Ekonomsko ogledalo Ekonomske analize/december 2007 št. 12, Vol. XIII Ekonomsko ogledalo je namenjeno sprotnemu objavljanju in komentiranju tekočih makroekonomskih podatkov ter tudi izbranih tem s področja ekonomskega, socialnega in okoljskega razvoja. Sestavljeno je iz serije »ogledal«, ki obravnavajo ključne kazalce gospodarskih gibanj, komentirajo in ocenjujejo, kako se uresničuje Pomladanska oziroma Jesenska napoved ključnih makroekonomskih kazalcev ter kako poteka izvajanje ekonomske politike (plače, javne finance, cene, konkurenčnost, itd). Publikacija (tudi v angleškem jeziku) izide vsak mesec z izjemo septembra. Prispevke za to številko Ekonomskega ogledala so pripravili: Lejla Fajić (Aktualno, Bruto domači proizvod), Jure Brložnik (Mednarodno okolje), Jože Markič (Ekonomski odnosi s tujino), Miha Trošt (Cenovna gibanja in politika), Marjan Hafner (Denarni trg – varčevanje prebivalstva, Denarni trg – krediti), Tomaž Kraigher (Trg dela, Prebivalstvo Slovenije 2006–2007), Saša Kovačič (Plače), Katarina Ivas (Predelovalne dejavnosti), Mojca Koprivnikar Šušteršič (Notranja trgovina, Turizem), Barbara Ferk (Zasebna potrošnja in zadolženost prebivalstva, Razpoložljiva in porabljena sredstva gospodinjstev ter opremljenost s trajnimi dobrinami 2000–2007), Tanja Čelebič (Nadaljnje izobraževanje). Odgovarja: Boštjan Vasle, direktor. Odgovorni urednik: Luka Žakelj. Lektoriranje: Generalni sekretariat Vlade RS, Sektor za prevajanje. Tehnična urednica: Ema Bertina Kopitar. Priprava podatkov, oblikovanje grafikonov: Bibijana Cirman Naglič, Marjeta Žigman. Distribucija: Katja Ferfolja. Tisk: Tiskarna Štrok. Oblikovna zasnova: Sandi Radovan, Studio DVA. Naklada: 500 izvodov. Urad RS za makroekonomske analize in razvoj Gregorčičeva 27, 1000 Ljubljana, tel: (+386 1) 478 10 12, fax: 478 10 70 Uredništvo: luka.zakelj@gov.si Distribucija: publicistika.umar@gov.si Ekonomsko ogledalo je dostopno na internetu: http://www.gov.si/umar/arhiv/kazalo.php. Publikacija je vključena v podatkovni bazi Ebsco Publishing in Internet Securities. © UMAR, 2007. Razmnoževanje publikacije ali njenih delov ni dovoljeno. Objava besedila in podatkov v celoti ali deloma je dovoljena le z navedbo vira. Ekonomsko ogledalo UMAR Vsebina številka 12/2007 str. 2 Aktualno V letu 2007 pričakovana najvišja gospodarska rast po osamosvojitvi, letna inflacija 5,6-odstotna str. 3 Mednarodno okolje Visoka inflacija v evroobmočju in ZDA posledica visoke rasti cen hrane in nafte str. 4 Bruto domači proizvod Izvoz in investicije tudi v tretjem četrtletju glavna generatorja gospodarske rasti str. 5 Ekonomski odnosi s tujino Prispevek izvoza cestnih vozil k skupni rasti blagovnega izvoza se je v tretjem četrtletju leta 2007 povečal na 41,3 % str. 6 Cenovna gibanja in politika Novembrska inflacija je bila zaznamovana z rastjo cen tekočih goriv str. 7 Denarni trg – varčevanje prebivalstva Vloge prebivalstva so oktobra na mesečni ravni upadle prvič v letu 2007 str. 8 Denarni trg – krediti Postopna krepitev izpostavljenosti prebivalstva valutnemu tveganju str. 9 Trg dela Ugodne razmere na trgu dela se še nadaljujejo str. 10 Plače Rast plač v zasebnem sektorju oktobra visoka tudi zaradi izrednih izplačil str. 11 Predelovalne dejavnosti Oktobra ponoven pospešek rasti industrijske proizvodnje str. 12 Notranja trgovina Rast dodane vrednosti tudi v tretjem četrtletju izjemno visoka str. 13 Turizem Dobri rezultati v glavni turistični sezoni str. 14 Zasebna potrošnja in zadolženost prebivalstva V tretjem četrtletju se je okrepila večina tekočih kazalnikov potrošnje str. 15 IZBRANE TEME Nadaljnje izobraževanje V obdobju 2001/02–2005/06 se je najbolj povečala vključenost v programe za potrebe poklicnega dela str. 19 Razpoložljiva in porabljena sredstva gospodinjstev ter opremljenost s trajnimi dobrinami 2000–2005 Razlike v deležih izdatkov za hrano in stanovanje med gospodinjstvi z najnižjo in gospodinjstvi z najvišjo porabo so se v obdobju 2000–2005 povečale str. 20–21 Prebivalstvo Slovenije 2006–2007 Število prebivalcev se že tretje leto povečuje predvsem zaradi visokega selitvenega prirasta str. 22–23 Priloge: Podatkovna (str. P1–P12), Pomembnejši kazalci (str. P13), Mednarodne primerjave (str. P14–P15), Slikovna (str. P16–P17). Izbrani konjunkturni kazalci, rast v % Zadnji podatek V primerjavi s prejšnjim mesecem z istim obdobjem predhodnega leta zadnji podatek predzad. podatek predpredz. podatek Industrija, vrednost industrijske proizvodnje X 9,8 8,2 7,8 8,6 Predelovalne dejavnosti X 9,6 9,5 9,0 9,9 Oskrba z elektriko, plinom, vodo X 6,4 -9,5 -9,3 -9,5 Vrednost opravljenih gradbenih del, realno X 13,1 23,4 26,0 30,5 Izvoz blaga (nominalno)1 X 8,0 17,7 18,8 17,7 Uvoz blaga (nominalno)1 X 5,6 20,2 20,2 20,3 Realni efektivni tečaj2 X 0,6 2,0 1,8 1,8 Bruto plača na zaposlenega, realno X 2,9 2,4 2,5 2,7 Skupno varčevanje prebivalstva v bankah, nominalno3 X -0,1 11,4 11,5 11,4 Javnofinančni prihodki, realno XI 1,5 4,5 4,5 3,6 Število formalno delovno aktivnih X 0,6 3,5 3,5 3,5 Število registriranih brezposelnih XI -1,6 -17,2 -17,6 -17,9 Število prostih delovnih mest XI -23,2 7,9 7,6 5,7 V mesecu: zadnjem predzadnjem predpredzadnjem Stopnja registrirane brezposelnosti, v % X 7,4 7,2 7,4 V mesecu: zadnjem skupaj v letu medletno4 Inflacija (rast cen življenjskih potrebščin), v % XII 0,4 5,6 5,6 Rast cen industrijskih proizvodov pri proizvajalcih (domači trg), v % XI 0,4 6,2 6,8 Viri podatkov: SURS, BS, RZZ, izračuni in ocene UMAR. Opombe: 1 plačilno-bilančna statistika. 2 Tečaj evra za Slovenijo, merjen z relativnimi cenami življenjskih potrebščin. V izračun efektivnega tečaja so zajete valute oz. cene 17 trgovinskih partneric (Avstrija, Belgija, Nemčija, Italija, Francija, Nizozemska, Španija, Danska, Združeno kraljestvo, Švedska, Češka, Madžarska, Poljska, Slovaška, ZDA, Švica, Japonska). Uteži so deleži posamezne trgovinske partnerice v slovenskem izvozu in uvozu proizvodov predelovalnih dejavnosti (5–8 SMTK) v obdobju 2001–2003. Izvoz je dvojno tehtan. 3 Medletna stopnja rasti je določena kot razmerje med stanjem ob koncu tekočega meseca in stanjem istega meseca v predhodnem letu. 4 Skupaj v zadnjih 12 mesecih. Aktualno Gospodarska rast tudi v tretjem četrtletju 2007 ostaja visoka, njena struktura pa podobna kot v prvi polovici leta. V tretjem četrtletju je bila gospodarska rast 6,3-odstotna in je bila še nekoliko višja kot v drugem četrtletju. Glavna dejavnika gospodarske rasti ostajata izvoz, katerega prispevek k rasti BDP se je v tretjem četrtletju še povečal in investicije, čeprav se je njihov prispevek nekoliko zmanjšal. Rast zasebne in državne potrošnje kljub rahli krepitvi ostajata umirjeni. Povečanje izvoza v tretjem četrtletju je bilo eno izmed najvišjih v zadnjih desetih letih. Konjunktura v EU je bila tudi v tretjem četrtletju relativno visoka, saj se je gospodarska rast ohranila na ravni iz drugega četrtletja (2,5 %; nedesezonirano), bila pa je nižja kot v prvem četrtletju 2007 (3,4 %). V nekaterih novih članicah EU je bila rast v tretjem četrtletju celo nekoliko nad predpostavko Jesenske napovedi, podobno pa se pričakuje tudi na letni ravni. Ob koncu tretjega četrtletja je slovenski izvoz na Češko, Madžarsko in Poljsko že presegel izvoz v te države v celem letu 2006 (gl. str. 4). Zelo močno spodbudo k rasti blagovnega izvoza pa je predstavljal izvoz cestnih vozil, ki se je v tretjem četrtletju močno okrepil in predstavljal kar dobrih 40 % nominalne rasti blagovnega izvoza (gl. str. 5 in 6). Na strani domače potrošnje glavni dejavnik rasti ostajajo investicije. Njihovo povečanje je bilo v tretjem četrtletju nekoliko nižje kot v prvi polovici leta, na kar je najbolj vplivala nizka rast investicij v transportno opremo, ki je bila zlasti v drugem četrtletju deloma zaradi nakupov enkratne narave izjemno visoka (realno prek 50-odstotna). Postopoma se v letu 2007 krepi rast zasebne potrošnje, ki pa ostaja skromnejša kot lani. Po drugi strani je krepitev nakazovala večina kratkoročnih kazalnikov, ki pa so bili vse leto na bistveno višji ravni kot leto prej. Krepijo se zlasti nakupi trajnih in poltrajnih dobrin, med njimi zlasti prodaja osebnih avtomobilov, kar potrjujeta njihov visok uvoz in povečano število registracij (gl. str. 6 in 13). Rast dodane vrednosti se je umirila na visoki ravni. Z visoke ravni se postopno upočasnjujeta rast v gradbeništvu in predelovalni industriji. Ugodna gibanja so se nadaljevala v tržnih storitvah, v javnih storitvah pa se je rast dodane vrednosti umirila pod vplivom gibanj v dejavnosti izobraževanja in zdravstva (gl. str. 5). Ohranjanje rasti bruto domačega proizvoda na visoki ravni tudi v tretjem četrtletju in prvi podatki za četrto četrtletje nakazujejo, da bo gospodarska rast v letu 2007 višja, kot smo pričakovali pri pripravi Jesenske napovedi (5,8 %). Na to vplivajo ugodnejša izvozna gibanja ter višje investicije v gradbeništvu od pričakovanih. Visoko aktivnost v gradbeništvu pričakujemo tudi v zadnjem četrtletju, deloma zaradi ohranjanja za gradnjo ugodnih vremenskih razmer. Za proizvodnjo predelovalnih dejavnosti, vrednost opravljenih gradbenih del in blagovno menjavo so na voljo že tudi podatki za oktober, ki vsi izkazujejo visoko rast. Rast proizvodnje Ekonomsko ogledalo UMAR številka 12/2007 str. 3 predelovalnih dejavnosti, ki je bila v septembru na medletni ravni skromna (3,1 % realno), je v oktobru ponovno poskočila in znašala 12,8 %. Največje povečanje proizvodnje v tem mesecu sta dosegli avtomobilska in kemična industrija (gl. str. 12). Tudi v gradbeništvu, kjer je bila aktivnost v septembru po desezoniranih podatkih najnižja v zadnjih šestih mesecih, se je ta v oktobru povečala, in sicer izraziteje v gradnji inženirskih objektov in manj v gradnji stavb, kjer je bila močnejša umiritev prisotna že v tretjem četrtletju. Skupna vrednost opravljenih gradbenih del je bila oktobra realno za 9 % višja, kot v istem mesecu 2006. Prav tako se je oktobra ob pospešitvi menjave s članicami EU okrepila medletna rast izvoza blaga (na 15,9 % z 10,6 % v septembru, nominalno) in uvoza blaga (na 19,0 %, s 17,5 %; gl. str. 6). Gospodarska rast v Sloveniji bo tako že drugo leto zapored za približno dvakrat presegla gospodarsko rast ocenjeno za evrsko območje (2,6 %). Ugodne razmere na trgu dela, ki so bile prisotne v tretjem četrtletju, se nadaljujejo tudi v oktobru in novembru. Rast formalno delovno aktivnih je bila v tretjem četrtletju 3,6-odstotna in se je nadaljevala tudi oktobra, ko je bilo število zaposlenih za 3,7 % višje kot oktobra 2006. Število zaposlenih se je močno povečalo v gradbeništvu in v tržnih storitvenih dejavnostih, po večletnem upadanju pa tudi v predelovalnih dejavnostih. Po oktobrskem sezonskem povišanju brezposelnosti se je novembra število brezposelnih ponovno zmanjšalo. V primerjavi z novembrom 2006 je bilo brezposelnih manj za 13,3 % (gl. str. 10). V oktobru so bila izplačana že tudi prva izredna izplačila iz naslova uspešnosti, tj. trinajste plače in božičnice. Oktobrska izplačila so lahko le časovno zgodnejša kot običajno, lahko pa to nakazuje, da bo tudi njihov obseg konec leta nekoliko večji, kot je bilo ocenjeno v Jesenski napovedi. Največji delež zaposlenih, ki so prejeli izredna izplačila, je bil v finančnem posredništvu, nadpovprečen pa tudi v industriji in gradbeništvu. V desetih mesecih je bila nominalna rast bruto plače na zaposlenega v zasebnem sektorju 6,6-odstotna in v javnem sektorju, kjer je bila tudi v letu 2007 uskladitev plač z inflacijo le delna, 4,1-odstotna (gl. str. 11). V letu 2007 so se cene življenjskih potrebščin zvišale za 5,6 %. K pospešku inflacije v letu 2007, značilnem za Slovenijo (z 2,8 % na 5,6 %) kot za druge članice evrskega območja (z 1,9 % na 3,1 %) so največ prispevale višje cene hrane in tekočih goriv za prevoz in ogrevanje. Skupni prispevek višjih cen hrane k inflaciji v Sloveniji je lani dosegel visokih 2,2 o. t., medtem ko je v letu 2006 znašal 0,7 o. t. Višje cene tekočih goriv pa so lani k inflaciji prispevale 0,9 o. t., medtem ko predlani le 0,3 o. t. Poleg tega je uvedba evra v začetku leta po naši oceni k inflaciji prispevala približno 0,3 o. t. Brez omenjenih povišanj bi inflacija v letu 2007 ostala primerljiva z doseženo v letu 2006. Mednarodno okolje Ekonomsko ogledalo UMAR številka 12/2007 str. 4 Realna rast BDP, v % Q1 20071 Q2 20071 Q3 20071 2006 20072 20082 20092 ZDA 1,5 1,9 2,8 2,9 2,2 2,0 2,2 EMU 3,2 2,5 2,7 2,9 2,6 1,9 2,0 Madžarska 2,6 1,6 1,2 3,9 1,8 2,6 3,8 Češka 6,3 6,2 6,1 6,4 6,1 4,6 4,9 Poljska 6,7 6,6 5,8 6,1 6,5 5,6 5,2 Vir podatkov: Eurostat, OECD. Opombi: 1 Medletno desezonirano. 2 Napoved OECD Economic Outlook (december 2007). V tretjem četrtletju 2007 se je gospodarska rast v letni ravni verjetno višja od naših jesenskih predpostavk. evroobmočju in v ZDA okrepila; novembra se je Glavna dejavnika gospodarske rasti na Češkem in občutno dvignila inflacija. V tretjem četrtletju je prišlo do Poljskem sta investicije, ki na primer na Poljskem rastejo z rahle pospešitve gospodarske rasti v evroobmočju in v okrog 20-odstotno stopnjo že pet četrtletij zapored, ter ZDA (gl. tabelo). Vendar bo po mnenju OECD vpliv zasebna potrošnja, ki jo podpirata občuten padec finančne krize viden predvsem v letu 2008, zaradi česar so brezposelnosti in visoka rast plač. Na Češkem še naprej znižali napovedi gospodarske rasti za prihodnje leto za vse ostaja visoka tudi rast izvoza (motorna vozila), medtem ko svoje članice. Zaradi visokih rasti cen hrane in nafte je se je na Poljskem v zadnjih dveh četrtletjih rast izvoza medletna inflacija v evroobmočju novembra znašala 3,1 % umirila. Zaradi visokega domačega povpraševanja v obeh (po prvi oceni je bila enako visoka tudi decembra), kar je državah ostaja visoka tudi rast uvoza. V prihodnjih dveh največ po maju 2001, v ZDA pa 4,3 %. Ekonomije se tako letih se bo tako na Češkem kot na Poljskem gospodarska soočajo z možnostjo nižje gospodarske rasti zaradi rast v primerjavi z letom 2007 rahlo umirila. Na Češkem bo posledic zloma trga drugorazrednih hipotek v ZDA in hkrati umiritev posledica pričakovane nižje rasti zasebne z višjo inflacijo. Ameriška centralna banka je zato potrošnje zaradi vpliva napovedanih fiskalnih ukrepov na decembra ponovno znižala ključno obrestno mero za kupno moč gospodinjstev (dvig DDV, trošarine na tobak, 0,25 o. t., ki zdaj znaša 4,25 %. To je celo odstotno točko uvedba novih okoljskih davkov). Na Poljskem bo nižja nižje kot pred izbruhom finančne krize v avgustu. ECB je gospodarska rast posledica pričakovane umiritve v rasti decembra še naprej pustila svojo ključno obrestno mero investicij. V obeh državah je v oktobru in novembru zaradi nespremenjeno na 4,0 %. Zaradi pomanjkanja likvidnosti visokih rasti cen hrane in nafte prišlo do pospešitve na finančnih trgih je pet centralnih bank (ameriška, inflacije. Ta bo verjetno ostala visoka tudi v prvi polovici evropska, angleška, kanadska in švicarska) sredi leta 2008; na Češkem že zaradi omenjenih fiskalnih decembra najavilo usklajen ukrep, s katerim so bankam ukrepov, na Poljskem pa zaradi rasti stroškov dela na ponudili finančna sredstva za zadovoljitev kratkoročnih enoto proizvoda in napovedanega 20,0-odstotnega dviga likvidnostnih potreb po bolj ugodnih pogojih. Decembra se minimalnih plač. je apreciacija evra proti dolarju ustavila, vendar je bil Na Madžarskem se je v letu 2007 ob nadaljevanju nizke povprečni mesečni tečaj (1,4570 EUR/USD) za 10,3 % višji rasti domačega povpraševanja rast BDP še umirila, v kot decembra 2006. Povprečni letni tečaj je leta 2007 prihodnjih dveh letih pa pričakujejo rahlo okrepitev. Na znašal 1,3705 EUR/USD, kar je 9,2 % več kot povprečje zasebno potrošnjo negativno