...« To je bilo tisto šibko upanje, ta šibek spomin, ki je oviralo Gilberta, da ni šel po poti, ki doseže tramvaj. Pognal se je naprej, premočen, ne da bi več mislil, pijan od bede. In v viharju je dosegel Kievren. Nato je z zadnjimi močmi odprl vrata pri svojem prijatelju Urmelu in padel v gorko sobo.
Čez dve uri se je zbudil v postelji, poleg katere je bedel Urnal. Mesar je prijel za roko ubogega Nivemejca in rekel:
— No, stari, kako je? Zakaj ste prišli v takem času ? ... Zgrešili ste pot, kaj ne ? ...
Kloke je še imel v pogledu ostanek neumnosti.
— Mislil sem, da nisem kakor so drugi, Urmel; pa sem kakor oni; nimam, od česar bi živel! ...
— Ne bojte se! je odgovoril mesar ter dal znamenje svojemu prijatelju, da naj molči; ne bojte se, dokler bo pri meni kruh, vam ga ne bo manjkalo. Bodite mirni; ste že boljši.
Na te besede je vstopila žena. Ni si razlagala tega, kar se je dogodilo. Toda mnogo bolje kot njen mož, je uganila, da tu ni bilo pomanjkanje prvo. Z modrim glasom je rekla:
— Škoda, da ti jutri odideš, Urmel. Treba bi bilo tega moža potolažiti. Srce je bolno. Ti bi moral odpovedati pot v Fai?
— Bolje bom storil!
— Kaj neki?
— Odvedel ga bom.
— Bo hotel?
— Žena, Gilbert Kloke je naš prijatelj. Če bi ga mogli vrniti na pot?
— Tako bodi, je rekla žena.
Naslednjega dne, v soboto, je Gilbert vstal zelo pozno, kakor če bi na predvečer mnogo pil. Hotel se je posloviti od Urmela. Toda ta ga je zadržal. Vprašal ga je:
— Zvečer grem na potovanje. To je že dolgo dogovorjeno. Ker pravite, da sem vaš prijatelj, se pač ne bova ločila; me spremljate?
— Kam?
— V Fai-Manaž, ki ni ravno predaleč od Kievren.
— Kaj boste delali tam?
Mesar se je obotavljal odgovoriti ter se je kljub nemirnosti začel smejati in je rekel:
— Ne bomo ravno slabi belgijski tovariši, ki bomo isto delali. To delamo vsako leto, prej ko mogoče. Vi ne poznate tega, vi iz Nievr. In ravno to je, česar vam manjka... Sicer pa ne boste prisiljeni, da bi isto delali. Greste le radi prijateljstva do mene? Obljubite?
In Gilbert je rekel da. Bil je utrujen od življenja; bal se je, da bi bil sam. Stopil je zvečer z Ur-melom na vlak, ki ju je potegnil sprva v Mon !n proti sedmim v Luvier.
Pot pa, ki loči Luvičr od hriba Fai-Manaž, sta prehodila peš.