vplivajo znižanje socialnih in leta 2006. zdravstvenih transferjev ter dvig DDV in reguliranih cen, Pomen Madžarske, Češke in Poljske v naši zunanji krčenje javnih investicijskih programov pa vpliva na nižjo trgovini se je krepil tudi v letu 2007. Njihov delež v rast investicij, tako da gospodarska rast temelji le na visoki našem skupnem izvozu je iz 7,5 % v letu 2006 v prvih rasti izvoza. V letih 2008 in 2009 se bo rast postopno devetih mesecih leta 2007 poskočil na 9,0 %, nominalna okrepila, saj se pričakuje postopna krepitev rasti zasebne vrednost izvoza v tem obdobju pa je že za 3,2 % presegla potrošnje zaradi višje rasti plač v letih 2007 in 2008 ter vrednost celotnega izvoza v te države iz leta 2006. predvsem investicij zaradi dotoka sredstev iz EU. Na rast naj bi še naprej ugodno vplival izvoz, kar pa bo odvisno od V prvih treh četrtletjih leta 2007 je gospodarska rast na vpliva finančne krize na gospodarsko rast v glavnih Češkem in Poljskem ostala visoka, v letih 2008 in 2009 trgovinskih partnericah. se pričakuje njena umiritev. Čeprav se v obeh državah rast BDP umirja iz četrtletja v četrtletje (gl. tabelo), bo na Graf: Napoved medletne realne rasti BDP po četrtletjih, v % 8 7 6 5 4 3 2 1 ¦ ZD A ------------- EMU -------------Madžarska ^r—_---------------=-------- ——==------------------------¦-------- —^= L--------------------------- ^ ~ *----------— 0 Q1 2007 Q2 2007 Q3 2007 Q4 2007 Q1 2008 Q2 2008 Q3 2008 Q4 2008 Vir podatkov: Eastern Consensus Forecasts (november 2007). Opomba: Q1 2007 - Q3 2007 dejanski podatki, Q4 2007 - Q4 2008 napovedi. Bruto domači proizvod Ekonomsko ogledalo UMAR številka 12/2007 str. 5 Stopnje rasti na medletni ravni, realno v % 1 Bruto domači proizvod Zasebna potrošnja Državna potrošnja Bruto investicije Bruto investicije v osnovna sredstva Spremembe zalog in vrednostni predmeti2 Izvoz blaga in storitev Uvoz blaga in storitev Q1 06 Q2 06 Q3 06 Q4 06 5,4 4,6 4,6 4,1 4,7 0,0 17,2 15,6 5,1 4,3 4,5 4,8 4,7 0,1 11,6 Vir podatkov: SURS. Opomba: 1 nedesezonirani podatki. Gospodarska rast tudi v tretjem četrtletju 2007 ostaja visoka, njena struktura pa podobna kot v prvi polovici leta. Gospodarska rast se že od tretjega četrtletja 2006 ohranja na ravni prek 6 %, k njej pa največ prispevata visoka in stabilna rast izvoza ter investicij. Ob nadaljevanju ugodne mednarodne konjunkture je na ohranjanje visoke rasti izvoza v tretjem četrtletju vplival močno povečan izvoz cestnih vozil. Po primerljivih nedesezoniranih podatkih je bila gospodarska rast v EU v tretjem četrtletju medletno enaka kot v drugem (2,5 %), medčetrtletno pa se je še nekoliko pospešila. Povečanje izvoza blaga in storitev v tretjem četrtletju je bilo večje kot v drugem, pri tem je rast izvoza storitev, ki pod vplivom pospešene rasti izvoza skupine ostalih storitev že celo leto močno presega gibanja v letu 2006, še nekoliko presegla rast izvoza blaga. Med posameznimi skupinami proizvodov po SMTK je na višjo medletno nominalno rast izvoza blaga v tretjem četrtletju v primerjavi z drugim četrtletjem največ prispeval povečan izvoz cestnih vozil (od tega je okoli 74 % osebnih avtomobilov), ki je predstavljal kar dobrih 40 % nominalne rasti blagovnega izvoza v tretjem četrtletju. Povišala se je še rast izvoza medicinskih in farmacevtskih izdelkov ter električnih strojev in naprav, pri večini ostalih skupin proizvodov pa se je rast izvoza v tretjem četrtletju umirila (gl. tudi str. 6). Na strani domače potrošnje kljub okrepitvi zasebne in državne potrošnje glavni dejavnik rasti ostajajo investicije. Po prek 20-odstotni realni rasti v prvi polovici leta se je rast investicij v osnovna sredstva v tretjem četrtletju sicer znižala, zlasti zaradi nižje rasti investicij v opremo in stroje in nekoliko tudi zaradi nižje rasti gradbenih investicij. Med investicijami v opremo in stroje je bil padec realne rasti izrazit pri transportni opremi (s 53,2 % na 7,6 %), medtem ko se rast investicij v drugo opremo in stroje ni bistveno znižala in v vseh treh četrtletjih dosega 10–11 %. Že od tretjega četrtletja 2006 beležimo tudi visok 10,7 6,1 4,6 3,8 16,2 11,0 1,4 8,1 10,3 6,3 2,8 4,6 13,5 12,3 0,7 13,0 12,3 Q1 07 Q2 07 7,2 2,1 1,1 20,0 21,2 0,4 14,7 14,1 Prispevek k rasti BDP, v odstotnih točkah. 6,0 2,3 0,8 26,6 21,8 1,2 13,2 16,9 Q3 07 6,3 2,7 2,0 19,4 17,7 0,8 15,8 17,4 prispevek spremembe zalog h gospodarski rasti. Rast zasebne potrošnje se v letu 2007 postopoma krepi, vendar kljub temu ostaja bistveno nižja kot v letu 2006 (gl. str. 15). Kljub okrepitvi relativno nizka ostaja tudi potrošnja države. Rast uvoza blaga in storitev je bila tudi v tretjem četrtletju visoka. Ohranjanje rasti uvoza na visoki ravni že celo leto je povezano z visoko rastjo uvoza proizvodov vmesne porabe ter opreme in strojev, kar je posledica visoke rasti izvoza in investicij, ter z uvozom cestnih vozil (kjer okoli 50 % predstavlja uvoz osebnih avtomobilov, del uvoza pa predstavljajo deli za domačo avtomobilsko industrijo). Uvoz cestnih vozil je k skupni nominalni rasti uvoza blaga v drugem in tretjem četrtletju prispeval skoraj 30 %, še v prvem četrtletju pa 15 % (gl. str. 6). Na nižjo rast dodane vrednosti v tretjem četrtletju je vplivalo zlasti znižanje rasti v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu. Medletna rast dodane vrednosti (DV) je v tretjem četrtletju znašala 6,2 % (v drugem 6,6 % in v prvem 7,2 %). Upočasnitev rasti predelovalnih dejavnosti in gradbeništva so nakazovali že tekoči podatki. Gradbeništvo je, kljub precej nižji rasti DV kot v polletju (za 10 o. t.), po upočasnitvi, ki je bila večja pri gradnji stavb kot pri gradnji inženirskih objektov, še vedno najhitreje rastoča panoga (16,8 %), medtem ko predelovalne dejavnosti kljub postopni upočasnitvi aktivnosti ohranjajo najpomembnejši prispevek h gospodarski rasti (1,7 o. t.). V tržnih storitvah so se nadaljevala ugodna gibanja. Rast dodane vrednosti v trgovini (G; gl. str. 13), prometu (I) in poslovnih storitvah (K) se je še pospešila, v ostalih dejavnostih pa je bila na podobni ravni kot v polletju. Nekoliko nižja je bila rast javnih storitev (L-P), kjer se ob nizkih stopnjah rasti zaposlenosti že dlje časa upočasnjuje oziroma ohranja na nizki ravni zlasti rast DV izobraževanja (M) in zdravstva (N). Graf: Struktura rasti BDP 18 15 12 9 6 3 0 -3 -6 -9 -12 Uv oz blaga in storitev Izv oz blaga in storitev Spremembe zalog in v redn. predmeti Bruto inv esticije v osnovna sredstva Potrošnja držav e Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 2006 2007 Vir podatkov : SURS, preračuni UMAR. Q2 Q3 Zasebna potrošnja BDP (desna os) 8 7 6 5 4 3 2 1 0 Ekonomski odnosi s tujino Ekonomsko ogledalo UMAR številka 12/2007 str. 6 Plačilna bilanca Slovenije, I–X 2007, v mio EUR Tekoče transakcije Blagovna menjava (FOB) Storitve Dohodki od dela in kapitala Saldo1 -953,4 -1.149,8 1.032,0 -556,2 Saldo, I–X 2006 -398,5 -673,4 791,0 Tekoči transferi Kapitalski in finančni račun Kapitalski račun Finančni r Kapitalski transferi Patenti, licence račun Neposredne naložbe Naložbe v vrednostne papirje Finančni derivativi Ostale naložbe Terjatve Prilivi 21.634,9 16.553,2 3.531,4 858,5 691,8 9.690,9 202,5 201,7 0,8 9.488,4 787,2 1.053,3 0,0 7.552,4 15,5 Obveznosti 7.536,9 -43,9 7.493,0 2.283,4 Mednarodne denarne rezerve 95,5 0,0 95,5 818,6 Statistična napaka 0,0 -228,0 -228,0 -121,0 Vir podatkov: BS. Opomba: 1 Negativni predznak v saldu pomeni presežek uvoza nad izvozom pri tekočih transakcijah ter povečanje imetij pri kapitalskih transakcijah in zunanji poziciji centralne banke. Odlivi 22.588,4 17.703,0 2.499,3 1.414,7 971,4 -8.509,5 -228,1 -225,2 -2,9 -8.281,4 -843,7 -2.908,1 -23,7 -4.505,9 -4.462,0 -279,5 1.181,4 -25,6 -23,5 -2,2 1.207,0 -56,5 -1.854,8 -23,7 3.046,5 -4.446,5 -346,4 -169,9 519,6 -42,7 -42,7 0,0 562,3 -100,6 -831,8 -18,4 694,4 -1.589,0 Primanjkljaj na tekočem računu plačilne bilance se je v desetih mesecih leta 2007 medletno povečal za 554,9 mio EUR, kar je bilo večinoma posledica naraščajočega primanjkljaja v trgovinski bilanci. Slednji se je medletno povečal za 476,4 mio EUR (gl. tabelo). Precej se je povečal presežek v storitveni bilanci, večinoma zaradi večjega neto prihodka iz naslova potovanj. Primanjkljaj v bilanci faktorskih dohodkov so najbolj povečala neto plačila obresti domačih poslovnih bank. V bilanci tekočih transferjev sta se okrepila tako primanjkljaj ostalih sektorjev (ostali transferi, zavarovanja, nakazila zdomcev) kot tudi primanjkljaj državnega sektorja. Po podatkih za prva tri četrtletja 2007 se je rast izvoza cestnih vozil iz četrtletja v četrtletje povečevala. Rast se je na medletni ravni povečala s 17,4 % v prvem na 60,7 % v tretjem četrtletju, njihov delež v skupnem blagovnem izvozu pa s 15,2 % na 16,1 %. Poleg rasti izvoza cestnih vozil je, sicer z različno četrtletno dinamiko, k skupni rasti blagovnega izvoza pomembno prispevala tudi rast izvoza strojev za splošno uporabo, medicinskih in farmacevtskih izdelkov, električnih strojev in naprav, kovinskih izdelkov ter železa in jekla (gl. graf). Omenjene skupine industrijskih proizvodov so prispevale kar dve tretjini k 17,2-odstotni skupni rasti blagovnega izvoza v treh četrtletjih leta 2007. Tudi pri uvozu blaga je bila rast uvoza cestnih vozil v tretjem četrtletju najvišja. Do občutnega pospeška je prišlo v drugem četrtletju, ko je bila medletna rast uvoza cestnih vozil z 51,0 % več kot enkrat višja kot v prvem četrtletju, v tretjem četrtletju pa se je še okrepila in je dosegla 55,7 %. Delež cestnih vozil v skupnem blagovnem uvozu se je povečal z 12,3 % v prvem na 12,9 % v tretjem četrtletju. K skupni rasti so največ prispevale iste skupine industrijskih proizvodov po SMTK kot pri izvozu. Slednje kaže na visoko stopnjo znotrajpanožne menjave. Na visoko nominalno rast uvoza so večinoma vplivala količinska gibanja izvoza in bruto investicije v osnovna sredstva. Na medletni ravni se je okrepil tudi uvoz strojev in opreme, kar kaže na povečevanje proizvodnih kapacitet slovenskih podjetij. Visoka medletna rast izvoza storitev se je v tretjem četrtletju še okrepila. K 22-odstotni nominalni rasti je največ prispevala rast izvoza nekaterih vrst storitev, ki temeljijo na znanju in višji dodani vrednosti (posredovanje, razne poslovne, profesionalne in tehnične storitve ter finančne storitve). Njihova rast se je povečala z 59,6 % v prvem na 62,8 % v tretjem četrtletju. Okrepila se je tudi rast izvoza transportnih storitev, in sicer z 12,8 % na 19,9 %. Rast izvoza potovanj se je postopoma zniževala (z 18,0 % na 14,4 %), a je bila še vedno na precej višji ravni kot v letu 2006. Skupni izvoz storitev se je v treh četrtletjih leta 2007 medletno nominalno povečal za 21,8 %. Rast uvoza storitev je še naprej visoka, vendar zaostaja za rastjo izvoza. Na medletni ravni se je uvoz storitev v tretjem četrtletju povečal za 17,1 %. K skupni rasti so največ prispevale razne poslovne, profesionalne in tehnične storitve (njihova rast se je okrepila iz 12,7 % v prvem na 61,7 % v tretjem četrtletju). Dinamika rasti uvoza transportnih storitev (19,5 % v prvem in 21,0 % v tretjem četrtletju) je bila podobna dinamiki rasti blagovnega uvoza. Uvoz potovanj je v tretjem četrtletju upadel (-1,2 %, v prvem četrtletju je bila rast 9,6-odstotna). Skupni uvoz storitev se je v treh četrtletjih leta 2007 medletno nominalno povečal za 17,1 %. blagovnega uvoza v prvih devetih mesecih leta 2007 (19,2 %) Graf: Prispevki posameznih skupin proizvodov k skupni nominalni rasti blagovnega izvoza, v odstotnih točkah 20 15 10 5 0 ¦¦¦¦¦¦¦-¦¦¦¦ TTT...... ......T y ¦T Illllllllllllllllllllll 1 1 ssssssssssssssssssssss kkhhhhhhhhhhhhhhhkhhhhh& Q1 2007 Q2 2007 Vir podatkov: SURS, preračuni UMAR. Q3 2007 D Ostalo [D Cestna vozila ? Električni stroji, aparati in naprave ¦ Industr. stroji za splošno uporabo, neomejeni D Kovinski izdelki ¦ Železo in jeklo ? Medicinski in farmacevtski izdelki Ekonomsko ogledalo UMAR Cenovna gibanja in politika številka 12/2007 str. 7 Indeksi cen 2006 2007 XII 2006/ XII 2005 ? (I 06–XII 06)/ ? (I 05–XII 05) XI 2007/ X 2007 XI 2007/ XI 2006 ? (X 06–XI 07)/ ? (X 05–XI 06) Cene življenjskih potrebščin (CPI) 102,8 102,5 100,9 105,7 103,4 Blago 102,1 102,0 101,2 106,0 102,9 Goriva in energija 103,9 108,2 104,0 110,3 102,6 Drugo 101,7 100,5 100,6 105,0 103,0 Storitve 104,3 103,4 100,3 105,0 104,5 Cene življenjskih potrebščin (HICP) 103,0 102,5 100,9 105,8 103,5 Regulirane cene1 102,1 105,8 102,9 107,8 102,3 Energija 103,7 108,0 104,2 110,1 102,2 Drugo 97,9 100,2 100,0 102,3 102,6 Osnovna inflacija: - odrezano povprečje 102,7 102,8 100,7 103,4 102,2 - brez hrane in energije 102,0 101,2 100,4 104,0 102,5 Cene industrijskih proizvodov: - domači trg 102,8 102,3 100,4 106,8 105,1 - EMU 106,3 102,6 100,0 101,1 105,5 Cene življenjskih potrebščin v EMU 101,9 102,2 100,5 103,1 102,0 Vir podatkov: CPI, HICP, IPI: SURS; nadzorovane cene, osnovna inflacija: ocena UMAR; MUICP v EU: Eurostat (začasni podatki) in preračun UMAR. Opomba: 1zaradi vsakoletnih sprememb indeksa reguliranih cen podatki med posameznimi leti niso neposredno primerljivi. V novembru se je inflacija še nekoliko povišala. V so poleg silnic ponudbe in povpraševanja med drugim primerjavi z oktobrom je bila medletna inflacija višja za posledica geopolitičnih in vremenskih dejavnikov. 0,6 o. t. in je znašala 5,7 %, na mesečni ravni pa so se Neposredni vpliv posameznega zunanjega šoka na cene povišale za 0,9 %. K tej rasti je več kot polovico domačo splošno rast cen je kratkoročen. Ne glede na prispevala rast cen tekočih goriv za prevoz in ogrevanje. to, da sta oba dejavnika, tako pa tudi trenutna visoka Kljub temu da je trenutna visoka inflacija prehodne inflacija, prehodna, more več zaporednih zunanjih narave, ker je v pretežni meri rezultat več enkratnih cenovnih šokov obdržati inflacijo na višji ravni dalj časa, zunanjih šokov, pa se nevarno krepijo inflacijska kar lahko okrepi domača inflacijska pričakovanja. To pričakovanja. potrjujejo tudi anketni podatki SURS, ki kažejo, da večina potrošnikov pričakuje zdajšnjo stopnjo domače Novembrska inflacija je bila zaznamovana z rastjo rasti cen tudi v prihodnje. Če se ta pričakovanja cen tekočih goriv. Cene tekočih goriv za prevoz in upoštevajo pri mehanizmih oblikovanja plač v ogrevanje so se v novembru skupaj povišale za 6,6 %, k gospodarstvu (usklajevanje rasti plač z izmerjeno rastjo mesečni inflaciji so prispevale 0,5 o. t. Skupni prispevek cen življenjskih potrebščin), bi se domača inflacija rasti teh cen k inflaciji je v enajstih mesecih leta 2007 vgradila v sistem in postala trdovratna, njeno zniževanje znašal 0,9 o. t. (lani 0,3 o. t.). Poleg tekočih goriv so se na ravnovesno raven (okoli 3 %) pa dolgotrajno. v novembru pričakovano podražila tudi oblačila in obutev (za 2,9 %), kar je inflacijo povišalo za 0,2 o. t. Po V novembru so se podražili industrijski proizvodi drugi strani se po večmesečni rasti cene hrane v domačih proizvajalcev. Na domačem trgu so cene novembru niso spremenile. industrijskih proizvodov zrasle za 0,4 %, v enajstih mesecih letos pa za 6,2 %. Najvišje povišanje cen Proti koncu leta so se povišala tudi inflacijska (13,3 %) je SURS v tem obdobju zabeležil pri pričakovanja. V prvih enajstih mesecih leta 2007 so se energentih (elektrika), ki so tudi glavni dejavnik skupne cene v Sloveniji povišale za 5,2 %, v istem obdobju leta rasti cen industrijskih proizvodov. Cene surovin so se 2006 pa za 2,3 %. Glavna dejavnika pospešene inflacije povišale za 6,7 %, proizvodi za široko porabo za 4,6 %, pri nas in v drugih članicah EMU še naprej ostajata rast za investicije pa za 1,0 %. V istem obdobju so se cene cen hrane in tekočih goriv za prevoz in ogrevanje. K industrijskih proizvodov domačih proizvajalcev na tujem domači inflaciji sta skupaj prispevala približno polovico, trgu povišale za 0,3 %, medtem ko so se njihove cene v nekaj manj pa k novembrski 3,1-odstotni medletni novembru v primerjavi z oktobrom znižale za 0,2 %. inflaciji v evroobmočju. Gre za zunanje cenovne šoke, ki Graf: Delež anketiranih, ki pričakujejo, da se bo inflacija v prihodnje ohranila na doseženi ravni 50 45 40 % 35 30 25 /^^_ /^^\ / ^^ ^ /\^ ^~^_^ s^/ ^/ """ ^^ / ^ 20 mar. apr. maj jun. jul. avg. sep. okt. nov. dec. jan. feb. mar. apr. maj jun. jul. avg. sep. okt. nov. 06 07 Vir podatkov: SURS. Denarni trg – varčevanje prebivalstva Ekonomsko ogledalo UMAR številka 12/2007 str. 8 Prihranki prebivalstva v bankah in vzajemnih skladih domačih upravljalcev Nominalni zneski, v mio EUR 31. XII 2006* 31. X 2007 Celotni prihranki v bankah, skupaj Nominalne stopnje rasti, v % 31. X 2007/ 31. X 2007/ 31. X 2007/ 30. IX 2007 31. XII 2006* 31. X 2006* 11.451,3 12.243,1 -0,1 6,9 11,4 Prihranki v domači valuti, skupaj Vloge čez noč1 7.181,3 3.730,9 11.847,4 5.203,6 0,0 -4,0 n.s. n.s. n.s. n.s. Kratkoročne vloge Dolgoročne vloge 2.558,1 677,2 4.709,6 1.233,4 4,2 -0,4 n.s. n.s. n.s. n.s. Vloge na odpoklic 215,0 700,8 4,9 n.s. n.s. Devizni prihranki, skupaj Vloge čez noč1 4.270,0 1.794,3 395,7 153,6 -2,5 -5,7 n.s. n.s. n.s. n.s. Kratkoročne vloge 1.877,1 175,9 -1,5 n.s. n.s. Dolgoročne vloge Vloge na odpoklic 474,4 124,2 43,6 22,6 0,0 9,9 n.s. n.s. n.s. n.s. Vzajemni skladi 1.967,3 2.967,1 1,8 50,8 70,1 Vir podatkov: Bilten BS, Agencija za trg vrednostnih papirjev, preračuni UMAR. Opombe: 1 vpogledne vloge. * Zaradi prenosa evrskih vlog med vloge v domači valuti podatki iz preteklih let niso povsem primerljivi s podatki za leto 2007, zato tudi izračuni stopenj rasti niso smiselni. Po umirjanju mesečnih stopenj rasti vlog odstotno rast, medtem ko je bila v istem obdobju lani prebivalstva v bankah v prejšnjih dveh mesecih je v rast 4,2-odstotna. oktobru njihov obseg v letu 2007 prvič upadel. Po umirjanju v tretjem četrtletju so se neto prilivi v Takšno gibanje je posledica upada deviznih vlog, ki se vzajemne sklade v oktobru kljub nekoliko nižjemu zmanjšujejo že peti mesec zapored, medtem ko je mesečnemu donosu ponovno okrepili. Njihova obseg evrskih vlog stagniral prvič v letu 2007. Kljub mesečna vrednost je bila približno na ravni temu se je medletna rast vlog prebivalstva v bankah že desetmesečnega povprečja, v desetih mesecih leta tretji mesec zapored ohranila na približno isti ravni, rast 2007 pa so dosegli vrednost 422,2 mio EUR, kar je 3,6-v prvih desetih mesecih leta 2007 pa je več kot dvakrat krat več kot v primerljivem obdobju leta 2006 in dosega presegla rast iz primerljivega obdobja v letu 2006. dobro polovico neto prilivov vlog prebivalstva v banke. Skupni neto tokovi so tako v desetih mesecih dosegli Skoraj 85 % vseh neto vplačanih sredstev je bilo 791,9 mio EUR in so bili kar 1,2-krat višji kot v naloženih v bolj tvegane delniške sklade, 10-odstotni primerljivem obdobju leta 2006. Glede na ročnostno strukturo vlog se še naprej nekoliko močneje krepijo vezane vloge, ki so rasle delež so presegli tudi uravnoteženi skladi, medtem ko je bilo zanimanje vlagateljev za druge sklade precej skromnejše. Mesečna rast sredstev v upravljanju je bila oktobra na najnižji ravni v zadnjih osmih mesecih, kar že sedmi mesec zapored. Še septembra so bile glede pa je predvsem posledica nižjih donosnosti, ki so v veliki na vrednost neto tokov najpomembnejše vloge na meri odraz mednarodne finančne krize. V desetih odpoklic (v prvih desetih mesecih 384,2 mio EUR), v mesecih leta 2007 se je obseg sredstev v vzajemnih oktobru pa so z mesečnim neto prilivom v višini 185,6 skladih povečal za dobro polovico. Kljub visoki rasti je v mio EUR to vlogo prevzele kratkoročne vloge, katerim Sloveniji v vzajemnih skladih še vedno naloženih se je v zadnjih mesecih tudi nekoliko bolj povečala relativno malo prihrankov, saj je v tovrstnih naložbah le obrestna mera. Na osnovi podatkov Banke Slovenije približno 1.500 EUR na prebivalca, medtem ko je v ocenjujemo, da se je zato del vpoglednih vlog, ki so razvitejših državah ta znesek tudi do nekajkrat višji. likvidnejše, prelil med kratkoročne depozite. Vezane vloge so tako v desetih mesecih dosegle kar 16,2- Graf: Gibanje obrestnih mer za vezane depozite 5,5 5,0 4,5 4,0 3,5 3,0 2,5 2,0 Gospodinjstv a, v ezane v loge, do 1 leta Gospodinjstv a, v ezane v loge, nad 1 do 2 leti Vloge na odpoklic z najav o do 3 mesece Vir podatkov : BS. + Vloge na odpoklic z najavo nad 3 mesece Denarni trg – krediti Ekonomsko ogledalo UMAR številka 12/2007 str. 9 Nominalni zneski, v mio EUR Nominalna rast kreditov, v % 31. X 2007/ 31. X 2007/ 31. X 2007/ 30. IX 2007 31. XII 2006* 31. X 2006 Obseg kreditov domačih bank 31. XII 2006* Krediti skupaj Krediti v domači valuti Krediti podjetjem in NFI Krediti prebivalstvu Krediti državi Devizni krediti Krediti podjetjem in NFI Krediti prebivalstvu Krediti državi Krediti prebivalstvu po namenu Potrošniški krediti Stanovanjski krediti Ostalo 20.193,3 7.457,5 4.066,8 2.896,4 494,3 12.735,8 10.091,3 2.484,3 160,1 5.380,7 2.286,6 1.955,8 1.138,3 31. X 2007 25.773,6 24.039,1 17.831,8 5.688,5 518,9 1.734,5 799,2 918,1 17,2 6.606,6 2.684,5 2.550,3 1.371,8 2,5 2,3 2,5 1,7 1,4 5,3 5,8 5,0 -0,2 2,1 1,6 2,5 2,5 27,6 n.s. n.s. n.s. n.s. 32,3 n.s. n.s. n.s. n.s. 22,8 17,4 30,4 20,5 n.s. n.s. n.s. n.s. n.s. n.s. n.s. n.s. 26,4 19,9 36,8 22,1 Vir podatkov: Bilten BS, preračuni UMAR. Opombi: NFI – nedenarne finančne institucije; *zaradi prenosa evrskih kreditov med kredite v domači valuti podatki iz preteklih let niso primerljivi s podatki za leto 2007, zato tudi izračuni stopenj rasti niso smiselni. Zadolževanje nebančnih sektorjev pri domačih stabilna (gl. graf). Nekoliko večje odstopanje smo v bankah se še naprej krepi. Po septembrski stagnaciji namenski strukturi opazili pri potrošniških kreditih, saj se se je skupna medletna rast obsega kreditov nekoliko je njihova medletna stopnja rasti povzpela na 19,9 %. okrepila in ponovno dosegla najvišjo vrednost, odkar Okrepila se je tudi rast kreditov za ostale namene, imamo primerljive podatke (od leta 2005). K rasti še medtem ko se je rast obsega stanovanjskih kreditov še naprej največ prispeva zadolževanje podjetij in NFI ter naprej postopoma umirjala in je že 6,2 odstotne točke prebivalstva. Država je v oktobru kredite pri domačih nižja kot ob koncu preteklega leta. Takšno gibanje je bankah sicer neto najemala, vendar je v preteklih predvsem posledica visoke osnove, saj so bili neto mesecih tovrstne kredite neto odplačevala, tako da je bil tokovi tovrstnih kreditov v desetih mesecih leta 2007 za njen prispevek k skupni medletni rasti v oktobru slabo petino višji kot v primerljivem obdobju leta 2006. negativen. Okrepilo se je tako zadolževanje v obliki Prebivalstvo je valutnemu tveganju izpostavljeno bolj evrskih kot tudi deviznih kreditov, razmerje v neto kot podjetja in NFI, saj neto tokovi obrestno ugodnejših tokovih pa še naprej ostaja razmeroma stabilno, saj je deviznih kreditov predstavljajo približno tretjino dobrih 85 % neto tokov kreditov v evrih. Banke so v celotnega neto zadolževanja prebivalstva. V obsegu se desetih mesecih leta 2007 neto odobrile kredite je njihov delež v desetih mesecih letos povišal za 3,5 domačim nebančnim sektorjem v višini 5.580,3 mio odstotne točke, na 13,8 %. Neto tokovi kreditov EUR, kar je za dobri dve tretjini več kot v primerljivem prebivalstvu so v desetih mesecih leta 2007 dosegli obdobju leta 2006. vrednost 1.225,9 mio EUR in s tem za skoraj 30 % presegli vrednost iz primerljivega obdobja leta 2006. Podjetja in NFI so v oktobru ponovno nekoliko okrepili obseg zadolževanja. Močno se je okrepila rast Čeprav Slovenija več kot trikrat presega povprečno kreditov za ostale namene, ki so na medletni ravni rast kreditov v EMU, se zaradi razmeroma nizke dosegli 81,7-odstotno rast. V to skupino se uvrščajo tudi osnove le postopoma približujemo obsegu krediti, namenjeni financiranju prevzemov drugih družb. zadolženosti nebančnega sektorja v EMU. Slovenija Rahlo se je okrepila tudi rast kreditov za obratna je v letu 2006 v primerjavi z EMU dosegla dobro sredstva, medtem ko se je rast kreditov za investicije polovico vrednosti kreditov glede na BDP (66,3 %, umirjala že drugi mesec zapored (42,1 %). Neto tokovi EMU: 128,9 %). Ob predpostavki, da bo medletna rast kreditov podjetij in NFI so bili v desetih mesecih leta obsega kreditov tako doma kot tudi v EMU do konca 2007 na ravni 4.472,8 mio EUR, kar je za 82,5 % več leta 2007 ostala nespremenjena, se bo ta razkorak v kot v primerljivem obdobju leta 2006. tem letu znižal na približno dve petini. Rast kreditov prebivalstva je tudi v oktobru ostala Graf: Medletne stopnje rasti kreditov domačih bank domačim nebančnim sektorjem Trg dela Ekonomsko ogledalo UMAR številka 12/2007 str. 10 V tisoč Rast v % I–X 2007/ I–X 2006 Izbrani kazalci trga delovne sile A Aktivni po mesečnih poročilih (A=B+C) I–XII 2006 910,7 X 2006 915,0 XII 2006 911,3 X 2007 934,0 X 2007/ IX 2007 0,9 1,5 ? 2006/ ? 2005 0,6 824,8 833,7 833,0 864,5 675,1 681,6 681,7 705,2 0,6 0,7 3,5 3,0 1,4 1,3 B C Formalno delovno aktivni* Zaposleni v podjetjih in organizacijah Zaposleni pri fizičnih osebah Samozaposleni (vključno s kmeti) Registrirani brezposelni 66,5 68,5 67,5 71,8 83,3 83,6 83,8 87,5 85,8 81,3 78,3 69,5 47,0 44,9 42,6 38,0 0,5 5,2 1,7 -0,3 5,8 2,1 4.3 -17,6 -6,6 3.4 -17,2 -4,9 Ženske Starejši od 40 let Brezposelni več kot 1 leto Stopnja registr. brezposelnosti (C/A), % D Moški 39,7 38,2 37,7 36,1 41,9 41,0 39,7 35,3 9,4 8,9 8,6 7,4 8,9 7,2 7,1 6,0 -0,4 0,7 -7,0 -12,9 -0,9 -3,6 Ženske Prosta delovna mesta Za določen čas, v % Nove zaposlitve Z nižjo izobrazbo 12,0 19,0 75,3 13,0 3,9 11,0 19,5 77,9 14,7 4,1 10,5 15,9 76,4 9,1 2,6 9,2 24,4 76,4 18,2 4,9 E 5,7 S srednjo izobrazbo Z višjo in visoko izobrazbo 7,1 2,0 8,6 2,0 5,2 1,3 10,6 2,7 -0,9 2,8 -2,4 -3,0 7.6 12,3 - - 1,8 13,8 4.7 19,4 0,6 0,6 13,8 4,3 Viri podatkov: SURS, ZRSZ, izračuni UMAR. Opomba: *Delovno aktivni po administrativnih virih. Ugodne razmere na trgu dela se še nadaljujejo. Rast zaposlenosti se je oktobra nadaljevala po enaki stopnji kot septembra (po desezoniranih podatkih se je celo okrepila). Najvišja rast (1,4 %) je bila tokrat v poslovnih storitvah, preko 1 % pa spet v gradbeništvu in tudi v trgovini. Stopnja registrirane brezposelnosti se je ob povečanem številu brezposelnih zaradi vsakoletne jesenske prijave srednješolcev oktobra povečala na 7,4 %. Število registriranih brezposelnih se je novembra zmanjšalo, vendar razmeroma manj kot novembra 2006. Število delovno aktivnih je bilo oktobra 2007 na medletni ravni višje že za 3,7 %. Največ je k temu prispevala visoka rast zaposlovanja v gradbeništvu, kjer je bilo oktobra zaposlenih že 12,1 % več delavcev kot oktobra 2006. Novo zaposleni v gradbeništvu so bili predvsem tujci. Ti se zaposlujejo tudi v deficitarnih poklicih v predelovalnih dejavnostih, prometu, trgovini in gostinstvu. Vlada je morala zato decembra že drugič v letu 2007 povišati kvoto delovnih dovoljenj za tujce, tokrat na 29.500. prek študentskih servisov, med pomagajočimi družinskimi člani in osebami, ki so zaposlene pri obrtnikih. Po drugi strani se je število brezposelnih po anketi zmanjšalo, na medletni ravni za 11 tisoč ali 19,0 %, stopnja anketne brezposelnosti pa je padla na 4,5 %, kar je najmanj, odkar jo merimo. Stopnja brezposelnosti moških (3,7 %) je bila višja kot v drugem četrtletju (gl. graf), je pa še vedno precej nižja od stopnje brezposelnosti žensk (5,4 %). Po sezonskem povečanju oktobra se je število registriranih brezposelnih novembra znižalo za 1,6 %, na 68.355. Delo je izgubilo 4.269 zaposlenih (183 manj kot oktobra in 687 manj kot novembra 2006), dobilo pa 4.102 brezposelnih (171 manj kot oktobra in 882 manj kot novembra 2006). Število brezposelnih se je iz razlogov, ki ne pomenijo zaposlitve brezposelnih (vključno s prepisi med evidencami), zmanjšalo za 2.540 oseb (kar je 1.324 manj kot pred enim letom). Več kot polovica tega odliva je bila zaradi prehoda v šolanje, upokojitev ali drugo neaktivnost. Ugodna gibanja na trgu dela potrjujejo tudi podatki Število potreb po delavcih in realiziranih novih ankete o delovni sili. Število delovno aktivnih po anketi se je v tretjem četrtletju ponovno povečalo, na medletni ravni za 3,3 %, kar je nekoliko manj kot po statističnem registru delovno aktivnih (3,6 %). Anketa namreč ne zajame v Sloveniji zaposlenih tujcev, katerih število se je v letu 2007 močno povečalo. Po podatkih SURS se je število delovno aktivnih po anketi najbolj povečalo med tistimi, ki delajo zaposlitev se je novembra zmanjšalo. Prvih je bilo 18.716, kar je 23,2 % manj kot oktobra, drugih pa 13.590 oz. 25,5 % manj kot oktobra. To zmanjšanje je sicer sezonske narave, vendar je bilo letos precej večje kot prejšnja leta, kar skupaj z upadanjem števila brezposelnih, ki so dobili delo, kaže na morebitno umirjanje razmer na trgu dela. Graf: Stopnje anketne brezposelnosti, po četrtletjih 2001–2007, v % od delovno aktivnih 9 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 Vir podatkov: SURS. F 8 7 6 5 4 3 Plače Ekonomsko ogledalo UMAR številka 12/2007 str. 11 Plače v Rast bruto plače na zaposlenega, EUR Nominalno Realno X 07/ X 06 v indeksih rasti Bruto plača na zaposlenega skupaj X 2007 1.303,92 X 07/ X 07/ IX 07 X 06 103,6 106,6 I–X 07/ I–X 06 105,7 X 07/ IX 07 102,9 101,4 I–X 07/ I–X 06 102,4 Zasebni sektor (A do K) A Kmetijstvo 1.238,12 1.109,60 104,8 108,2 106,2 107,9 106,6 104,1 107,3 105,5 102,9 102,6 103,3 104,0 Ribištvo 1.231,36 123,3 130,6 107,0 122,4 124,2 103,3 D Rudarstvo Predelovalne dejavnosti 1.628,46 1.151,30 105,3 105,3 109,5 107,9 105,1 106,4 104,6 104,6 104,2 102,7 101,9 103,1 E Oskrba z elektriko, plinom, vodo F Gradbeništvo G Trgovina 1.176,17 H Gostinstvo 957,70 1.688,65 1.091,46 106,3 105,0 111,1 106,7 105,2 106,5 105,6 104,3 105,7 101,6 101,9 103,2 I Promet, skladiščenje in zveze J Finančno posredništvo 1.377,17 103,0 104,5 104,2 107,1 107,6 106,6 107,6 105,2 105,7 102,3 103,8 103,4 101,9 102,4 101,4 104,2 101,9 102,4 1.972,54 1.379,00 K Poslovanje z nepremičninami Javne storitve (L do O) 1.500,26 L Javna uprava 1.552,53 108,7 103,6 M Izobraževanje 1.560,18 N Zdravstvo in socialno varstvo 1.404,34 O Dr. javne, skupne, osebne storitve 1.420,78 100,7 100,9 113,9 108,7 103,3 105,9 107,8 106,6 100,3 102,3 100,9 102,1 101,0 103,0 104,1 104,8 107,9 102,9 100,0 100,2 108,3 103,4 104,3 99,6 103,3 100,2 103,6 100,3 98,3 100,8 104,5 103,3 97,3 97,1 98,0 100,9 101,5 101,0 100,1 100,3 Vir podatkov: SURS in preračuni UMAR za zasebni sektor in javne storitve. Opomba: 1deflacionirano s cenami življenjskih potrebščin. Bruto plača na zaposlenega se je v oktobru izredna izplačila. povečala za 3,6 %, realno pa ob 0,7-odstotni rasti Bruto plača v javnih storitvah (L do O) se je v cen življenjskih potrebščin za 2,9 %. Oktobrsko oktobru nominalno povečala za 0,7 %, realno pa je povečanje je bilo zaradi dveh delovnih dni več ohranila septembrsko raven. Tu z izjemo dejavnosti pričakovano, višja od pričakovanj pa je bila stopnja rasti. drugih javnih, skupnih in osebnih storitev (O), kjer je v Po podatkih SURS so bila v plačah za oktober že tudi večjem delu udeležen zasebni sektor, ni bilo izrednih izredna izplačila iz naslova uspešnosti oziroma trinajstih izplačil. Mesečna rast plač v oktobru je bila v plač in božičnic. Učinek izrednih izplačil je k rasti plač prispeval eno odstotno točko. Daljši delovni mesec najbolj učinkuje na rast bruto plač v zasebnem sektorju (A do K), kjer je bilo nominalno povečanje 4,8-odstotno, realno pa 