tega železnega in kovinskega blaga; kovačnice orodja, srpov, kos itd.; pilarne, izdelovanje vijakov, zakovic, žebljev, verig in drugih kovanih predmetov; kovači, kolarji; kotlarji; zavodi za kovanje, tiskanje in stiskanje kovin; izdelovanje ključavničarskih izdelkov; ključavničarji; inštalaterji kurjav, sanitarnih naprav, vodovoda, plina, dvigal, električnih napeljav in naprav ter podobnih instalacij; predelovanje pločevine v kuhinjski pribor, svetlobne objekte, škatle, sode, peči, galanterijske predmete in podobno; pocinkanje in emajlirane pločevine in predmetov; predelovanje žice v mreže, vrvi, žičnike, igle, zaponke itd.; izdelovanje kablov, izoliranje žice, vrvi, elektrotehničnih instalacijskih predmetov, baterij, akumulatorjev itd.; izdelovanje predmetov iz kovinskih spojin; galvanoplastika; puškarji; mehaniki; strugarji; izdelbvanje in popravljanje električnih strojev in naprav; fini mehaniki; izdelovanje in popravljanje klavirjev, orgel, harmonijev, glasbil, gramofonov, gramofonskih plošč itd.; izdelovanje in popravljanje prevoznih sredstev (čolnov, letal, koles, vozov, avtomobilov, karoserij itd.); izdelovanje farmacevtskih, kozmetičnih, parfumerijskih in podobnih izdelkov; voščarji, medičarji; predilnice, tkalnice, apreture, barvarne in tiskarne tekstilnega blaga; izdelovanje vate; izdelovanje sukanca; izdelovanje celuloze, papirja in lepenke; predelovanje in konfekcija papirja; kartonaže; knjigoveznice; izdelovanje usnja; izdelovanje gumijastih predmetov; izdelovanje čevljev in druge obutve; izdelovanje jermenar-skih, sedlarskih, torbarskih in usnjatih ali podobnih galanterijskih predmetov; tapetniki in dekoraterji; tesarji; impregnacija lesa; izdelovanje pohištva razen upognjenega, ležalnih in vrtnih stolov ter podobnih množinskih predmetov; izdelovanje lesenih stavbenih delov, lesenih modelov; mizarji; izdelovanje ščetk in metel; izdelovanje košar in drugih pletenih predmetov; izdelovanje glavnikov in drugih predmetov iz celuloida, roga in kosti; pekarne; slaščičarne; izdelovanje cikorije, surogatov za kavo, žitne kave; praženje kave; mlini za dišave; izdelovanje ribjih, mesnih in zelenjadnih konserv; predelovanje mesa; klavnice; mesarji in klobasičarji; čiščenje črev; predelovanje feleka; izdelovanje likerjev, žganja, sokov, esenc itd.; izdelovanje sodavice, brezalkoholnih pijač itd.; izdelovanje octa; izdelovanje in pridobivanje ledu; zdravilišča; kopališča; krznarji; kemično čiščenje in barvanje perila in obleke; pralnice; zavodi za čiščenje stanovanj in pohištva ter za shranjevanje preprog in pohištva; gradnja, vzdrževanje, popravljanje cest, mostov, železnic, vodogradnje; tlakovanje in asfaltiranje; gradnja nad zemljo, zidarstvo in gradbeno tesarstvo, studenčarstvo, krovstvo, polaganje podov in zidnih oblog; slikarstvo; čiščenje }oken, portalov itd.; brivci, frizerji, zavodi za negovanje telesa; trgovine, denarni zavodi, zavarovalnice; trgovinske in podobne pisarne; kinematografi.
Za delavce (delavke) v starosti nad 18 let v industriji ne glede na kraj ter v trgovini in obrti v krajih z nad 5000 prebivalci 2.50 din, v trgovini in obrti v krajih s pod 5000 prebivalci 2.25 din — za delavce (delavke) v starosti pod 18 let 2 din:
Te mezde se odrejajo za naslednje stroke: gojenje perutnine; vrtnarstvo; opekarne; izdelovanje samotne opeke; vrvar-ne; izdelovanje pletenin na tvorniški način; izdelovanje čipk, vezenin, posametri-je in umetnega cvetja; gozdna dela; žage; rezanje in cepanje drv; izdelovanje lesne volne; sodarji; drobljenje in mletje'lesne skorje; izdelovanje parketov, lesenih rolojev in žaluzij, čepov, palic in držajev za dežnike, lesenih klincev; izdelovanje predmetov iz plutovine; mlini; izdelovanje testenin; izdelovanje biskvita, keksa itd.; izdelovanje čokolade, kakava, kandidov in drugih sladkornih predmetov; sušenje in vkuhavanje sliv in drugega sadja; izdelovanje marmelade; črpanje in pripravljanje mineralne vode; izdelovanje perila, steznikov, kravat in podobno; izdelovanje obleke; izdelovanje klobukov, slamnikov, kap, tulcev; modistke; izdelovanje rokavic; industrije in obrti, ki niso navedene v prejšnjih dveh odstavkih.