4,1-odstotno. K temu so prispevala tudi izredna izplačila, ki so bila le v zasebnem sektorju. Najvišja rast bruto plače, nominalno za 5,3 %, je bila v skupini dejavnosti industrije in gradbeništva (C, D, E, F), ki je najbolj občutljiva na dolžino delovnih dni v mesecu. Večji od povprečja (2,9 %) je bil tudi delež zaposlenih, ki je prejel izredna izplačila (približno 4,3 %). Najmanj se je bruto plača povečala v skupini proizvodnih storitev (G, H, I), za 3,6 %. Po dejavnostih te skupine v rasti plač ni bilo velikih razlik. V skupini poslovnih storitev (J, K) se je bruto plača na zaposlenega nominalno povečala za 5,1 %, od tega precej bolj v dejavnosti finančnega posredništva, kjer je bil tudi najvišji delež zaposlenih (10,6 %), ki so prejeli dejavnostih javnega sektorja večinoma zaradi učinka napredovanj. Bruto plača na zaposlenega je v prvih desetih mesecih leta 2007 medletno dosegla 5,7-odstotno nominalno rast. Višja, 6,6-odstotna, je bila rast plač v zasebnem sektorju. V javnih storitvah je bila rast plač nižja, 4,1-odstotna, predvsem zaradi le delnega usklajevanja plač z inflacijo. Oktobrska izplačila iz naslova uspešnosti poslovanja oziroma trinajstih plač in božičnic so lahko le časovno nekoliko zgodnejša kot običajno, lahko pa da bo zaradi pritiskov sindikatov obseg teh izplačil konec leta 2007 nekoliko večji, kot je bilo ocenjeno v naši Jesenski napovedi. To lahko tudi vpliva na rahlo višjo rast povprečne bruto plače na zaposlenega v letu 2007 od ocenjene v Jesenski napovedi, vendar še vedno v vzdržnih makroekonomskih okvirih. Graf: Nominalna bruto plača na zaposlenega po skupinah dejavnosti 1.800 1.700 1.600 1.500 1.400 1.300 1.200 1.100 1.000 jan. feb. mar. apr. maj jun. jul. avg. sep. okt. nov. dec. jan. feb. mar. apr. maj jun. jul. avg. sep. okt. 2006 2007 Vir podatkov: SURS, preračuni UMAR. Predelovalne dejavnosti Ekonomsko ogledalo številka 12/2007 UMAR str. 12 Izbrani konjunkturni kazalci Industrijska proizvodnja predelovalnih dejavnosti1 - Izrazito izvozno usmerjene panoge2 - Zmerno izvozno usmerjene panoge3 X 2007/ IX 2007 9,6 10,6 - Pretežno na domači trg usmerjene panoge4 Povprečno število zaposlenih Produktivnost dela Vrednost zalog proizvodov5 Prihodek od prodaje5 Nova naročila5 8,7 10,7 0,4 9,2 -0,4 9,8 -2,5 Stopnje rasti, v % X 2007/ X 2006 12,8 26,0 9,0 5,1 0,7 12,0 10,0 12,6 8,7 X 2007/ X 2006 9,5 17,0 7,9 3,7 1,0 I–XII 2006/ I–XII 2005 6,5 7,6 8,4 8,3 8,7 11,4 8,5 0,8 -1,7 8,3 2,1 5,2 6,7 Cene industrijskih izdelkov pri proizvajalcih (domači trg) 0,8 4,8 4,1 2,3 - relativno glede na inflacijo 0,4 1,3 1,1 -0,2 Vir podatkov: SURS; preračuni UMAR. Opombe: 1 realna rast, izračunana na podlagi podatkov o vrednosti proizvodnje – preračun SURS z indeksom cen IPI (začasni podatki). 2 Podpodročja dejavnosti D (DG, DK, DM), pri katerih na podlagi podatkov AJPES za gospodarske družbe v RS povprečni delež čistih prihodkov iz prodaje, ustvarjenih na tujih trgih, v čistih prihodkih iz prodaje (v nadaljevanju DČPPTT) v povprečju zadnjih treh let presega 70 %. 3 Podpodročja dejavnosti D (DB, DC, DD, DH, DJ, DL, DN), pri katerih se DČPPTT giblje med 50 in 70 %. 4 Podpodročja dejavnosti D (DA, DE, DF, DI), pri katerih je DČPPTT pod 50 %. 5 Realna rast. Oktobra se je rast industrijske proizvodnje predelovalnih dejavnosti ponovno pospešila. Po začasnih podatkih SURS je bila rast v primerjavi z oktobrom 2006 12,8-odstotna oz. 10,5-odstotna, če podatke prilagodimo delovnim dnem. Desezonirana in delovnim dnem prilagojena rast je bila med najvišjimi v prvih desetih mesecih leta 2007. Tako je po dveh mesecih umirjanja proizvodnja ponovno dosegla kovine, manj pa v proizvodnji kovin). Ugodna zaposlitvena gibanja so bila prisotna tudi v proizvodnji izdelkov iz gume in plastičnih mas, kjer so v primerjavi s septembrom zaposlovali 275 delavcev več. Prihodek od prodaje se je okrepil na vseh trgih, razmeroma visoke so tudi zaloge neprodanih proizvodov. V oktobru je bila zabeležena nadpovprečna mesečna rast prihodka od prodaje tako pospešek. V povprečju desetih mesecev je realna rast na domačem kot tudi na tujem trgu. Na slovenskem trgu proizvodnje dosegla visokih 9,5 % in bo tako ob koncu so podjetja predelovalnih dejavnosti realizirala 10,5 %, leta najverjetneje višja tudi od konjunkturno zelo ugodnega leta 2000. Rast proizvodnje so v oktobru poganjale tehnološko zahtevnejše, zaposlovanje pa srednje nizko tehnološko zahtevne panoge. V oktobru sta najvišjo rast proizvodnje dosegli avtomobilska in raven zalog kemična industrija (medletno prek 30 %). Pomemben zaskrbljujoča. na tujem pa 13,7 % več prihodkov kot oktobra 2006. Po drugi strani so tudi v oktobru ostale razmeroma visoke zaloge neprodanih proizvodov, ki so na visokih ravneh že od pomladi. Slednje je deloma povezano z ugodno proizvodno aktivnostjo predelovalnih dejavnosti, saj na enoto proizvoda zaenkrat ni Kljub temu od maja dalje zaloge v prispevek k oktobrski rasti je imela tudi proizvodnja povprečju rastejo nekoliko hitreje od proizvodnje. električne in optične opreme (17,3-odstotna rast), že Nadaljevanje takega trenda tudi v prihodnjih mesecih bi nekaj mesecev pa se niža prispevek kovinske industrije, lahko pomenilo, da podjetjem ne uspe realizirati ki je največje podpodročje predelovalnih dejavnosti (po načrtovane prodaje. več kot eno leto trajajoči izraziti konjunkturi je bila Kazalnik zaupanja v predelovalnih dejavnostih je oktobra že drugi mesec zapored medletna rast pod decembra ostal nespremenjen. Po desezoniranih 2 %). Kovinska industrija je sicer največ prispevala k podatkih je delež anketiranih podjetij, ki pričakujejo obseženemu zaposlovanju. Predelovalne dejavnosti so izboljšanje poslovne klime za 9 o. t. presegel delež imele v primerjavi s septembrom zaposlenih 946 tistih, ki pričakujejo poslabšanje. To je sicer ena delavcev več. Od tega jih je 522 dobilo zaposlitev v najnižjih vrednosti v zadnjih 18 mesecih, ki pa ostaja kovinski industriji (velika večina v proizvodnji izdelkov iz krepko nad dolgoletnim povprečjem. Graf: Industrijska proizvodnja predelovalnih dejavnosti 155 145 135 125 115 105 / ^Ax^=n-.-.y^ Z-^^ — ^j^^ *\^ —=^^^7 " ^^^ \ Vi r podatkov : SU R S, pr er ačuni UM AR po m etodi T r am o- Seats. Notranja trgovina Ekonomsko ogledalo UMAR številka 12/2007 str. 13 Stopnje rasti, v % Q1 2007/ Q2 2007/ Q3 2007/ Q1 2006 Q2 2006 Q3 2006 Izbrani kazalci trgovine Skupaj realni prihodek v trgovini na drobno, trgovini z motornimi vozili in vzdrževanju le-teh ter v trgovini na drobno z motornimi gorivi 2006/ 2005 5,7 8,3 12,3 6,5 Realni prihodek v trgovini na drobno Trgovina z živili, pijačami, tobakom 6,0 4,3 3,9 -3,4 5,7 -3,4 1,7 -2,6 Trgovina z neživili Realni prihodek v trgovini z motornimi vozili in vzdrževanju le-teh ter v trgovini na drobno z motornimi gorivi Motorna vozila, motorna kolesa, rezervni deli in oprema 7,8 5,5 13,6 11,7 13,0 22,2 15,6 19,6 26,3 6,7 11,8 17,2 Vzdrževanje in popravilo motornih vozil -0,7 7,8 8,0 7,3 Motorna goriva Skupaj nominalni prihodek v trgovini na debelo in posredništvu pri prodaji 1 -3,7 20,3 1,4 16,2 13,2 17,9 6,1 10,4 Povprečno število delovno aktivnih2 Povprečna bruto plača na zaposlenega 2,0 5,5 2,9 4,3 3,8 3,8 0,8 3,1 2, 3 Realna rast dodane vrednosti v trgovini2 8,0 7,6 8,0 6,1 Vir podatkov: SURS; preračuni UMAR. Opombe: 1 objavljeni so samo nominalni indeksi. 2 V dejavnosti trgovine, popravil motornih vozil in izdelkov široke porabe. 3 Deflacionirano z indeksom cen življenjskih potrebščin. Rast dodane vrednosti v dejavnosti trgovine, in njihovimi popravili ter v trgovini z motornimi popravil motornih vozil in izdelkov široke porabe gorivi (gl. tabelo). Znotraj trgovine z neživili se je (dejavnost G) se je tudi v tretjem četrtletju leta 2007 prihodek v specializiranih prodajalnah s pohištvom, ohranila na izjemno visoki ravni. Realno je bila za gospodinjskimi aparati in gradbenim materialom kljub 8 % višja kot v tretjem četrtletju leta 2006. Na visoko visoki osnovi realno povečal za 15,7 % (rast prihodka v stopnjo rasti dodane vrednosti v trgovini je podobno kot posameznih četrtletjih leta 2006 je bila na medletni ravni v prvih dveh četrtletjih precej vplivala relativno visoka čez 15-odstotna). Visoke realne rasti prihodka v aktivnost v gradbeništvu in predelovalnih dejavnostih, specializiranih prodajalnah s knjigami, časopisi in drugi saj se je po podatkih SURS-ove ankete prihodek najbolj trgovini na drobno (19,5 %), v nespecializiranih okrepil v trgovini na debelo in v nekaterih segmentih prodajalnah, ki pretežno prodajajo neživila (17,4 %), ter trgovine na drobno, ki je najbolj povezana z v specializiranih prodajalnah s tekstilom, oblačili in omenjenima dejavnostma (npr. v trgovini z neživili; gl. usnjenimi izdelki (11,9 %) so bile v večini posledica tabelo). V tretjem četrtletju se je rast prodaje motornih nizkih osnov iz tretjega četrtletja 2006. Prihodek v vozil še pospešila. Bila je najvišja po drugem četrtletju trgovini z živili, pijačami in tobakom je upadel že drugo leta 1999 (višja prodaja pred uvedbo DDV). Na četrtletje zapored. Predvsem je bil nižji (realno za povečani obseg poslovanja v trgovini kaže tudi visoka 3,5 %) prihodek v nespecializiranih prodajalnah, ki rast števila delovno aktivnih v tej dejavnosti, ki je bila še pretežno prodajajo živila (sem spadajo vse večje višja kot v predhodnih četrtletjih (gl. tabelo). Rast števila trgovske družbe na drobno). Prihodek v trgovini z delovno aktivnih je bila, podobno kot v prvih dveh motornimi vozili, njihovim vzdrževanjem in v trgovini na četrtletjih, najvišja v trgovini na debelo (4,9 %), najbolj drobno z motornimi gorivi se je realno povečal za pa se je pospešila v prodaji, vzdrževanju in popravilu 19,6 %, in sicer pri motornih vozilih, motornih kolesih, motornih vozil ter v trgovini na drobno z motornimi gorivi rezervnih delih in opremi za 26,3 %, pri vzdrževanju in (3,3 % po le 0,2-odstotni rasti v drugem četrtletju). popravilu motornih vozil za 8,0 %, pri motornih gorivih Relativno visoka je bila tudi rast števila zaposlenih v pa po minimalni rasti v drugem četrtletju za 13,2 %. trgovini na drobno (3,1 %). Dobre rezultate v trgovini z motornimi vozili potrjujejo tudi podatki o številu prvič registriranih novih osebnih Višja rast skupnega prihodka v trgovini na drobno v tretjem četrtletju je bila predvsem posledica višje rasti v trgovini z neživili, trgovini z motornimi vozili avtomobilov, ki je bilo v tretjem četrtletju za 17,6 % večje kot v istem obdobju leta 2006. Graf: Indeksi prihodka v trgovini 225 205 185 165 145 125 105 85 ^ Realni prihodek v trgovini na drobno i O Realni prihodek v trgovini z motornimi gorivi ^r M Nominalni prihodek v trgovini na debelo » -1 1 n- -C Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 2003 2004 2005 2006 2007 Vir podatkov : SURS, preračuni UMAR. Turizem Ekonomsko ogledalo UMAR številka 12/2007 str. 14 Stopnje rasti, v Izbrani kazalci turizma in gostinstva Prenočitve skupaj Prenočitve domačih turistov Q1 2007/ Q1 2006 4,8 0,5 Q2 2007/ Q2 2006 10,1 13,7 Q3 2007/ Q3 2006 6,8 2,3 2006/2005 2,0 1,9 Prenočitve tujih turistov Povprečno število delovno aktivnih1 9,0 2,1 7,9 3,1 9,8 4,3 2,0 2,0 1, 2 Povprečna bruto plača na zaposlenega1, Cene gostinskih in nastanitvenih storitev, skupaj3 1,6 6,9 2,3 6,6 1,8 7,0 1,9 4,5 Cene gostinskih storitev3 Cene nastanitvenih storitev3 7,6 4,0 7,2 3,8 7,8 3,8 4,4 3,8 Prihodek v gostinstvu (realno), skupaj Nastanitve in z njimi povezane storitve -1,7 -2,4 -0,1 0,5 3,1 3,3 6,2 2,1 Priprava in serviranje jedi Točenje pijač -1,4 -6,2 -1,4 -4,8 -1,1 -2,2 9,0 8,5 Vir podatkov: SURS; preračuni UMAR. Opombe: 1 v dejavnosti gostinstva. 2 Deflacionirano s CPI. 3 Skupina oz. podskupina CPI. Rast števila prenočitev turistov v Sloveniji je bila tudi v tretjem četrtletju leta 2007 relativno visoka. Število prenočitev se je v tem obdobju na medletni ravni povečalo za 6,8 %, število turistov pa za 7,5 %. Razmeroma visoka rast (glede na medletne rasti v tretjem četrtletju najvišja po letu 2001) je pomembna tudi zaradi visokega deleža prenočitev, ki so ustvarjene v tretjem četrtletju (dobrih 40 % vseh letnih prenočitev), kar doprinese k boljšemu letnemu izkupičku. Ponovno je bila visoka rast števila tujih turistov in njihovih prenočitev, rast števila domačih gostov pa se je umirila. Turistično ugodni so bili vsi trije meseci, največjo rast pa smo dosegli v avgustu, ko se je število turistov povečalo za 12,4 %, število njihovih prenočitev pa za 9,6 %. S tem se je prekinila serija upadanja števila prenočitev v avgustu, ki smo ji bili priča v letih 2005 in 2006, tako da smo se ponovno približali rekordnemu številu iz avgusta leta 1990 (gl. graf). Dobre turistične rezultate v tretjem četrtletju potrjujejo tudi podatki o rasti števila zaposlenih v gostinstvu in rasti prihodka v nekaterih segmentih te dejavnosti. Po 2-odstotni medletni rasti v letu 2006 se je rast števila delovno aktivnih v gostinstvu v letu 2007 postopoma krepila in v tretjem četrtletju dosegla 4,3 %. To je največ po letu 2001, odkar so na voljo primerljivi podatki. Število delovno aktivnih se je za največ povečalo v hotelih in podobnih obratih (za 7,1 %), kjer je zaposlenih slabih 30 % vseh delavcev v gostinstvu. Višja kot v preteklih četrtletjih je bila tudi rast števila zaposlenih v prehrambenih gostinskih obratih (3,6 %), kjer je zaposlenih več kot 40 % gostinskih delavcev. Povečanje hotelskih kapacitet in s tem povezana rast števila zaposlenih se kažeta tudi v okrepljeni aktivnosti in ustvarjanju višjega prihodka v podjetjih, ki nudijo nastanitvene ter z njimi povezane storitve. Prihodek se je glede na tretje četrtletje leta 2006 realno povečal za 3,3 % (gl. tabelo). Na drugi strani se je prihodek v podjetjih, ki se ukvarjajo s pripravo in serviranjem jedi, ter v podjetjih, ki v glavnem točijo pijače, realno zmanjšal. Podatki o številu prenočitev in deviznem prilivu od potovanj kažejo na zelo uspešno turistično leto 2007. Ugodni turistični rezultati iz tretjega četrtletja so se nadaljevali tudi v oktobru in novembru, tako da je skupaj v prvih enajstih mesecih leta 2007 v Sloveniji letovalo za 8,2 % več turistov kot v istem obdobju leta 2006. Število njihovih prenočitev se je povečalo za 7,0 %, od tega število domačih za 4,5 %, tujih prenočitev pa za 8,8 %. Po podatkih BS se je devizni priliv od potovanj v prvih desetih mesecih leta 2007 glede na isto obdobje leta 2006 povečal kar za 15,3 %. Ob nadaljevanju takšnih rezultatov tudi v zadnjih mesecih leta 2007 bodo preseženi cilji, ki so zastavljeni v Razvojnem načrtu in usmeritvah slovenskega turizma za obdobje 2007–2011, po katerem naj bi se število turistov povečalo za 6 %, njihovih prenočitev za 4 %, devizni priliv iz naslova potovanj pa naj bi bili višji za 8 %. Dobre rezultate si turistično gospodarstvo obeta tudi v letu 2008, saj naj bi slovensko predsedovanje EU doprineslo tudi k dvigu turistične prepoznavnosti in povečanju števila turistov, ki nas bodo obiskali. Skupno število udeležencev, ki bodo v prvi polovici leta 2008 obiskali Slovenijo zaradi organiziranih dogodkov, sestankov in srečanj, je Slovenska turistična organizacija ocenila na 20.000, kar je približno dober odstotek tujih turistov, ki letno prenočijo pri nas. Poleg prihodka, ki ga bodo ustvarili kongresni turisti (njihova povprečna potrošnja je višja od povprečne turistične potrošnje), bo za slovenski turizem predvsem pomembno širjenje prepoznavnosti Slovenije kot turistične destinacije. Graf: Število prenočitev v Sloveniji v juliju, avgustu in septembru v izbranih letih 1.500 1.300 1.100 900 700 500 300 julij Vir podatkov: SURS. avgust september Zasebna potrošnja in zadolženost prebivalstva Ekonomsko ogledalo UMAR številka 12/2007 str. 15 Stopnje Q1 06 Q2 06 4,6 4,3 rasti na medletni Q3 06 Q4 06 ravni, realno v %* Q1 07 Q2 07 Izbrani kazalci zasebne potrošnje in zadolženosti Zasebna potrošnja 1 Bruto domači proizvod (BDP) 1 Masa neto plač 2 Prihodek v trgovini na drobno 3 Prvič registrirana osebna vozila 4 Kazalec zaupanja potrošnikov 5 Krediti poslovnih bank prebivalstvu (stanje konec obdobja) 6 Varčevanje prebivalstva v bankah (stanje konec obdobja) 5,4 3,4 5,1 2,9 2,8 2,8 0,2 -1,2 -16,0 -16,0 26,4 5,5 26,1 6,1 4,6 6,1 2,8 3,4 6,3 -0,3 4,6 7,2 -12,0 25,9 1,4 6,1 9,0 -12,0 25,7 7,7 2,1 7,2 2,3 7,5 6,0 6,0 7,8 3,9 8,4 13,2 -7,3 -9,0 28,2 8,7 24,6 9,9 Q3 07 2,7 6,3 7,6 5,7 17,6 -9,0 26,1 Viri podatkov: SURS, DUNZ, BS preračuni UMAR. Opombe: * Kjer ni drugače navedeno. 