Ne glede na kraj obratovanja za delavce (delavke) v starosti nad 18 let 2 din na uro, za delavce (delavke) v starosti pod
18	let 1.80 din na uro:
Pod ta mezdni razred spadajo sledeče stroke: izdelovanje pletenin na netovar-niški način; izdelovanje kopit in podpet-nikov, struženje lesa in izdelovanje drobnih in galanterijskih lesenih predmetov, kakor igrače, suha roba itd., ne glede na način izdelovanja; izdelovanje upognjenega pohištva, ležalnih in vrtnih stolov in podobnih množinskih predmetov, ne glede na način izdelovanja; izdelovanje in popravljanje dežnikov in sončnikov.
Minimalne mezde se ne odrejajo za gostinska podjetja, monopolske tovarne, izdelovanje razstreliv, cestne železnice, nakladanje in raztovarjanje blaga ter za rudarska zadružna podjetja, ki zaposlujejo samo člane.
Poimenovanje posameznih gospodarskih strok je izvedeno skladno z nevarnostno tabelo, izdano z naredbo ministra za socialno politiko in narodno zdravje. V primerih, kjer obstoji dvom o uvrstitvi podjetja v pripadajočo stroko po tej odredbi, je merodajna uvrstitev po nevarnostni tabeli. V obratih, ki obratujejo v oddelkih, kateri spadajo v razne stroke po tej odredbi, oziroma po imenovani nevarnostni tabeli, se plačujejo minimalne mezde, ki pripadajo dotičnim strokam, ako so ti oddelki samostojni. Ako pa ti oddelki niso samostojni in se delavci (delavke) uporabljajo v obeh ali več strokah, se plačuje višja minimalna mezda.
Za kvalificirano delavstvo in vajence ne veljajo minimalne mezde, odrejene s to odredbo, temveč se bodo mezde za kvalificirano delavstvo in odškodnine za vajence odredile kasneje. Vendar pa se kvalificiranemu delavstvu ne smejo plačevati nižje mezde od mezd, določenih s to odredbo za nekvalificirano delavstvo v do-tični stroki.
Zaslužek delavcev, ki delajo v akordu, ne sme biti manjši od zaslužka, ki se mora po tej odredbi plačevati za urno delo.
Za osebje, ki dobiva plačo mesečno, se določi mesečna plača s 25 dnevnimi plačami, za osebje, ki dobiva plačo letno, pa se določi letna plača s 300 dnevnimi plačami.
Delavcem, ki dobivajo na račun plače hrano in stanovanje, se zaračunava hra-
na z 8 din na dan, stanovanje pa z 2 din na dan.
Ta odredba je stopila v veljavo dne 1. avgusta 1937.
*
Kakor je iz naslednjega razvidno, predstavlja rešitev nekak kompromis, v katerem so vpoštevane predvsem zahteve delavskih organizacij, deloma pa pridejo do izraza tudi želje delodajalcev. Kako se bodo minimalne mezde v praksi obnesle, je sedaj še prezgodaj govoriti.
Itivapnah
iiiiiiiiiiiiiiii
;,Vl !'i|l||l!lillil:l J
Šoštanj. Nočno delo v slikarski stroki. Naši mladi rdečkarji, ki sedaj že vendar enkrat sami uvidevajo, da bo šla komunistična Španija v doglednem času rakom žvižgat,• pričakujejo zadnjo pomoč za to izgubljeno stvar v tem, da malajo svoje obupne klice v nočnih urah z rdečo barvo na zidove in ograje v Šoštanju. Citajo se napisi: »Zahtevamo pomoč za zakonito špansko vlado!« in »Živela španska ljudska fronta!« — Dragi gospodje rdečkarji! Tudi takšna reklama ne bo prinesla rešitve, dasiravno jo izbira in določa strokovno izobraženi vodja. Prepozno ste se spomnili španskih bratov, ker podjetju, ki že piska na zadnii luknjici, ne pomaga nobena še tako dobra reklama več. Rdečo Španijo reši mogoče samo še eno, in to je, da se vsa rdeča tukajšnja mladina poda osebno v Španijo ter se tam bori ramo ob rami s španskimi brati za uresničenje »raja na zemlji« znamka »Stalin«. Mislimo pa, da bi se ti rdečkarji kaj hitro vrnili in bi bili zelo veseli, če bi odnesli zdravo kožo. Končno pa noben pameten Šoštanjčan teh slikarskih otročarij ne vzame za resno, ker šolski mladini se mora v počitnicah tudi privoščiti nekaj zabave. Dvoje pa je pri tem zanimivo: Ali plačajo rdečkarji slikarju za tako nočno delo tudi doklade? So ga li prijavili pri bolniški blagajni, ker bi se nam revež smilil, ako bi moral sam plačati zdravnika v primeru kakšne »nezgode«. — B. P.