1 SURS, realna stopnja rasti; potrošnja gospodinjstev in NPISG. 2 Po podatkih SURS o povprečni neto plači in zaposlenih pri pravnih osebah, preračunano na izplačilni mesec. 3 Preračun iz originalnih indeksov obsega, SURS. 4 Rast števila vozil, DUNZ. 5 Originalna vrednost, SURS. 6 Nominalna rast, BS. 11,6 V devetih mesecih leta 2007 se je zasebna potrošnja povečala za 2,4 % (nominalno za 7,0 %). S tem je kar za dobre 4 o. t. zaostala za realno rastjo BDP in dobri 2 o. t. za realno rastjo potrošnje v istem obdobju leta 2006 (zaostanek za nominalno rastjo potrošnje je znašal le 0,4 o. t.). V prvih treh četrtletjih se je rast zasebne potrošnje postopoma krepila, a ostala skromnejša kot lani. Po drugi strani je krepitev rasti nakazovala večina kratkoročnih kazalnikov, ki pa so bili vse leto na bistveno višji ravni kot leto prej. V prvih devetih mesecih se je masa neto plač v primerjavi z istim obdobjem leta 2006 realno povečala za 7,7 %. To je za 4,4 o. t. več kot leta 2006 in je deloma posledica spremembe v dohodninski zakonodaji (4,7-odstotna rast realne neto plače na zaposlenega; bruto plača na zaposlenega se je medtem povečala za 2,6 %), deloma pa hitrejše rasti zaposlenosti (3,0 %). Drugi prejemki (AJPES) so se realno povečali za 4,1 %, transferi posameznikom in gospodinjstvom pa po naši oceni (podatki iz bilance državnega proračuna, ZPIZ, ZZZS in zbirne bilance proračunov občin) realno za dobrih 11 %. Prihodek v trgovini na drobno1, optimizem potrošnikov in registracije novih osebnih vozil so se v prvih devetih mesecih na medletni ravni precej okrepili. V tretjem četrtletju se je prihodek v trgovini na drobno realno povečal za 6,0 %, v devetih mesecih pa za 5,2 % (2006: 1,8 %). Prihodek v trgovini z motornimi vozili in vzdrževanjem le-teh se je povečeval še hitreje (12,6 %); od tega se je v skupini motorna vozila, kolesa in rezervni deli povečal za petino. Slednje potrjuje tudi rast števila prvih registracij osebnih vozil, ki so v tretjem četrtletju dosegle najvišjo četrtletno rast po prvem četrtletju 2004, v devetih mesecih pa so se povečale za 12,9 %. Medtem je bila nominalna rast izdatkov tujcev pri nas 16,1-odstotna, rezidenti pa so v 1 Ob oktobrski objavi podatkov o prihodku v trgovini na drobno je SURS vidno popravil podatke od konca leta 2006 naprej. Graf: Zasebna potrošnja, z njo povezani izbrani kazalniki in neto tokovi posojil tujini potrošili za desetino več ko v istem obdobju leta 2006. Potrošniki so bili bolj optimistični (-8,4) kot v istem obdobju leta 2006 (-14,7) predvsem glede gospodarskega stanja, gibanja cen v prihodnosti, ravni brezposelnosti in varčevanja, slabše pa so ocenjevali gibanje cen v preteklosti in primernost trenutka za večje nakupe. V zadnjem četrtletju se je nadaljevala visoka rast prvih registracij, optimizem potrošnikov pa je vidno upadel. Prve registracije osebnih vozil so se povečale za kar 23,1 %, prihodek v trgovini na drobno z motornimi vozili, kolesi, rezervnimi deli in opremo pa v oktobru in novembru skupaj kar za 26,0 %. Realni prihodek v trgovini na drobno je bil višji za 6,9 %. Po visokem optimizmu, ki je trajal od februarja do avgusta, so potrošniki že septembra postali manj optimistični. V zadnjem četrtletju je bil potrošniški optimizem tako že vidno manjši (-18) kot leto prej (-12), pri čemer so potrošniki precej slabše ocenili primernost trenutka za večje nakupe (-19; leto prej +6,0), prihodnje gospodarsko stanje (-24; -9) in preteklo finančno stanje v gospodinjstvu (-25; -16). Masa neto plač se je v oktobru realno povečala za 5,4 %. Ob koncu oktobra je bil obseg posojil gospodinjstvom in NPISG na medletni ravni višji za 26,4 %. Obseg potrošniških in ostalih posojil je dosegel nekoliko višjo rast (20,6 %) kot leto prej (16,3 %), medtem ko je bila rast obsega stanovanjskih posojil za 10,5 o. t. nižja (36,8 %), k čemur je verjetno prispevala tudi visoka osnova. Do konca oktobra so gospodinjstva neto najela za 1.226 mio EUR oz. za 29,8 % več posojil kot v istem obdobju 2006 (28,3 %). Od tega je bilo 48,5 % stanovanjskih posojil (2006: 52,5 %), ki so se povečala za slabo petino (2006: 6,0 %). Potrošniška in ostala posojila so se povečala za 40,8 % (2006: 71,2 %). Kljub temu, da je rast obsega varčevanja dosegla 11,5 %, se je razmerje med povprečnim stanjem posojil in varčevanja v bankah v desetih mesecih leta 2007 povečalo z 0,44 v letu prej na 0,50. 11,0 9,0 7,0 5,0 3,0 1,0 -1,0 Q1 2006 Q2 2006 Q3 2006 Q4 2006 Q1 2007 Q2 2007 Q3 2007 Viri podatkov: SURS, BS, preračuni UMAR. 270 240 210 180 150 120 90 60 30 0 ¦ Neto tokovi potrošniških in drugih posojil, desna 3 Neto tokovi stanovanjskih posojil, desna os - Zasebna potrošnja, leva Prihodek v trgovini na drobno (leva os) Masa neto plač, m es ec izplačila (leva os) Nadaljnje izobraževanje Ekonomsko ogledalo UMAR številka 12/2007 str. 19 Izobraževalni programi Število Rast št. v % 05/06 04/05–05/06 19.703 7,0 106 -5,4 Udeleženci v nadaljnjem izobraževanju Izobraževalni programi in udeleženci1 v nadaljnjem izobraževanju2 Skupaj Priprava za pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije Priprava za poslovodske, delovodske in mojstrske izpite 88 33,3 Število 05/06 301.790 2.260 999 Rast št. v % 04/05–05/06 -0,7 -57,1 -14,1 Struktura, v %, 05/06 100,0 0,7 0,3 Priprava na izpite za opravljanje dejavnosti Priprava na posamezne maturitetne predmete 144 233 -5,3 -57,9 2.276 801 1,8 -66,4 0,8 0,3 Strokovni programi za potrebe poklicnega dela 9.482 3,5 191.163 -3,9 63,3 Programi za splošne potrebe in prosti čas Jezikovni programi Usposabljanje Izpopolnjevanje 2.974 4.011 419 2.199 55,1 38.109 8,2 27.438 -0,7 7.397 -2,5 30.606 40,4 6,5 16,4 -9,1 12,6 9,1 2,5 10,1 Specializacija 11 -8,3 284 16,9 0,1 -36,4 0,2 Prekvalifikacija na isti stopnji izobrazbe 36 -23,4 457 Vir podatkov: SURS, preračuni UMAR. Opombe: 1 udeleženci izobraževalnih programov v nadaljnjem izobraževanju so lahko odrasli, mladina in otroci. 2 Nadaljnje izobraževanje ni del formalnega izobraževanja. Vključuje usposabljanja, splošna izobraževanja, jezikovna izobraževanja ipd., s katerimi posameznik ne pridobi višje ravni formalne izobrazbe. Udeleženci nekaterih izobraževalnih programov (usposabljanje, izpopolnjevanje, specializacija in prekvalifikacija) po uspešno opravljenem programu pridobijo kvalifikacijo za zaposlitev. Motivi za vključitev v nadaljnje izobraževanje so zelo K okrepitvi števila vključenih v nadaljnje izobraževanje v različni, učinki pa odvisni od uporabe pridobljenega znanja. Na ravni podjetja je običajno glavni motiv povečanje produktivnosti zaposlenih in konkurenčnosti ter poslovne uspešnosti podjetja. Na ravni posameznika so motivi za izobraževanje lahko povezani z napredovanjem in posledično višjo plačo, izboljšanjem možnosti za zaposlitev, z opravljanjem prostočasnih aktivnosti, aktivnim državljanstvom ipd. To, v kolikšni meri bo posameznik pridobljeno znanje tudi uporabljal, je odvisno predvsem od uspešnosti ugotavljanja potreb po novem znanju in ustreznosti izbire izobraževalnega programa, v katerega se je vključil. Učinki vključenosti v nadaljnje izobraževanje so zelo raznoliki in pogosto težko merljivi. Število izobraževalnih programov in vključenih v nadaljnje izobraževanje se je v obdobju 2001/20021–2005/2006 okrepilo. Podatki o številu izobraževalnih programov dajejo informacijo o možnostih prebivalstva za izobraževanje. V letu 2005/2006 je število izvedenih izobraževalnih programov v nadaljnjem izobraževanju doseglo 19.703 (gl. tudi tabelo), kar je za 0,9 % več kot v letu 2001/2002. Bistveno bolj se je v obravnavanem obdobju povečalo število udeležencev (za 19,2 %), kar kaže na okrepitev nekaterih dejavnikov, ki vplivajo na vključitev posameznika v nadaljnje izobraževanje (potrebe po izobraževanju, stroški, povezani z izobraževanjem, ustreznost ponudbe izobraževanja ipd.). obdobju 2001/2002–2005/2006 je najbolj prispevala rast števila vključenih v strokovne programe za potrebe poklicnega dela. Število udeležencev v teh programih se je v obravnavnem obdobju med vsemi programi v absolutnem smislu najbolj povečalo, in sicer za 68.227. Delež udeležencev je v primerjavi s skupnim številom udeležencev narasel z 48,6 % v letu 2001/2002 na 63,3 % v letu 2005/2006. Na drugem mestu po povečanju števila vključenih so programi za splošne potrebe in prosti čas (število se je povečalo za 2.092) in na tretjem programi usposabljanj (število se je povečalo za 1.589). Ob povečevanju števila udeležencev jezikovnih programov se krepi predvsem njihov delež v programih francoščine. Znanje tujih jezikov je pogoj za uspešno delovanje zaposlenega v stiku s tujci in za vključitev posameznika v tokove mednarodne mobilnosti (zaradi izobraževanja, dela). Število udeležencev v jezikovnih programih je bilo v letu 2005/2006 za 2,3 % večje kot v letu 2001/2002. Med udeleženci je več žensk kot moških (gl. graf). V letu 2005/2006 se je največ posameznikov učilo angleščino, katerih število pa se je v primerjavi z letom 2001/2002 zmanjšalo. Zmanjšalo se je tudi število udeležencev v programih nemščine, povečalo pa se je število udeležencev v programih francoščine, ki je po številu vključenih na tretjem mestu, za angleščino in nemščino. Počasi se krepi tudi število vključenih v programe ruščine, ki je jezik ene od pomembnih zunanjetrgovinskih partneric Slovenije. 1 Podatki po vrstah izobraževalnih programov, ki jih prikazujemo so na razpolago od leta 2001/2002, zato prikazujemo gibanje števila udeležencev od tega leta dalje. Graf: Struktura udeležencev po spolu v posameznih vrstah programov nadaljnjega izobraževanja, 2005/2006 Prekvalifikacija na isti stopnji izobrazbe Priprava na posamezne predmete mature Programi za splošne potrebe in prosti čas Jezikovni programi Skupaj Strokovni programi za potrebe poklicnega dela Izpopolnjevanje Usposabljanje Priprava za pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije Priprava na izpite za opravljanje dejavnosti Priprava za poslovodske, delovodske in mojstrske izpite Specializacija Vir podatkov: SURS, preračuni UMAR. 0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70% 80% 90% 100% ¦ Moški ¦ Ženske i i ^^^^^^^^™ i ^^^^^^^^^ i ^^^^^^^M ^^^^^^^™ 1 1 1 Razpoložljiva in porabljena sredstva gospodinjstev Ekonomsko ogledalo UMAR ter opremljenost s trajnimi dobrinami 2000–2005 številka 12/2007 str. 20 Na člana gospodinjstva Realno v SIT, 2005 = 1001 Delež v %, tekoče cene 2000 2003 2005 2000 2003 2005 Razpoložljiva sredstva2 1.318.217 1.445.299 1.551.798 100,0 100,0 100,0 Dohodek3 1.273.628 1.382.845 1.478.161 96,6 (100,0) 95,7 (100,0) 95,3 (100,0) Dohodek iz zaposlitve 749.119 812.713 891.511 (58,8) (58,8) (60,3) Dohodek iz samozaposlitve 140.098 133.466 123.624 (11,0) (9,7) (8,4) Pokojnine z dodatki 298.872 336.459 356.698 (23,5) (24,3) (24,1) Drugi socialni in družinski prejemki 68.585 71.634 75.779 (5,4) (5,2) (5,1) Dohodek iz lastnine 4.494 6.809 8.028 (0,4) (0,5) (0,5) Denarne pomoči in darila 6.139 7.856 8.150 (0,5) (0,6) (0,6) Drugi dohodki – bonitete4 6.322 13.907 14.371 (0,5) (1,0) (1,0) Prejemki od prodaje5 39.493 43.931 49.055 3,0 3,0 3,2 Drugi prejemki6 5.096 18.522 24.582 0,4 1,3 1,6 Porabljena sredstva 1.344.933 1.408.814 1.542.092 100,0 100,0 100,0 Izdatki za življenjske potrebščine7 1.205.041 1.252.856 1.339.751 89,9 (100,0) 89,0 (100,0) 86,9 (100,0) Hrana in brezalkoholne pijače 228.912 216.200 222.921 (20,2) (18,4) (16,6) Alkoholne pijače in tobačni izdelki 29.852 29.394 32.513 (2,1) (2,3) (2,4) Oblačila in obutev 94.286 102.727 107.484 (9,0) (8,6) (8,0) Stanovanje, voda, elektrika, plin in drugo gorivo 153.119 161.244 162.635 (11,2) (11,7) (12,1) Pohištvo, oprema in storitve za gospodinjstvo 88.920 85.343 97.415 (7,6) (6,8) (7,3) Zdravje 21.821 21.153 22.831 (1,8) (1,8) (1,7) Transport8 222.233 218.537 256.620 (17,8) (17,1) (19,2) Komunikacije 38.060 54.165 67.002 (3,2) (4,6) (5,0) Rekreacija in kultura 110.115 137.851 145.871 (9,5) (11,0) (10,9) Storitve za izobraževanje 12.110 12.763 14.016 (0,9) (0,9) (1,0) Hoteli, kavarne in restavracije 73.711 76.254 62.569 (5,8) (5,9) (4,7) Različne dobrine in storitve9 131.902 137.225 147.874 (10,8) (11,0) (11,0) Drugi izdatki, ki niso del potrošnih izdatkov 135.446 155.210 202.339 10,1 (100,0) 11,0 (100,0) 13,1 (100,0) Izdatki za stanovanje, hišo10 96.710 106.607 146.286 (71,4) (68,7) (72,3) Drugi izdatki11 38.737 48.603 56.053 (28,6) (31,3) (27,7) Opremljenost gospodinjstev z izbranimi trajnimi dobrinami, delež v % 2000 2003 2005 Videokamera 8,5 9,1 10,2 Stroj za sušenje perila 13,0 15,6 19,7 Pomivalni stroj 30,1 37,5 42,3 Osebni avtomobil 79,0 78,7 79,6 Osebni računalnik (dostop do interneta*) 33,5 (21,0) 44,9 (40,0) 51,5 (58,012) Mobilni telefon 22,0 80,1 84,7 Viri podatkov: SURS (Anketa o porabi v gospodinjstvih – APG, *Statistični letopis 2007), preračuni UMAR. Opombe: 1 deflacionirano s CPI, posamezne skupine izdatkov za življenjske potrebščine so deflacionirane s pripadajočimi deflatorji. 2 Z lastno proizvodnjo in bonitetami. 3 Dohodek zajema vse denarne prejemke, ki so jih člani gospodinjstva prejeli v 12 mesecih razen prejemkov od prodaje in druge prejemke. 4 Sorodniki ali prijatelji so gospodinjstvu plačali račun za elektriko, vodo, plin, telefon, RTV-naročnino, registracijo vozila ipd. 5 Prejemki od prodaje premičnin in nepremičnin ter vrednostnih papirjev. 6 Dobitki pri igrah na srečo, nadomestila za nacionalizirano in razlaščeno imetje, dediščine in zapuščine, prejemki iz naslova življenjskega zavarovanja, od zavarovalnic. 7 Po klasifikaciji COICOP zajemajo 12 skupin. 8 Nakup vozil, blago in storitve za vozila, transportne storitve. 9 Osebna nega, drugi osebni proizvodi, socialno varstvo, zavarovanje, finančne storitve, druge storitve. 10 Nakup stanovanja, prenove, velika dela. 11 Davki in samoprispevki, varčevanje, denarni prenosi in darila, življenjsko zavarovanje, prostovoljno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, denarne kazni za prekrške in nadomestilo škode. 