Šoštanj. Kakor se čuje, bodo nastale zaradi odpadnih vod naše tovarne usnja še velike težkoče in se celo govori, da se bo tovarni prepovedalo spuščati odpadno vodo v Pako, kar pomeni toliko, kakor ustav-ljenje obrata te tovarne. Kakor smo zvedeli, gre tukaj v glavnem za kopanje v Savinji blizu Celja, katera voda je baje radi odpadnih vod šoštanjske tovarne onesnažena in trpi radi tega celjski tujski promet, za katerega je glavna privlačna točka kopališče na Savinji. Nas, ki smo zaposleni v tovarni, ta zadeva seveda zelo zanima, ker se tiče naše eksistence. Mnenja smo, da je čisto v redu, če oblastva gledajo na to, da se potoki in reke ne onesnažijo, pač pa nam je znano, da ima tovarna potrebno napravo za čiščenje odpadlih vod in se skozi to napravo spušča voda že najmanj deset let v Pako, pa ni bilo dosedaj iz tako zelo oddaljenih krajev, kakor je Celje, nobenih pritožb. Upamo, da radi kopanja nekaj letoviščarjev v Celju ne bo prišlo do tega, da bi morala naša tovarna ustaviti obrat, ker je po našem mnenju važnejše, da zasluži 450 de-
lavcev vsakdanji kruh zase in za svojce, kakor pa da plava peščica letoviščarjev v Savinji.
Šoštanj. Oče štirih nepreskrbljenih otrok smrtno ponesrečil. V ponedeljek 2. avgusta zvečer je zadela smrtna nesreča Romeo Kandušarja, 44 letnega strojnika v Woschnaggovi tovarni in očeta štirih nepreskrbljenih otrok. Po odhodu iz tovarne po šesti uri zvečer je šel Kandušar preko železniške proge po petrolej. Vračal se je v družbi dveh žensk in je hotel v trgovino po mast. Na povratu je stal Kandušar na prostoru med savinjsko progo in industrijskim železniškim tirom, gledal je vlak, ki je vozil s postaje Šoštanj in se pogovarjal z ženskama. Ko je brzel zadnji vagon mimo Kandušarja, se je ta zasukal, stopnice vlaka so ga zagrabile in ga vrgle pod kolesa, katera so mu odtrgala roko, nogo, ga poškodovala na prsih in še lobanja mu je počila pri padcu. Pri pogledu na grozno nesrečo so vlak ustavili in smrtno poškodovanega naložili in odpeljali v celjsko bolnišnico, kjer je ob enajstih zvečer podlegel prehudim poškodbam.
Nogomet. Najvažnejši športni dogodek pretekle nedelje je bila tekma med jugoslovansko in turško reprezentanco, ki so jo odigrali v Beogradu in ki je na igrišče privabila okoli 7000 gledalcev, kar je tudi za Beograd izredno veliko. Zmagala je jugoslovanska reprezentanca s 3:1. Jugoslovani so zmago zaslužili, vendar njihova igra občinstva ni zadovoljila. Opaziti je bilo, da so reprezentančni igralci utrujeni in da so brez pravega treninga. Igra je bila ostra in surova ter je bilo več igralcev ranjenih. — SK železničar v Mariboru si je za preteklo nedeljo povabil bivšega štajerskega prvaka GAK. Tekma je končala z visokim železničarjevim porazom 5:0. Poraz brez dvoma ne bi bil tako hud, če Železničar ne bi bil nastopil z oslabljeno postavo. Gostje so igrali energično in smotreno ter so si zmago zaslužili. — V Mengšu so imeli v soboto prvo nočno tekmo. Srečala sta se SK Mengeš in SK Disk iz Domžal. Zasluženo so zmagali Domžalčani.