12 Podatek za leto 2007. SURS je za obdobje 2000–2005 objavil podrobnejše kot razpoložljiva (realno za 2,6 %). Leto prej je njihova podatke o razpoložljivih in porabljenih sredstvih rast s 6,7 % prvič v obdobju 2000–2005 presegla rast gospodinjstev ter opremljenosti s trajnimi dobrinami po razpoložljivih sredstev. Med porabljenimi sredstvi so se Anketi o porabi v gospodinjstvih. Podatki kažejo, da so izdatki za življenjske potrebščine povečali za 1,7 % (leto se leta 2005 razpoložljiva sredstva gospodinjstev prej za 5,1 %), drugi izdatki, katerih rast je z izjemo leta povišala bolj kot porabljena, delež izdatkov za hrano se 2001 vseskozi presegala rast izdatkov za življenjske je ponovno zmanjšal, zopet pa se je povečala razlika v potrebščine, pa za 9,5 % (2004: 19,1 %). Med potrošnji po kvintilih. življenjskimi potrebščinami so največjo rast dosegli izdatki za komunikacije (7,6 %; leto prej 8,4 %) in izdatki V letu 2005 so se razpoložljiva sredstva za pohištvo (7,0 %; po treh letih upadanja so leto prej gospodinjstev v primerjavi z letom prej povečala za dosegli 6,5-odstotno rast). Izdatki za hrano se iz leta v 3,2 % (leta 2004 za 4,1 %). Hitreje kot sam dohodek leto znižujejo. Leta 2005 so se zmanjšali za 2,2 %, od (2,9 %) so se povečevale ostale komponente leta 2000 pa za 8,8 %. Za nekaj več kot 2 % so upadli razpoložljivih sredstev – prejemki od prodaje za 9,6 % in še izdatki v skupinah obleka (2004: +1,5 %) in zdravje drugi prejemki za 9,1 %. V okviru dohodka sta se najbolj (2004: +5,0 %). Z izjemo leta 2002, ko so se povečali za povečala dohodek iz lastnine (za 8,2 %) in dohodek iz 6,2 %, izdatki za hotele v celotnem obdobju 2000–2005 zaposlitve (4,6 %). Dohodek iz samozaposlitve ter padajo (skupaj so se zmanjšali za 10,9 %), najbolj v denarne pomoči in darila so upadli (-4,9 % oz. -6,0 %). zadnjih dveh letih. Porabljena sredstva so se v letu 2005 povečala manj Razmerje med porabljenimi in razpoložljivimi Razpoložljiva in porabljena sredstva gospodinjstev ter opremljenost s trajnimi dobrinami Ekonomsko ogledalo UMAR številka 12/2007 str. 21 sredstvi na člana gospodinjstva je nižje od 1. Porabljena sredstva so v obdobju 2000–2005 presegla razpoložljiva sredstva le na začetku opazovanega obdobja (za 2 %), vse odtlej pa gospodinjstva na člana porabijo malenkost manj sredstev, kot znašajo njihovi prihodki – leta 2005 za 0,6 %. Brez upoštevanja lastne proizvodnje in bonitet (v tabeli prikazujemo sredstva z njimi) so porabljena sredstva presegla razpoložljiva za 4,7 % (v letu 2004 za odstotno točko več). Tudi v tej primerjavi je bilo razmerje med porabljenimi in razpoložljivimi sredstvi največje v letu 2000 (porabili smo za 10,1 % več, kot zaslužili), kjer verjetno gre še za vpliv visokega zadolževanja iz leta 19991 pred uvedbo DDV. Povečano zadolževanje od leta 2004 dalje se torej še ne kaže na razmerju med porabljenimi in razpoložljivimi sredstvi. V strukturi porabljenih sredstev se je ponovno okrepil delež izdatkov, ki niso del potrošnih dobrin in je dosegel že 13,1 %. K temu je prispevala predvsem krepitev deleža izdatkov za stanovanje in hišo, kar je tudi v skladu z rastjo stanovanjske gradnje in stanovanjskih posojil od leta 2004 dalje ter posledično tudi z večanjem deleža izdatkov za pohištvo v letu 2005. V strukturi izdatkov za življenjske potrebščine se je v letu 2005 razlika med deležem izdatkov za transport in deležem izdatkov za hrano še nekoliko povečala. Izdatki za transport so v strukturi izdatkov za življenjske potrebščine v letu 2004 z 18,5 % prvič dosegli največji delež. V primerjavi z letom prej je najvidnejši upad deleža pri skupini hoteli, saj se je v enem letu zmanjšal za slabo desetino, na 4,7 % (od leta 2000 je upadel za petino oz. za dobro odstotno točko). Med skupinami, katerih deleži so se v primerjavi z letom 2004 znižali, sta tudi skupini obleka (za 0,3 o. t. na 8,0 %) in nekoliko tudi rekreacija. V nasprotni smeri so se gibali deleži izdatkov za stanovanje (delež se je povečal za 0,3 o. t.), pohištvo (0,4 o. t.), transport (0,7 o. t.) in komunikacije (0,3 o. t.); slednji je v strukturi dosegel že 5-odstotni delež (gl. tabelo). Petina gospodinjstev z najnižjo porabo nameni 43,7 % svojih izdatkov za skupini hrana in stanovanje, petina z najvišjo porabo pa le 24,1 %. 1 Podatki iz APG za referenčno leto 2000 so namreč izračunani na podlagi podatkov iz obdobja treh zaporednih let, tj. 1999– 2001. Deleži izdatkov za življenjske potrebščine po kvintilih kažejo, da gospodinjstva od prvega do tretjega kvintila porabijo največji delež izdatkov za hrano, preostala dva kvintila pa za transport. Na drugem mestu po velikosti deleža je v prvem in drugem kvintilu skupina stanovanje (18,9 % oz. 16,2 %), šele nato sledi transport (11,2 % oz. 14,0 %). Največja absolutna razlika v deležih izdatkov med prvim in petim kvintilom je v skupini hrana in znaša kar 10 o. t. Prvi kvintil namreč kar četrtino svojih izdatkov za življenjske potrebščine nameni za hrano. Največja relativna razlika v deležih je pri skupini stanovanje, za katero prvi kvintil porabi kar enkrat višji delež izdatkov (gl. graf). Gospodinjstva v prvem kvintilu so tudi tista, ki porabijo največji delež izdatkov za komunikacije (5,9 %; vrednostno sicer to pomeni še vedno 3-krat manjši znesek kot zadnji kvintil). Delež izdatkov za zdravje je največji v drugem in tretjem kvintilu, za skupino hoteli največji delež namenijo gospodinjstva drugega kvintila, največji delež za zadnjo skupino dobrin pa namenita prvi in četrti kvintil. Petina gospodinjstev z najvišjo porabo je v letu 2005 porabila skoraj 4-krat več sredstev za življenjske potrebščine (v povprečju 6,2 mio SIT) kot petina gospodinjstev z najnižjo porabo. Največja relativna razlika je pri izdatkih za izobraževanje, za katere so gospodinjstva v najvišjem razredu porabila kar 20-krat več sredstev (slabih 100.000 SIT) od tistih v najnižjem. Velika razlika se pojavlja še pri izdatkih za transport, kjer so v prvem kvintilu porabili slabih 180.000 SIT, v zadnjem pa skoraj 1,4 mio SIT, ter pri skupini obleka in obutev, kjer je bil znesek v prvem kvintilu (dobrih 77.000 SIT) 7,3-krat manjši od zneska v zadnjem. Najmanjše razmerje med izdatki prvega in zadnjega kvintila je v skupini stanovanje, za katero prvi kvintil porabi dobrih 300.000 SIT, zadnji pa skoraj enkrat več. Razlika v porabi med gospodinjstvi v prvem in v petem kvintilu se povečuje. Leta 2000 je zgornji kvintil za življenjske potrebščine namenil 4,8 mio SIT (cene iz leta 2005), kar je 3,7-krat več kot najnižji. Za hrano in stanovanje je petina gospodinjstev z najvišjo porabo namenila 28,0 % izdatkov, z najnižjo pa kar 46,4 %. V petih letih se je ta delež v zadnjem kvintilu znižal za 3,9 o. t. (oz. slabih 14 %), v prvem pa le za 2,7 o. t. (oz. za slabih 6 %). Graf: Delež izdatkov za življenjske potrebščine po skupinah, I. in V. kvintil, 2005 25 20 15 10 % Vir podatkov: SURS. Opomba: za podrobna imena skupin gl. tabelo. 5 0 Ekonomsko ogledalo UMAR Prebivalstvo Slovenije, 2006–2007 številka 12/2007 str. 22 Izbrani kazalci prebivalstva 1995 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 Prebivalstvo (v tisoč) 1.987,5 1.992,0 1.995,7 1.996,8 1.997,0 2.001,1 2.008,5 2.019,4 Živorojeni 19,0 17,5 17,5 17,3 18,0 18,2 18,9 - Umrli 19,0 18,5 18,7 19,5 18,5 18,8 18,2 - Priseljeni 5,9 7,8 9,1 9,9 10,2 15,0 20,0 - Odseljeni 3,4 4,8 7,3 6,5 8,3 8,6 13,7 - Naravni prirast (na 1.000 preb.) 0,0 -0,5 -0,6 -1,1 -0,3 -0,3 0,4 - Selitveni prirast (na 1.000 preb.) 1,3 1,5 0,9 1,7 1,0 3,2 3,1 - Pričakovano trajanje Moški 70,3 72,1 72,3 73,2 73,5 74,1 74,8 - življenja Ženske 77,8 79,6 79,9 80,7 81,1 81,3 81,9 - Umrljivost dojenčkov (na 1.000 živorojenih) 5,5 4,2 3,8 4,0 3,7 4,1 3,4 - Celotna rodnost 1,29 1,21 1,21 1,20 1,25 1,26 1,31 - Starostna sestava prebivalstva (v %) 0–14 let 18,4 15,6 15,2 14,8 14,5 14,2 14,0 13,9 15–64 let 69,3 70,1 70,2 70,4 70,4 70,3 70,2 70,1 65 let in več 12,3 14,3 14,6 14,9 15,2 15,5 15,7 16,0 Koeficient starostne odvisnosti starega prebivalstva 17,8 20,4 20,8 21,2 21,6 22,0 22,4 22,9 Indeks staranja 67,0 91,9 96,4 100,8 104,9 108,7 112,4 115,1 Letna rast (v %) Prebivalstvo -0,1 0,1 0,2 0,1 0,0 0,2 0,4 0,5 0–14 let -2,2 -2,2 -2,4 -2,6 -2,0 -1,4 -1,2 -0,1 15–64 let -0,1 0,1 0,3 0,3 0,0 0,1 0,3 0,3 65 let in več 3,4 2,4 2,5 1,7 2,0 2,2 2,2 2,3 Vir podatkov: SURS; preračuni UMAR. V letu 2007 se je število prebivalcev Slovenije že padajoče rodnosti tendenco zniževanja vse od leta 1980 tretje leto razmeroma močno povečalo. Na dan do leta 2003. V prvem polletju leta 2007 jih je bilo za 30. 6. 2007 jih je bilo že 2.019.406, kar je 10.890 ali 3,1 % več kot v istem obdobju lani. Ker se je hkrati za 0,5 % več kot leto prej oziroma 31.901 ali 1,6 % več kot 1,3 % povečalo tudi število umrlih, je bila stopnja leta 1995, ko je SURS prešel na sedanjo definicijo naravne rasti v prvem polletju 2007 rahlo negativna (prisotnega prebivalstva. Vse do leta 2004 je število 0,02 na 1.000 prebivalcev). V letu 2006 je bilo rojstev prebivalcev Slovenije le počasi naraščalo in šele v letu 18.932 (775 več kot leta 2005), umrlih pa 752 manj, 2005 preseglo dva milijona. tako da je imela Slovenija v tem letu zopet pozitivno stopnjo naravne rasti prebivalstva (+0,4 na 1.000 Tako kot v obeh predhodnih letih se tudi v letu 2007 prebivalcev), ki je bila sicer negativna že vse od leta število prebivalcev povečuje predvsem zaradi 1997. visokega selitvenega prirasta, ki pa je v veliki meri sezonskega značaja. Selitveni prirast je bil v obdobju Rodnost se je v letu 2006 ponovno nekoliko 1993–2004 relativno nizek, okrog 1,2 na 1.000 povečala, še naprej pa ostaja med najnižjimi v prebivalcev, v letih 2005 in 2006 pa se je povečal na Evropi. Celotni koeficient rodnosti, ki izraža razmerje več kot 6.000 ali 3,2 na 1.000 prebivalcev. Kot kažejo med številom živorojenih in številom žensk v rodni dobi razpoložljivi podatki, bo v letu 2007 še višji. V prvem v posameznem koledarskem letu, je bil leta 2006 v polletju 2007 se je v Slovenijo priselilo že 15.415 oseb, Sloveniji 1,31, kar je za 0,11 več kot leta 2003, ko je od tega 14.859 tujcev, odselilo pa 6.348 oseb (4.797 dosegel doslej najnižjo raven. Povečalo se je tako tujcev). Selitveni prirast se je tako povečal na preko 9 število prvorojencev kot tudi vseh nadaljnjih novorojenih tisoč ali 4,5 na 1.000 prebivalcev. Večina priseljenih je otrok. Nadaljuje se upadanje rodnosti žensk, mlajših od še naprej iz držav naslednic nekdanje SFRJ (največ iz 26 let, ki traja že več kot 25 let. Zadnja leta se je BiH), v Slovenijo pa se priselijo predvsem iz upadanje rodnosti v starosti 15–19 let ustavilo, v starosti ekonomskih razlogov, precejšen del zaradi sezonske 20–26 let pa se upočasnjuje. Stopnje rodnosti žensk v zaposlitve v gradbeništvu, kmetijstvu in gostinstvu (gl. starosti 27 let ali več imajo tendenco naraščanja vse od tudi str. 10). Večina selivcev je moških, starih 20–29 let, leta 1990 dalje. Pri tem se povečuje tudi starost žensk z njihova izobrazbena sestava pa je slaba (gl. EO 4/2007, najvišjo stopnjo rodnosti. Sredi devetdesetih let je bila ta str. 22–23). Priselitev iz drugih držav članic EU v pri 26. letih, v letu 2006 pa pri starosti 29 let. Povečujeta Slovenijo je malo. V letu 2006 jih je bilo 1.339. Medtem se tudi povprečna starost žensk ob rojstvu vseh otrok in ko se je število državljanov RS v letu 2007 povečalo za ob rojstvu prvega otroka v koledarskem letu: prva znaša 1.437, se je število tujcev kar za 9.453, od tega tujcev s 29,7 let (kar je bilo 1,5 leta več kot leta 2000 oziroma stalnim prebivališčem v RS za 2.824, tujcev z začasnim 2,5 leta več kot leta 1995), druga pa 28 let (1,5 leta več prebivališčem pa za 6.629. Od skupno 62.722 v kot leta 2000 oziroma 3,1 leta več kot leta 1995). Sloveniji prisotnih tujcev (17,7 % več kot leto prej) jih je Slovenija se s tem že približuje državam z visoko bilo na dan 30. 6. 2007 skoraj polovica začasno povprečno starostjo ob rojstvu otrok. V večini članic EU prisotnih. se rodnost, potem ko je dosegla najnižjo raven v drugi polovici devetdesetih let, že nekaj let povečuje, čeprav V letu 2006 se je število prebivalcev povečalo tudi je v vseh nižja od ravni, ki omogoča enostavno zaradi naravnega prirasta, ki pa je bil v prvi polovici obnavljanje generacij. leta 2007 spet rahlo negativen. V letu 2007 se je že četrto leto povečalo tudi število rojstev, ki je imelo zaradi Pričakovano trajanje življenja se je podaljšalo tudi v Prebivalstvo Slovenije, 2005–2006 Ekonomsko ogledalo UMAR številka 12/2007 str. 23 letu 2006. Po krajšem zastoju v začetnem obdobju tranzicije se neprekinjeno podaljšuje od leta 1994 dalje. V letu 2006 je doseglo pri moških 74,8 leta (0,7 leta več kot leta 2005 oziroma 4,5 leta več kot leta 1995), pri ženskah pa 81,9 leta (0,6 leta več kot leta 2005, oziroma 4,1 leta več kot leta 1995). Razlika med spoloma se že drugo leto zmanjšuje, še naprej pa ostaja visoka (7,1 leta, potem ko je v obdobju 1995– 2004 nihala okrog 7,5 leta). Umrljivost moških v starosti 60 let in več upada hitreje kot pri ženskah. Pri slednjih umrljivost upada hitreje kot pri moških v starostni skupini 30–59 let. Pričakovano trajanje življenja se je v letu 2006 povečalo tudi v večini držav članic EU, Slovenija pa se po tem kazalniku še naprej uvršča za stare članice EU ter za Ciper in Malto (gl. graf). Umrljivost dojenčkov v Sloveniji se je leta 2006 ponovno znižala in ostaja med najnižjimi v EU. V letu 2006 je umrlo 3,4 dojenčka do dopolnjenega prvega leta starosti na 1.000 živorojenih, kar je 0,3 manj kot v letu 2004, ko je umrljivost dojenčkov v Sloveniji dosegla do takrat najnižjo raven, v letu 2005 pa se je povečala na 4,1. Najnižjo umrljivost dojenčkov v EU so imeli leta 2006 Luksemburg, Finska in Švedska, najvišjo pa sedanji novi članici Romunija in Bolgarija. Z upadanjem števila otrok in podaljševanjem pričakovanega trajanja življenja se še naprej povečuje delež starega prebivalstva. Število otrok v starosti 0–14 let in njihov delež v starostni sestavi prebivalstva se hitro zmanjšujeta, število prebivalcev v starosti 65 let in več ter delež starega prebivalstva v starostni sestavi pa se hitro povečujeta (gl. tabelo). Leta 2003 je bilo število prebivalcev v starosti 65 let in več prvič večje od števila otrok. Indeks staranja, ki je razmerje med tema starostnima skupinama, je presegel 100. Do leta 2007 se je povečal že na 115,1. Število delovno sposobnih prebivalcev, to je v starosti 15–64 let, se zaradi pozitivnega selitvenega prirasta še vedno počasi povečuje, njihov delež v starostni sestavi prebivalstva pa se je začel počasi zniževati. Ker se število prebivalcev v starosti 65 let in več povečuje hitreje kot število prebivalcev v starosti 15–64 let, se povečuje tudi razmerje med starim in delovno sposobnim prebivalstvom (gl. tabelo), ki pa je še vedno nižje kot v EU, kjer je leta 2006 v povprečju prišlo 25 starih prebivalcev na 100 delovno sposobnih. Pričakovano trajanje življenja se podaljšuje hitreje, kot predvidevajo obstoječe projekcije. Eurostat naj bi nove projekcije objavil marca 2008, pripravljene pa bodo po t. i. konvergenčnem scenariju. Ta predvideva konvergenco pričakovanega trajanja življenja in stopenj rodnosti za vseh 27 držav članic EU, do katere naj bi prišlo zaradi postopnega izenačevanja ekonomskih in življenjskih razmer. Vendar bodo te projekcije le ena izmed variant, ki pa ne bo bistveno spremenila že znanih predvidevanj o staranju prebivalstva večine evropskih držav, ki pomeni predvsem povečevanje obsega starega in zelo starega prebivalstva ob hkratni mnogo počasnejši rasti ali celo upadanju obsega delovno sposobnega prebivalstva (gl. EO 1/2007, str. 22–23). Predvidene demografske spremembe zahtevajo sistematične ukrepe na področju prebivalstvene in zaposlitvene politike ter politike javnih financ. Z ukrepi družinske in zaposlitvene politike bi bilo potrebno spodbujati družine, da bi se lahko odločale za večje število otrok. Z ukrepi migracijske politike bi bilo treba uravnavati imigracijske in emigracijske tokove glede na prihodnje potrebe trga dela in poskrbeti za ustrezno socialno integracijo imigrantov. Povečati bo treba produktivnost dela in konkurenčnost gospodarstva ter stopnjo delovne aktivnosti, še posebno v starosti, ko bodo posamezniki sicer že dosegli prve starostne pogoje za upokojitev. To bi ugodno vplivalo na financiranje izdatkov za pokojnine, pa tudi na predvidene razmere na trgu dela. Z usklajevanjem stroškov za socialno zaščito z javnofinančnimi možnostmi in s povečanim deležem zasebnih zavarovalnih shem pa bo treba omogočiti dolgoročno vzdržnost javnofinančnih izdatkov za pokojnine, zdravstvo in dolgotrajno oskrbo. Vse te ukrepe poleg SRS priporoča tudi Evropska komisija v svojem sporočilu z dne 12. 