Na Dunaju so se srečali nizozemski in avstrijski amaterji. Tekma je končala 2:1 za Nizozemsko.
Lahka atletika. Ob priliki proslave svoje desetletnice v okviru Mariborskega tedna je SK Železničar priredil na svojem igrišču medklubski lahkoatletski miting in dvoboj med zagrebškim Maratonom in mariborskim železničarjem. Pri tem mitingu so štartali atleti železničarja, Maratona, Rapida, od izvenmariborskih klubov pa atleti Primorja lz Ljubljane, Jugoslavije iz Celja in Mure Iz Murske Sobote. Pred pričetkom prireditve so se vsi sodelujoči atleti zbrali pred tribuno ter izrekli SK Železničarju svoje čestitke, zagrebški Maraton pa mu je še podaril krasen pokal. Pri dvoboju sta zagrebški Maraton in železničar dosegla enako število točk. Ker pa so atleti Maratona zasedli več prvih mest, je bil za zmagovalca proglašen Maraton.
Zapostavljanje slovenskega športa s strani Beograda. V ponedeljski številki »Slovenskega doma« je bil objavljen aktualen članek o zapostavljanju slovenskega športa s strani beograjske »športne čaršije«, ki kar noče priznati, da je slovenski šport na prvem mestu v državi, še manj pa seveda ta čaršija to dejstvo upošteva, o čemer jasno priča vprašanje »visoke šole za telesno vzgojo naroda«. Beograjski športni krogi hočejo to šolo na vsak način spraviti v Beograd, čeprav sami dobro vedo, da ta šola v Beograd nikakor ne spada, ker nima ne primernih terenskih in ne klimatičnih predpogojev, če bodo slušatelji hoteli smučati, bodo morali na dolgo pot v Slovenijo, kar je zvezano z ogromnimi stroški. Isto je s turistiko. Poleg tega pa v Beogradu nimajo ne telovadnic, ne bazenov, še manj pa športno vzgojenega občinstva, kar je za šolo telesne vzgoje silne važnosti.
XIII.
Fai-Manaž.
Noč je bila jasna. Šla sta po dolgi poti, ki ni bila niti poljska, niti kmečka, niti mestna. Včasih so jo obdajale poljske meje, včasih nizke hiše, včasih tovarniški zidovi ali pa mreže, za katerimi je bil gozdiček, nekaj drevja in streha meščanskega hotela.
Druge ceste tej podobne so jo sekale. Potem delavska stanovanja, plinovi gorilniki zloženi na eni strani, ridža para iz kavarne, kjer so se gibale sence.
Dve uri pozneje, ko sta stopila na kievrenski kolodvor, da si kupita vozovnici, je Urmel rekel svojemu tovarišu:
— Nočem vas zvijačno peljati, moj ubogi Gil-bert. Sledili ste mi iz zaupanja, toda povedati vam moram, kaj bom delal na Fai. Že meseca maja sem obljubil, da bom šel tja. Jaz in drugi, stotine in tisjoči mojih belgijskih tovarišev imamo navado, da gremo od časa do časa v dom duhovnih vaj. Lep je naš dom v Fai; dobro je tam; živimo skupno in poslušamo govore o veri; ne mislimo na druge kakor le na svoje stvari. Jaz nisem nikdar tako srečen kakor te dni. Toda če vam to vseeno ne prija, vam ni treba iti.
— Bomo videli, je odgovoril Gilbert. Ko sem dal besedo, je ne bom jemal nazaj.
Urmel je smejaje se dodal:
— Ne boste prvi Francoz, ki je šel z mano. Lepo vas bodo sprejeli. Stalo vas ne bo nič. In če hočete, da boste tako izgledali kakor jaz, rabite nekaj novega.
• Bolj prav je imel, kakor je mislil. Kaj je bilo Gilbertu, če gre sem ali tja? Najbolj se je bal, da
bi bil sam, da bi občutil, da je osamljenec, ki se mu smrt približuje v najmanjšem trenutku tišine. Radi tega je bil po poti skoro vesel ter ni nehal govoriti s svojim tovarišem. Tudi nekaj hvaležnosti ga je vezalo na Urmela. Hvaležen mu je bil, ne samo, da ga je sprejel in zanj skrbel, ampak še radi nečesa drugega, da ga ni več spraševal:	»Kaj se	je zgodilo
na Pen-Fendi? So vas pognali?	Ste sami	odšli	ali
kaj?« Ne, Urmel se je zadovoljil le z besedo: »Tudi tam sem bil nesrečen bolj, kakor sem mogel prenesti.«
Šla sta tako pol ure. Za njima je šla skupina ljudi. Lahko je bilo radi njihovih veselih glasov, ki so zveneli v noč, uganiti, da so bili mladi. Urmel je pokazal s prstom na grič, kjer je bil zvonik med golim drevjem.
— Cerkev, je rekel, hiša ni	daleč.
V	tem trenutku so se trije fantje,	ki so	ju
pravkar prehiteli, ustavili in eden je rekel:
— O, ti si, stari? Ni treba praviti, kar greš, tudi jaz grem!
Ti trije delavci, dva sta bila kovinarja, eden sprevodnik na tramvaju. Imeli so majhen kovčeg v roki. Ko je povedal imena, je Urmel pokazal na svojega tovariša:
— Francoz, moj prijatelj, ki gre pogledat, kako je to pri nas.
— To pa ni skrivnost, je smehljaje se odgovoril sprevodnik.
Nekoliko bolj daleč so jih dohiteli rudarji iz Borinaž, ki so prihajali od druge strani. Na levi, ob zidu, ki je šel po bregu, so se odprla široka vrata. Belgijci so vstopili, ne da bi čakali, kakor doma ter obstopili Gilberta Klokeja, ki je radovedno gledal. Bil je na položnem vrtu. S peskom posut
drevored je obkrožal trato. Na vrhu pa je bil velik grad iz belega kamenja, zgrajen v dvoje nadstropij. Na koncu hodnika so se gibale sence —- brez dvoma prišleci — in neka visoka senca je držala na koncu roke svetiljko, ki jo je veter potresaval.
— Tod, Šerman! ... O, vi, Henin, in vi, Derdel! Pozdravljeni! Mrzlo je, kaj? Hitro vstopite...
— Kdo je to, ki sveti? je vprašal Gilbert.
— Oče jezuit; ti tukaj pridigujejo.
— Nisem ga še videl. Podoben je župnikom.
Šel je po hodniku in Urmel ga je, ne da bi ga
imenoval, predstavil kot svojega francoskega prijatelja duhovniku, ki je svetil in ta ni vpraševal dalje.
— Prav, moj dragi Urmel. Vam nasproti naj stanuje. Pozdravljeni... Tu prihajajo pa še drugi!
Znova se je nagnil preko ograje.
Gilbert je prišel v zelo razsvetljeno dvorano, ki je bila polna praznično oblečenih delavcev. Skoro vsi so bili mladi kakor ti, ki so jih srečali na poti; govorili so, klicali so se brez vsake zadrege in hodili glasno po hodnikih.
— Koliko vas bo ta večer tu? je vprašal.
— Med osemdeset in devetdeset, je odgovoril Urmel. Ne more jih več... Pojdite, vam bom pokazal vašo sobo.
Šla sta v prvo nadstropje. Notranjost sobe je Gilberta manj presenetila kot zunanjost stavbe. Sobe so bile pač snažne, to je res, toda brez dragocenih ogledal, brez velikih zaves, brez rožnatih, pre-šivanih posteljnih odej, kakor jih je videl pri Meksi-mejevih ali Zakmenovih. Videl je železno postelj s preprosto odejo, mizo, železen umivalnik, stol in čiste stene. Najbolj prijetno pa je vplivala gorkota.
(Dalje sledi.)
Izdajatelj in odgovorni urednik Januš Goleč, novinar v Mariboru. Tiska Tiskarna sv. Cirila v Mariboru (Albin Hrovatin).