10. 2006 (COM(2006)571final). Graf: Skupno pričakovano trajanje življenja moških in žensk v državah članicah EU, 2006 82 80 78 76 74 72 70 1—1 1—1 .__. -- I—1 __ 1—1 — — 1—1 1—1 t t fln Vir podatkov: Eurostat. Opomba: * Podatki za Belgijo, Francijo, Italijo, Španijo in Združeno kraljestvo so za leto 2005. Statistična priloga Ekonomsko ogledalo UMAR Bruto domači proizvod / I Številka 12/2007 str. P 2 2003–2006 stalne cene preteklega leta, 2007–2009 stalne cene 2006 V mio SIT V mio EUR Realne stopnje rasti v % 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2004 2005 2006 2007 2008 2009 napoved napoved DODANA VREDNOST po dejavnostih in BRUTO DOMAČI PROIZVOD A Kmetijstvo, lov, gozdarstvo 123.669 147.506 139.222 142.730 608 617 627 15,1 -4,4 -3,8 1,0 1,5 1,5 B Ribištvo 800 875 1.014 996 4 4 4 -7,0 20,4 1,5 0,0 1,0 1,0 C Rudarstvo 24.674 28.084 30.647 32.719 137 137 137 6,8 0,4 7,5 1,0 0,5 -0,5 D Predelovalne dejavnosti 1.278.086 1.385.784 1.441.576 1.538.233 6.927 7.339 7.732 3,7 3,6 8,5 8,5 6,0 5,3 E Oskrba z elektriko, plinom in vodo 140.397 153.187 174.594 187.081 769 780 784 6,8 5,7 5,7 -3,0 1,5 0,5 F Gradbeništvo 264.015 282.539 316.444 394.283 1.892 2.062 2.073 0,0 4,9 15,2 14,0 9,0 0,5 G Trgovina in popravila motornih vozil 563.223 628.070 679.306 753.850 3.408 3.553 3.689 4,2 4,5 6,1 7,5 4,3 3,8 H Gostinstvo 108.731 115.150 127.161 137.422 634 665 696 -1,1 1,2 2,9 3,0 5,0 4,5 I Promet, skladiščenje in zveze 357.817 402.669 442.608 500.231 2.221 2.342 2.495 5,3 6,1 9,4 6,5 5,5 6,5 J Finančno posredništvo 222.430 263.041 278.993 285.593 1.403 1.486 1.584 17,1 10,5 9,8 7,0 6,0 6,5 K Nepremičnine, najem, poslovne storitve 807.976 886.022 978.785 1.047.398 4.695 4.895 5.118 2,8 3,5 3,7 4,8 4,3 4,5 L Javna uprava, obramba in socialno zavarovanje 300.255 337.436 356.269 375.972 1.633 1.665 1.699 4,8 2,9 2,9 1,2 2,0 2,0 M Izobraževanje 271.188 297.113 328.786 347.104 1.527 1.554 1.583 2,3 3,3 1,7 1,8 1,8 1,8 N Zdravstvo in socialno varstvo 247.634 275.279 299.347 310.503 1.345 1.385 1.427 5,6 5,2 1,6 1,7 3,0 3,0 O Druge javne, skupne in osebne storitve 167.258 183.431 209.598 219.146 1.002 1.042 1.084 2,8 3,3 1,2 3,5 4,0 4,0 P Zasebna gospodinjstva z zaposlenim osebjem 1.007 1.103 1.436 1.114 5 5 5 -8,1 5,9 -3,5 -4,1 0,0 0,0 DODANA VREDNOST (A+...+P) 4.879.160 5.387.291 5.805.787 6.274.375 28.210 29.530 30.736 4,4 4,0 6,0 5,9 4,7 4,1 Davki na proizvode in storitve 751.700 828.100 883.539 919.784 4.143 4.319 4.485 4,2 4,7 3,9 4,9 4,3 3,8 Minus: subvencije na proizvode in storitve 23.598 29.272 31.323 38.790 140 144 147 -2,0 -0,4 10,0 1,0 3,0 2,0 BRUTO DOMAČI PROIZVOD 5.607.262 6.186.119 6.658.003 7.155.369 32.213 33.706 35.073 4,4 4,1 5,7 5,8 4,6 4,1 Viri podatkov: Nominalno: SURS 2003–2006, Jesenska napoved UMAR 2007. Realne stopnje rasti: SURS 2004–2006, Jesenska napoved UMAR 2007. Opomba: Primerjava nominalnih vrednosti mogoča ob tehnični predpostavki razmerja SIT/EUR= 239,64, ki se upošteva od leta 2007 dalje. Ekonomsko ogledalo UMAR Bruto domači proizvod / II številka 12/2007 str. P 3 Tekoče cene, v mio SIT Tekoče cene, v mio EUR Struktura v %, tekoče cene, BDP=100 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2004 2005 2006 2007 2008 2009 napoved napoved OBLIKOVANJE IN PORABA BRUTO NACIONALNEGA RAZPOLOŽLJIVEGA DOHODKA 1. BRUTO DOMAČI PROIZVOD 5.922.917 6.392.985 6.768.266 7.296.627 33.177 35.953 38.482 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 2. Saldo primarnih dohodkov s tujino -46.503 -75.128 -58.391 -78.661 -497 -474 -534 -1,2 -0,9 -1,1 -1,5 -1,3 -1,4 3. BRUTO NACIONALNI DOHODEK (1+2) 5.876.414 6.317.857 6.709.875 7.217.966 32.680 35.479 37.949 98,8 99,1 98,9 98,5 98,7 98,6 4. Saldo tekočih transferjev s tujino 6.994 -10.555 -34.525 -50.281 -96 -81 -39 -0,2 -0,5 -0,7 -0,3 -0,2 -0,1 5. BRUTO NACIONALNI RAZPOLOŽLJIVI DOHODEK (3+4) 5.883.408 6.307.302 6.675.350 7.167.684 32.585 35.398 37.909 98,7 98,6 98,2 98,2 98,5 98,5 6. Izdatki za končno potrošnjo 4.424.637 4.703.677 4.964.645 5.299.860 23.750 25.663 27.302 73,6 73,4 72,6 71,6 71,4 70,9 Zasebna potrošnja 3.275.936 3.473.290 3.653.249 3.896.317 17.522 18.861 20.045 54,3 54,0 53,4 52,8 52,5 52,1 Državna potrošnja 1.148.701 1.230.387 1.311.395 1.403.543 6.229 6.802 7.257 19,2 19,4 19,2 18,8 18,9 18,9 7. Bruto varčevanje (5-6) 1.458.771 1.603.625 1.710.706 1.867.824 8.834 9.735 10.607 25,1 25,3 25,6 26,6 27,1 27,6 8. Bruto investicije 1.510.498 1.770.142 1.846.356 2.068.981 10.000 10.854 11.378 27,7 27,3 28,4 30,1 30,2 29,6 9. Saldo na računu tekočih transakcij (7-8) -51.727 -166.516 -135.650 -201.156 -1.165 -1.118 -770 -2,6 -2,0 -2,8 -3,5 -3,1 -2,0 Viri podatkov: SURS 2003-2006, BS, Jesenska napoved UMAR 2007. Opomba: Primerjava nominalnih vrednosti mogoča ob tehnični predpostavki razmerja SIT/EUR=239,64, ki se upošteva od 2007 dalje. IZDATKOVNA STRUKTURA BDP, 2003–2006 stalne cene preteklega leta, 2007-2009 stalne cene 2006 V mio SIT V mio EUR Realne stopnje rasti, v % BRUTO DOMAČI PROIZVOD (3+4+5) 5.607.262 6.186.119 6.658.003 7.155.369 32.213 33.706 35.073 4,4 4,1 5,7 5,8 4,6 4,1 1. Izvoz proizvodov in storitev 3.157.565 3.653.898 4.145.398 4.788.469 23.259 25.660 28.136 12,5 10,1 12,3 13,4 10,3 9,7 2. Uvoz proizvodov in storitev 3.194.810 3.694.754 4.101.467 4.830.821 23.762 26.173 28.333 13,3 6,7 12,2 14,2 10,1 8,2 3. SALDO* (1-2) -37.245 -40.856 43.931 -42.352 -502 -514 -197 -0,5* 2,0* 0,0* -0,6* 0,0* 0,9* 4. KONČNA POTROŠNJA (a+b) 4.195.627 4.557.677 4.836.456 5.168.882 22.952 23.826 24.583 3,0 2,8 4,1 3,8 3,8 3,2 a. Zasebna potrošnja 3.112.561 3.373.478 3.566.122 3.800.103 16.946 17.624 18.220 3,0 2,7 4,0 4,2 4,0 3,4 b. Državna potrošnja (individualna in kolektivna) 1.083.066 1.184.199 1.270.334 1.368.779 6.006 6.201 6.363 3,1 3,2 4,4 2,6 3,2 2,6 5. BRUTO INVESTICIJE (c+d) 1.448.880 1.669.298 1.777.616 2.028.838 9.763 10.394 10.687 10,5 0,4 9,9 13,1 6,5 2,8 c. Bruto investicije v osnovna sredstva 1.368.338 1.531.410 1.666.102 1.872.354 9.110 9.679 9.931 7,3 2,5 8,4 14,5 6,2 2,6 d. Spremembe zalog in vrednostni predmeti* 80.542 137.887 111.514 156.484 653 714 756 0,9* -0,5* 0,6* -0,1* 0,2* 0,1* Viri podatkov: Nominalno: SURS 2003-2006, BS, Jesenska napoved UMAR 2007. Realne stopnje rasti: SURS 2004-2006, BS, Jesenska napoved UMAR 2007. Opomba: Primerjava nominalnih vrednosti mogoča ob tehnični predpostavki razmerja SIT/EUR=239,64, ki se upošteva od leta 2007. *Kot prispevek k realni rasti BDP (v odstotnih točkah). Ekonomsko ogledalo UMAR Industrijska proizvodnja številka 12/2007 str. P 4 2002 2003 2004 2005 2006 2006 2007 2006 2007 Q III Q IV Q I Q II Q III 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 INDUSTRIJA*, indeksi proizvodnje po dejavnostih, 2000=100; podatki za leto 2007 so začasni INDUSTRIJA skupaj 105,4 106,9 112,8 116,5 123,7 122,1 130,6 128,6 133,7 130,2 133,0 134,4 139,7 117,6 125,0 121,4 139,5 128,9 135,4 136,8 136,6 118,2 135,8 149,0 C Rudarstvo 99,2 104,9 97,6 104,2 115,0 106,6 134,5 113,5 129,9 107,0 119,1 135,5 152,6 115,3 94,1 107,6 138,7 133,6 135,2 120,8 92,1 121,4 107,4 133,6 D Predelovalne dejavnosti 104,8 106,5 111,6 115,6 123,2 122,5 129,3 128,9 135,4 131,8 134,0 134,2 138,9 114,8 124,5 121,8 140,4 129,7 137,2 139,4 139,2 118,1 138,2 151,4 DA Hrana, pijače, tobak 98,6 99,6 89,4 88,0 87,9 88,4 95,5 79,8 90,9 89,5 90,0 88,9 104,7 92,8 76,1 76,2 87,0 89,6 90,9 92,1 92,4 90,3 85,8 94,1 DB Tekstilije in izdelki 80,5 71,3 61,7 54,1 52,3 54,3 47,5 56,7 51,6 50,0 58,5 51,1 50,2 41,2 55,1 52,4 62,5 52,0 49,8 53,1 54,3 41,2 54,4 59,4 DC Usnje in izdelki 83,6 72,7 68,2 72,7 76,5 72,1 77,7 72,8 52,3 59,1 82,9 90,3 91,1 51,6 86,0 61,0 71,5 53,2 51,2 52,4 80,8 51,6 45,0 62,9 DD Les in izdelki 94,3 91,0 94,7 100,7 104,1 104,5 108,4 111,6 124,7 114,3 115,2 114,7 119,6 91,0 97,1 110,7 127,1 120,1 129,0 125,1 122,5 103,7 116,6 132,1 DE Papir, založništ., tiskarstvo1 100,9 100,6 101,2 104,8 103,9 102,0 109,5 103,0 106,6 106,7 107,1 110,3 113,4 104,8 103,2 93,4 112,3 104,0 110,2 105,7 111,8 106,0 102,4 115,1 DF Koks, naftni derivati, jedrsko gorivo2 34,2 36,3 – – – – 20,9 22,3 18,6 20,1 19,9 21,1 21,6 19,9 22,8 21,2 23,0 18,8 18,4 18,6 20,2 18,8 21,2 25,4 DG Kemikalije, kemični izdelki, umetna vlakna 114,5 128,0 147,5 158,7 179,4 172,1 189,3 201,1 213,9 218,8 170,4 207,4 198,6 161,9 209,4 193,6 200,4 206,8 199,2 235,8 241,5 180,7 234,3 272,5 DH Izdelki iz gume, plastičnih mas 99,8 103,6 116,5 122,2 130,0 136,9 135,9 135,1 141,2 146,6 151,4 145,6 149,7 112,3 127,3 125,5 152,6 131,0 146,7 146,0 145,4 137,1 157,4 166,6 DI Dr. nekovins. mineralni izd. 100,9 101,6 84,6 78,7 83,6 90,6 89,2 78,1 92,9 92,3 94,9 96,4 98,1 73,1 71,4 72,5 90,5 85,4 97,8 95,4 96,2 87,8 93,0 101,4 DJ Kovine in izdelki 108,3 112,0 107,8 116,3 129,8 131,5 136,6 143,9 147,2 140,2 141,5 147,6 146,1 116,1 142,7 135,4 153,6 142,5 148,3 150,7 146,2 131,2 143,2 150,2 DK Stroji in naprave 128,6 120,9 138,5 140,9 149,5 144,7 161,7 162,8 166,1 160,4 159,4 162,4 173,4 149,2 151,4 154,1 182,9 161,7 167,3 169,2 162,6 139,1 179,6 183,2 DL Električna, optična oprema 110,3 122,8 153,0 157,7 181,5 183,0 193,6 186,3 200,4 188,0 225,1 193,6 210,0 177,2 173,4 175,4 210,2 185,3 214,2 201,8 192,2 164,8 207,1 227,1 DM Vozila in plovila 106,4 111,7 152,7 184,7 177,7 149,4 173,3 195,2 206,5 196,2 195,8 175,0 180,3 164,6 179,6 184,6 221,5 184,3 216,7 218,4 230,9 141,5 216,1 240,9 DN Pohištvo, drugo, reciklaža 106,3 102,6 103,4 108,7 107,5 107,8 111,1 105,3 106,3 97,6 117,7 115,0 122,2 96,0 96,4 104,4 115,0 103,1 110,4 105,3 105,6 81,6 105,6 117,3 E Oskrba z elektriko, plin., vodo3 115,3 111,3 132,9 130,9 129,6 117,7 140,9 126,4 104,2 111,7 118,7 130,7 137,5 154,6 142,4 117,5 119,3 108,3 102,4 101,8 115,0 111,2 109,0 116,0 ZAPOSLENI V INDUSTRIJI4 Število skupaj, v tisoč 259,9 255,1 251,7 247,3 243,3 243,0 244,7 244,6 245,5 244,8 243,3 244,6 245,4 244,0 244,1 244,8 245,0 245,2 245,5 245,6 245,1 244,6 244,8 245,9 C Rudarstvo 5,1 4,8 4,4 4,2 4,0 4,0 3,9 3,9 3,8 3,7 4,0 3,9 3,9 3,9 3,9 3,9 3,8 3,8 3,8 3,8 3,8 3,7 3,7 3,8 D Predelovalne dejavnosti 243,1 238,9 236,1 231,8 227,9 227,5 229,2 229,4 230,2 229,6 227,8 229,1 229,9 228,7 228,9 229,6 229,7 230,0 230,2 230,3 229,8 229,3 229,7 230,7 E Oskrba z elektriko, plin., vodo 11,7 11,4 11,3 11,4 11,4 11,5 11,5 11,3 11,5 11,5 11,5 11,5 11,5 11,4 11,3 11,3 11,4 11,5 11,5 11,6 11,5 11,5 11,4 11,4 GRADBENIŠTVO5, realni indeksi vrednosti opravljenih del, 2000=100 Gradbeništvo skupaj 97,9 105,7 108,4 111,7 128,8 149,0 169,4 104,0 157,8 173,9 174,2 188,1 163,2 157,0 88,7 98,1 125,1 136,2 171,0 166,3 166,1 174,2 181,3 205,1 Stavbe 104,2 104,9 114,6 126,4 144,2 165,3 179,6 123,0 172,7 181,6 187,1 191,9 169,9 177,0 107,2 115,3 146,5 150,9 182,7 184,6 184,8 183,1 177,0 193,7 Gradbeni inženirski objekti 92,1 106,4 102,6 98,0 114,5 133,8 160,0 91,5 148,1 168,8 162,3 184,6 157,1 138,4 76,6 86,8 111,1 126,5 163,3 154,4 153,8 168,3 184,2 212,6 Delovno aktivni v gradbeništvu4 99,4 99,1 97,5 102,0 109,6 113,1 114,3 114,1 120,3 125,3 114,2 114,9 115,2 112,7 112,9 114,4 114,8 118,0 120,4 122,7 124,0 125,2 126,8 128,3 Vir podatkov: SURS. Opombe: *Indeksi industrijske proizvodnje so od februarja 2004 naprej začasni. Za obdobje do januarja 2004 so izračunani na osnovi podatkov o proizvedenih količinah industrijskih proizvodov. Od februarja 2004 so osnova za izračun podatki o vrednostni proizvodnji, ki je izračunana po obrazcu: vrednost proizvodnje v mesecu (x) = prihodek od prodaje v mesecu (x) + zaloge v mesecu (x)- zaloge v mesecu (x-1). 1Založniška podjetja niso vključena. 2Podatek zaradi zaupnosti ni objavljen. 3Le za podjetja z dejavnostjo oskrbe z energijo. 4Z januarjem 2005 je SURS prešel na novo metodologijo ugotavljanja formalno delovno aktivnega prebivalstva. Novi vir podatkov za zaposlene in samozaposlene razen kmetov je Statistični register delovno aktivnega prebivalstva (SRDAP). Po novi metodologiji so preračunani tudi podatki za pretekla leta do januarja 2000.5V raziskovanje so zajeta vsa večja gradbena podjetja, ter še nekatera negradbena podjetja, ki izvajajo gradbeno dejavnost. Proizvodnja Ekonomsko ogledalo UMAR številka 12/2007 str. P 5 2002 2003 2004 2005 2006 2006 Q Q III IV 2007 Q Q Q I II III 10 2006 11 12 2007 10 PROMET Potniški km v javnem cestnem prevozu, mio 1.143 1.065 980 848 850 180 223 209 222 167 79 77 66 70 62 76 69 80 73 45 43 79 79 Potniški km v železniškem prevozu, mio 749 778 764 777 788 189 210 196 202 204 72 71 69 - Potniški km v zračnem prevozu, mio 794 837 896 1.019 1.044 411 200 183 289 459 83 60 57 62 56 65 79 88 121 161 158 139 107 Tonski km v železniškem prevozu, mio 3.078 3.274 3.466 3.402 3.373 817 942 918 913 865 315 321 306 - Tonski km v pomorskem prevozu, mio 28.578 28.361 37.047 52.513 49.155 12.618 11.494 10.813 13.224 12.050 4.381 2.846 4.267 4.477 2.949 3.387 4.884 3.967 4.373 4.585 3.676 3.790 4.837 Tonski km v cestnem prevozu, mio 6.609 7.040 9.007 11.033 12.112 2.778 3.020 3.103 3.418 3.617 - Mestni potniški promet, mio 103,9 98,4 100,2 97,2 94,0 14,6 27,7 26,3 23,3 14,4 9,1 9,4 9,2 8,7 8,5 9,1 8,3 7,8 7,2 4,1 3,8 6,6 8,9 Letališ.potniš.promet, v 000 866 922 1.047 1.228 1.339 488 282 251 382 535 116 88 79 82 78 91 108 123 152 184 181 169 140 Pristaniški blagovni promet, v 000 t 9.305 10.788 12.063 12.625 15.462 3.555 4.158 4.282 3.967 3.406 1.426 1.362 1.370 1.197 1.323 1.762 1.091 1.383 1.493 1.113 1.167 1.126 1.331 Transportiran plin, v mio m3 1.007 1.098 1.097 1.136 -____-____-____-____-____-____-____-____- TURIZEM, nočitve, v 000 Skupaj 7.321 7.503 7.589 7.573 7.722 3.115 1.389 1.472 1.997 3.327 548 407 434 472 497 502 568 619 811 1.226 1.325 776 573 Domači gostje 3.300 3.327 3.226 3.173 3.233 1.226 620 700 786 1.253 219 197 203 177 282 242 208 239 339 503 489 261 228 Tuji gostje 4.021 4.175 4.363 4.399 4.489 1.889 769 771 1.211 2.074 329 209 231 296 215 261 359 380 472 723 836 515 344 Zdraviliški kraji 2.327 2.360 2.417 2.464 2.434 853 484 555 627 832 225 192 184 175 191 189 205 196 225 277 323 231 224 Obmorski kraji 2.052 2.010 2.002 1.949 1.871 961 216 203 524 939 118 84 68 47 62 94 139 152 233 376 366 197 114 KMETIJSTVO, zakol v klavnicah, v 000 ton Govedo 40,5 43,1 40,1 37,4 37,9 8,4 11,7 8,0 8,6 8,1 3,4 4,0 4,3 2,6 2,5 2,9 3,0 2,9 2,7 2,6 2,7 2,7 3,5 Prašiči 37,1 37,3 34,6 31,7 33,6 7,9 8,4 8,2 8,5 7,8 2,7 2,6 3,1 2,7 2,5 2,9 2,9 2,9 2,6 2,7 2,6 2,5 2,8 Perutnina 51,4 56,0 52,0 53,4 49,2 12,3 12,5 13,9 14,3 15,2 4,2 4,1 4,1 4,6 4,1 5,2 4,6 4,7 5,0 5,2 5,1 4,8 5,4 Odkup pridelkov, v mrd SIT, od 2007 v mio EUR 101,6 103,3 102,4 103,7 106,7 26,1 33,4 101,3 109,7 120,8 9,6 10,5 13,3 32,2 31,1 37,9 37,5 38,4 33,8 38,3 41,8 40,7 46,2 RIBIŠTVO, v t Ulov v morskih vodah 1459,8 1087,5 815,9 1021,6 736,7 271,3 179,3 174,5 246,0 230,9 91,4 51,8 36,1 83,4 65,3 25,8 39,6 77,8 128,7 51,1 123,4 56,4 60,6 Vir podatkov: SURS. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 - - - - - - - - - - - - - - - - Ekonomsko ogledalo UMAR Ekonomski odnosi s tujino številka 12/2007 str. P 6 2002 2003 2004 2005 2006 2006 2007 2006 2007 QQ III IV QQQ I II III 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 PLAČILNA BILANCA, v mio EUR Tekoči račun 247 -196 -720 -561 -857 -261 -512 -242 -238 -294 -54 -197 -261 -29 -158 -54 -114 -128 3 -75 -34 -185 -179 Blago1 -265 -543 -1.009 -1.026 -1.151 -257 -570 -227 -381 -381 -93 -197 -281 -79 -76 -72 -143 -160 -78 -92 -97 -192 -161 Izvoz 11.082 11.417 12.933 14.599 17.028 4.168 4.543 4.781 5.005 4.925 1.579 1.599 1.365 1.470 1.512 1.798 1.578 1.714 1.713 1.738 1.482 1.705 1.843 Uvoz 11.347 11.960 13.942 15.625 18.179 4.425 5.113 5.008 5.386 5.306 1.672 1.796 1.645 1.549 1.588 1.870 1.721 1.874 1.791 1.829 1.579 1.897 2.004 Storitve 620 540 688 849 866 299 160 204 343 402 85 28 46 99 34 71 95 118 130 110 147 146 83 Izvoz 2.440 2.465 2.783 3.143 3.449 1.072 855 829 1.025 1.307 292 267 295 299 233 297 333 338 354 440 455 412 370 Uvoz 1.820 1.925 2.095 2.294 2.584 773 695 625 682 905 207 239 249 200 199 227 238 220 223 330 309 266 287 Dohodki -168 -219 -322 -288 -398 -227 -100 -144 -156 -187 -48 -13 -38 -42 -49 -53 -51 -51 -54 -59 -63 -65 -69 Prejemki 490 510 530 648 902 241 242 217 271 279 77 72 94 71 70 75 89 92 91 90 91 98 92 Izdatki 657 728 852 936 1.300 468 342 361 427 466 125 85 132 114 119 128 139 143 144 149 154 163 161 Tekoči transferi 60 26 -76 -97 -173 -75 -2 -75 -45 -129 2 -15 11 -7 -68 0 -15 -35 5 -34 -21 -74 -31 Prejemki 500 474 561 738 785 165 237 197 227 203 85 59 93 51 59 87 75 60 92 63 86 54 64 Izdatki 439 449 638 835 958 240 238 272 272 332 83 74 82 58 128 86 90 95 87 97 107 128 96 Kapitalski in finančni račun 3 46 698 818 1.050 504 424 513 292 169 -107 23 508 -147 340 320 91 -34 235 113 1 55 207 Kapitalski račun -164 -165 -96 -114 -131 -39 -96 22 -12 -36 -7 -12 -77 12 20 -10 11 -8 -14 -3 -3 -30 -1 Finančni račun 167 211 794 932 1.182 543 519 491 304 205 -100 35 584 -159 320 330 80 -26 249 116 4 85 207 Neposredne naložbe 1.556 -151 224 -43 -207 136 -154 -92 1 -103 -48 -194 88 -84 -70 62 -15 -72 88 -92 44 -56 138 Domače v tujini -166 -421 -441 -516 -718 -164 -218 -307 -233 -326 -54 -168 4 -103 -148 -56 -112 -102 -19 -140 -44 -143 23 Tuje v Sloveniji 1.722 270 665 473 512 300 64 214 234 223 6 -26 84 19 78 118 97 29 107 48 88 87 116 Naložbe v vrednost. papirje -69 -223 -637 -1.466 -1.444 -336 -677 -626 -1223 350 -65 -183 -429 -905 -151 430 -416 -629 -178 234 120 -4 -356 Finančni derivativi 0 0 6 -10 -13 -3 2 2 -2 -12 -3 2 4 5 -4 1 0 0 -2 -6 -5 -1 -12 Ostale naložbe 565 849 945 2.639 1.564 63 954 1.153 1.539 -62 84 324 545 639 669 -156 456 741 342 -152 -147 237 417 Terjatve -538 -730 -1.308 -1.459 -1.936 -384 -264 -2.329 -395 -1.440 83 -23 -324 -712 -793 -823 -819 507 -83 -620 -374 -445 -283 Komercialni krediti -135 -116 -237 -226 -435 -77 120 -375 -193 30 -90 -57 267 -25 -160 -190 -95 -8 -90 32 151 -152 -229 Posojila -174 -223 -281 -340 -733 -87 -297 -351 -439 -419 -50 -75 -172 -18 -75 -258 -45 -203 -191 -215 -144 -60 -120 Gotovina, vloge -157 -323 -720 -872 -747 -194 -90 -1.623 236 -1.041 219 103 -412 -736 -552 -334 -664 715 185 -424 -384 -233 61 Ostale terjatve -71 -68 -69 -21 -21 -26 3 20 1 -11 4 6 -7 68 -7 -41 -14 3 13 -13 3 0 5 Obveznosti 1.104 1.579 2.252 4.098 3.500 446 1.218 3.481 1.934 1.378 1 348 869 1351 1462 668 1275 234 425 469 227 683 700 Komercialni krediti 95 59 214 291 468 63 282 274 57 -82 131 117 34 -171 219 225 -17 84 -10 54 -298 162 181 Posojila 838 1.123 1.671 2.731 2.064 357 467 15 1.546 899 -43 299 210 142 -54 -72 1021 294 230 220 251 428 205 Vloge 130 428 335 1.053 998 39 448 3.208 338 567 -82 -69 599 1406 1282 521 279 -140 199 188 281 98 328 Ostale obveznosti 39 -31 33 23 -30 -12 21 -16 -7 -6 -5 1 26 -25 16 -6 -9 -5 6 7 -8 -6 -14 Mednarod. denarne rezerve2 -1.885 -264 256 -189 1.281 684 394 55 -11 32 -68 86 376 185 -123 -7 55 -65 -1 132 -8 -91 20 Statistična napaka -250 150 22 -257 -194 -243 88 -271 -54 125 161 174 -246 176 -182 -266 23 162 -239 -38 33 130 -28 IZVOZ IN UVOZ PO NAMENU PORABE PROIZVODOV, v mio EUR Izvoz investicijskega blaga 1.542 1.634 1.873 2.058 2.492 622 705 n.p. n.p. n.p. 224 245 236 n.p. n.p. n.p. n.p. n.p. n.p. n.p. n.p. n.p. n.p. Blaga za vmesno porabo 5.245 5.463 6.342 6.990 8.429 2.094 2.203 n.p. n.p. n.p. 772 810 621 n.p. n.p. n.p. n.p. n.p. n.p. n.p. n.p. n.p. n.p. Blaga za široko porabo 4.175 4.188 4.568 5.349 5.840 1.366 1.589 n.p. n.p. n.p. 560 532 497 n.p. n.p. n.p. n.p. n.p. n.p. n.p. n.p. n.p. n.p. Uvoz investicijskega blaga 2.072 2.322 2.494 2.624 3.076 746 978 n.p. n.p. n.p. 276 344 358 n.p. n.p. n.p. n.p. n.p. n.p. n.p. n.p. n.p. n.p. Blaga za vmesno porabo 6.816 7.079 8.348 9.534 11.064 2.738 2.981 n.p. n.p. n.p. 1.010 1.072 900 n.p. n.p. n.p. n.p. n.p. n.p. n.p. n.p. n.p. n.p. Blaga za široko porabo 2.686 2.838 3.301 3.646 4.172 986 1.183 n.p. n.p. n.p. 399 409 375 n.p. n.p. n.p. n.p. n.p. n.p. n.p. n.p. n.p. n.p. Vira podatkov: BS, SURS. Opombe: 1izvoz in uvoz sta prikazana po F.O.B. in vključujeta prilagoditev za uvoz in izvoz blaga po ITRS ter po poročilih prostocarinskih prodajaln; 2rezerve BS. Ekonomsko ogledalo UMAR Denarna gibanja številka 12/2007 str. P 7 2005 2006 2006 2007 December 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 DENARNI SISTEM – KONSOLIDIRANA BILANCA MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ - stanje konec meseca, v mrd SIT; od 1.1.2007 v mio EUR Bankovci in kovanci 217,3 152,8 212,1 210,3 213,1 214,0 197,6 172,8 2.709 2.684 2.689 2.721 2.737 2.769 2.801 2.787 2.786 2.804 Depoziti čez noč pri drugih monetarnih finančnih institucijah 1.491,0 1.694,1 1595,6 1594,9 1605,7 1590,4 1608,0 1694,6 6.902 6.866 6.867 6.887 7.056 7.194 7.257 7.134 7.152 6.931 Depoziti čez noč pri BS – nedenarne finančne institucije 3,1 5,0 3,6 5,7 4,8 6,0 4,5 5,0 47 37 36 37 40 41 50 57 58 54 Depoziti čez noč pri BS – ostali državni sektor 3,3 1,3 2,2 2,1 2,1 1,9 1,9 1,3 6 7 5 5 6 7 8 10 9 6 Skupaj depoziti čez noč pri BS 6,4 6,4 5,9 7,8 6,9 7,9 6,4 6,4 53 43 41 43 47 48 58 67 67 60 Vezane vloge – obveznosti BS 0,3 0,0 0,5 - - - - - - - - - - - - - - - Vezane vloge – obveznosti drugih mednarodnih finančnih institucij 1.688,0 1.747,3 1710,8 1692,2 1735,0 1728,8 1744,1 1746,4 7.379 7.441 7.607 7.514 7.578 7.694 7.967 8.209 8.178 8.449 Depoziti na odpoklic do 3. mes. 164,9 197,5 166,0 171,5 182,7 184,6 188,4 197,5 962 918 985 991 1.087 1.133 1.171 1.224 1.277 1.300 Dolžniški vrednostni papirji, točke / delnice skladov denarnega trga in repo posli 9,5 9,2 7,0 7,7 7,3 7,5 7,9 8,1 29 32 46 52 52 61 62 66 69 80 Bankovci in kovanci in vpogledne vloge 1.713,9 1.853,3 1813,5 1812,9 1825,7 1812,3 1812,0 1873,7 9.664 9.593 9.597 9.650 9.840 10.011 10.116 9.989 10.005 9.794 Bankovci in kovanci in vloge do 2 let 3.524,6 3.798,1 3690,7 3676,6 3743,4 3725,6 3744,5 3817,6 18.005 17.952 18.189 18.156 18.506 18.838 19.254 19.421 19.460 19.543 Bankovci in kovanci in instrumenti do 2 let 3.534,2 3.807,2 3697,7 3684,2 3750,7 3733,1 3752,4 3825,8 18.035 17.984 18.235 18.208 18.557 18.899 19.316 19.487 19.529 19.624 IZBRANE TERJATVE DRUGIH MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ DO DOMAČIH SEKTORJEV, stanje konec meseca, v mrd SIT; od 1.1.2007 v mio EUR BS do centralne države 17,6 16,6 16,9 16,8 16,9 16,8 16,8 16,6 69 69 69 68 68 68 68 68 67 67 Centralna država (S. 1311) 780,5 776,6 774,5 777,8 782,2 792,5 787,7 776,6 3.184 3.219 2.944 2.748 2.574 2.465 2.408 2.342 2.345 2.348 Ostali državni sektor (S.1312,1313,1314) 17,8 24,9 23,4 20,6 20,4 21,5 21,8 24,9 108 106 107 105 107 107 107 110 111 114 Gospodinjstva (S.14, 15) 976,0 1.289,8 1180,4 1203,7 1229,2 1252,3 1277,6 1289,8 5.428 5.488 5.633 5.748 5.892 6.015 6.157 6.323 6.468 6.607 Nefinančne družbe (s.11) 2.620,9 3.245,5 2988,9 3025,0 3096,8 3157,9 3214,5 3245,5 14.086 14.250 14.660 15.142 15.426 15.788 16.274 16.720 17.004 17.269 Nedenarne finančne institucije (S.123, 124, 125) 230,9 365,6 287,5 296,5 303,5 325,7 338,3 368,3 1.554 1.563 1.574 1.761 1.747 1.911 2.034 2.083 2.205 2.367 Denarni sektor (S.121, 122) 1.408,2 1.157,1 1293,7 1236,0 1251,2 1265,8 1244,9 1158,7 3.505 2.770 2.267 2.033 2.257 2.211 2.218 2.439 2.448 2.460 Terjatve do domačih sektorjev V domači valuti 2.099,2 2.307,3 2121,8 2136,1 2152,6 2200,9 2223,7 2264,6 21.761 21.634 21.726 22.297 23.089 23.558 24.146 24.892 25.310 25.864 V tuji valuti 2.199,4 3.109,6 2748,5 2814,9 2894,6 2992,1 3048,8 3109,6 1.048 1.100 1.160 1.248 1.335 1.456 1.560 1.638 1.699 1.789 Vrednostni papirji skupaj 1.791,0 1.442,6 1682,7 1612,7 1638,9 1627,3 1617,7 1449,5 5.055 4.662 4.299 3.992 3.577 3.475 3.483 3.479 3.573 3.511 IZBRANE OBVEZNOSTI DRUGIH MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ DO DOMAČIH SEKTORJEV, stanje konec meseca, v mrd SIT; od 1.1.2007 v mio EUR Vloge v domači valuti skupaj 2608,5 2904,1 2752,1 2773,4 2846,7 2886,7 2892,4 2902,9 17.823 17.912 17.914 18.066 18.367 18.446 18.880 19.299 19.386 19.631 Čez noč 987,0 1178,1 1056,9 1057,6 1067,4 1061,9 1074,0 1178,1 6.645 6.598 6.648 6.676 6.849 6.953 7.047 6.881 6.907 6.695 Vezane vloge – kratkoročne 1175,5 1252,9 1257,0 1270,0 1323,3 1361,3 1353,8 1251,2 7.673 7.837 7.639 7.758 7.777 7.592 7.867 8.331 8.247 8.689 Vezane vloge – dolgoročne 309,9 291,9 282,9 286,1 286,9 297,2 291,3 292,4 2.486 2.492 2.560 2.569 2.573 2.693 2.728 2.790 2.874 2.872 Kratkoročne vloge na odpoklic 136,0 181,2 155,3 159,8 169,1 166,3 173,3 181,2 1.019 985 1.067 1.063 1.168 1.208 1.238 1.297 1.358 1.375 Vloge v tuji valuti skupaj 1349,9 1454,0 1424,9 1420,9 1433,9 1424,7 1449,2 1454,7 634 614 607 597 615 610 605 628 608 589 Čez noč 395,6 552,7 559,1 565,0 562,8 555,7 576,3 552,7 311 293 285 264 280 274 270 278 269 255 Vezane vloge – kratkoročne 623,7 544,7 521,4 506,3 517,6 514,9 519,0 545,5 240 239 237 251 248 249 242 258 248 241 Vezane vloge – dolgoročne 295,2 318,5 311,1 316,1 319,2 316,9 318,3 318,5 64 64 62 60 61 60 61 62 60 60 Kratkoročne vloge na odpoklic 35,4 38,0 33,3 33,6 34,3 37,3 35,7 38,0 19 18 23 22 26 27 32 30 31 33 Vir podatkov: BS. Ekonomsko ogledalo UMAR Cene številka 12/2007 str. P 8 Indeksi, 2005=100 2002 2003 2004 2005 2006 2006 2007 2006 2007 Q III Q IV Q I Q II Q III 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 IZBRANI CENOVNI INDIKATORJI CPI 89,2 94,2 97,6 100,0 102,5 103,2 103,2 103,1 105,8 106,9 103,1 103,6 102,9 102,7 103,8 104,9 106,1 106,5 106,6 106,9 107,3 108,0 108,9 Hrana in brezalkoholne pijače 95,9 100,3 100,8 100,0 102,3 102,3 103,1 105,3 108,7 110,7 103,4 104,0 105,7 104,7 105,5 107,5 109,3 109,2 109,5 109,7 113,0 115,5 115,5 Alkoholne pijače in tobak 80,8 91,0 96,3 100,0 103,7 105,2 106,2 107,1 108,0 113,6 106,1 106,2 106,9 107,0 107,4 107,6 108,1 108,2 113,9 114,0 113,1 113,2 113,1 Obleka in obutev 93,5 99,3 101,0 100,0 99,5 94,0 105,5 95,4 105,7 97,1 106,2 105,5 92,9 93,3 100,1 103,4 106,8 107,0 95,0 94,2 102,3 106,8 109,9 Stanovanje 80,2 85,4 91,7 100,0 105,3 107,0 103,8 104,2 107,1 109,3 103,8 104,2 103,6 103,9 105,1 106,7 107,0 107,7 108,5 110,3 109,1 110,2 112,3 Stanovanjska oprema 90,1 94,3 96,5 100,0 104,1 105,2 106,2 107,0 108,3 109,0 106,1 106,4 106,9 106,7 107,5 108,0 108,2 108,8 108,8 109,1 109,1 109,9 110,5 Zdravje 93,4 98,8 100,3 100,0 98,3 98,0 98,3 99,9 99,9 99,1 98,2 98,7 99,2 99,7 100,8 100,0 99,7 99,9 100,0 98,7 98,7 98,8 98,8 Prevoz 88,0 92,1 97,4 100,0 101,3 103,0 100,3 99,7 102,6 102,1 100,1 100,6 99,8 99,3 100,1 101,6 102,9 103,2 102,9 102,2 101,1 100,7 102,5 Komunikacije 98,5 99,8 100,0 100,0 100,3 100,4 101,5 100,0 99,6 100,9 101,1 101,1 101,5 99,3 99,2 99,3 99,7 99,7 100,6 100,8 101,5 101,4 100,8 Rekreacija in kultura 89,8 94,2 97,7 100,0 102,1 105,8 101,1 102,5 104,3 110,6 100,9 101,8 102,3 102,9 102,3 102,0 104,4 106,4 111,0 113,0 107,9 105,5 105,6 Izobraževanje 83,5 87,1 93,4 100,0 103,1 103,5 102,9 103,1 104,7 105,7 102,9 102,9 103,0 103,1 103,0 103,0 105,6 105,6 105,6 105,6 106,0 106,7 106,7 Gostinske in nastanitvene storitve 84,9 91,1 95,8 100,0 104,5 105,4 106,3 109,2 110,8 112,8 105,5 107,4 108,9 109,3 109,6 110,3 111,0 111,1 111,8 112,7 113,9 114,4 115,6 Raznovrstno blago in storitve 88,8 94,5 98,1 100,0 104,1 104,4 105,9 106,4 107,1 108,2 105,8 106,1 106,2 106,5 106,7 106,7 107,2 107,3 107,8 108,3 108,5 108,8 109,6 HICP 89,1 94,2 97,6 100,0 102,5 103,2 103,3 103,4 106,2 107,0 103,2 103,7 103,1 103,0 104,1 105,3 106,5 106,8 106,7 106,9 107,4 108,2 109,2 Cene industrijskih proizvodov pri proizv. na domačem trgu 91,0 93,3 97,4 100,0 102,4 102,6 103,2 105,9 107,4 108,2 103,1 103,6 104,3 106,5 106,9 107,1 107,4 107,7 107,8 107,7 108,9 109,6 110,1 Proizvodi za vmesno porabo 89,6 91,4 96,9 100,0 103,5 104,2 104,7 109,1 111,7 112,6 104,5 105,3 106,1 110,4 110,7 111,3 111,8 112,1 112,3 112,1 113,5 114,2 114,3 Proizvodi za investicije 94,8 94,7 97,0 100,0 100,2 100,5 100,8 101,2 101,1 101,5 100,7 100,9 101,4 101,0 101,3 101,4 101,0 100,9 101,6 101,4 101,6 102,1 101,9 Proizvodi za široko porabo 91,8 95,3 98,1 100,0 101,5 101,2 102,1 103,1 103,6 104,2 101,9 102,3 102,8 103,0 103,4 103,2 103,5 104,0 103,8 103,8 105,1 105,8 107,1 REGULIRANE CENE1 Energetika 81,1 83,3 89,4 100,0 108,0 111,9 105,9 102,6 109,5 110,1 105,5 105,9 103,6 100,4 103,7 107,5 110,3 110,7 111,8 109,8 108,5 108,5 114,4 Naftni derivati 78,9 80,2 86,7 100,0 110,3 116,3 105,7 101,4 110,9 111,3 105,1 105,6 102,9 98,4 103,0 107,5 112,3 112,9 113,5 111,0 109,3 108,7 115,9 Elektrika za gospodinjstva 90,4 93,8 98,6 100,0 101,6 102,0 102,7 101,7 107,1 – 102,7 102,7 101,9 101,0 102,4 107,1 107,1 107,1 – – – – – Komunala 83,4 88,6 96,2 100,0 97,4 100,9 87,8 93,8 94,7 97,2 89,3 90,7 92,5 94,4 94,4 94,7 94,7 94,7 94,7 101,7 95,2 95,2 95,1 Promet in zveze skupaj 91,5 95,2 97,9 100,0 101,5 101,6 101,6 101,9 102,2 102,2 101,6 101,6 101,7 101,8 102,2 102,2 102,2 102,2 102,2 102,2 102,2 102,2 102,2 Ostale regulirane cene 86,0 89,8 95,7 100,0 102,6 103,2 103,3 104,9 104,9 106,3 103,3 103,3 104,2 105,1 105,3 105,3 104,7 104,7 105,5 107,1 106,4 106,4 106,4 Regulirane cene skupaj 82,5 85,5 91,5 100,0 107,0 110,2 106,9 105,6 110,8 112,0 106,9 107,3 106,0 104,1 106,6 109,4 111,3 111,7 112,6 112,7 110,7 110,7 114,5 Vir podatkov: SURS, izračuni, ocene UMAR. Opomba: 1sestava skupin se spreminja, podatki med posameznimi leti niso popolnoma primerljivi s predhodno objavljenimi. Trg električne energije je od 1.7.2007 liberaliziran. Podatki od julija 2007 dalje niso primerljivi. Ekonomsko ogledalo UMAR Obrestne mere in investicije številka 12/2007 str. P 9 Konec leta 2006 2007 2002 2003 2004 2005 2006 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 OBRESTNE MERE MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ, v % Nove vloge v domači valuti Gospodinjstva Vloge čez noč - - - 0,47 0,32 0,27 0,28 0,27 0,33 0,33 0,33 0,34 0,34 0,34 0,35 0,35 0,37 0,42 - Vezane vloge do 1 leta - - - 3,34 2,96 2,80 2,81 2,84 2,83 2,91 3,01 3,07 3,15 3,26 3,36 3,41 3,61 3,89 - Nova posojila gospodinjstvom v domači valuti Stanovanjska posojila, fiksna OM nad 1 do 5 let - - 4,18 4,99 4,56 4,42 5,19 4,29 5,16 5,44 5,50 5,35 5,37 5,36 5,79 5,98 6,16 6,45 - Nova posojila nefinančnim družbam v domači valuti Posojilo nad 1 mio EUR, fiksna OM nad 1 do 5 let - 8,58 5,36 5,23 4,64 4,66 5,04 5,11 5,49 6,53 - - 4,86 5,12 6,49 - 5,76 5,59 - OBRESTNE MERE EVROPSKE CENTRALNE BANKE, v % Operacije glavnega refinanciranja 3,21 2,25 2,00 2,02 2,78 3,25 3,25 3,50 3,50 3,50 3,75 3,75 3,75 4,00 4,00 4,00 4,00 4,00 - NALOŽBE, izplačila, v mio SIT, od leta 2007 v 000 EUR Skupaj 524.626 610.923 760.662 772.675 824.957 58.911 86.544 147.057 283.943 287.486 252.076 387.674 377.167 375.300 483.585 460.832 362.648 377.049 468.963 Industrija skupaj 114.794 136.349 184.271 181.466 164.226 12.008 16.069 22.452 54.811 66.902 68.461 62.123 71.435 60.840 81.370 81.419 93.484 77.801 168.502 Energetika 36.959 31.538 39.105 38.701 36.856 2.294 4.832 7.335 11.771 26.320 12.892 9.072 9.797 14.671 13.194 13.996 29.763 27.846 28.806 Predelovalne dejavnosti 77.835 104.811 145.163 142.765 127.370 9.714 11.237 15.117 43.040 40.582 55.568 53.051 61.639 46.169 68.176 67.423 63.721 49.956 139.695 Gradbeništvo* 8.937 11.350 21.470 129.609 170.369 13.065 14.565 43.112 97.608 68.472 -120.858 13.463 44.591 34.762 11.816 4.168 16.039 11.698 15.242 Promet in zveze* 58.244 39.779 54.720 63.689 57.978 3.401 9.931 4.165 11.029 32.975 194.924 142.273 120.681 86.677 211.395 185.566 60.813 58.285 56.344 Trgovina 66.950 67.852 80.272 93.793 82.460 6.229 4.926 6.846 16.599 12.242 25.851 34.770 29.893 32.765 36.881 34.166 45.906 44.707 40.730 Gostinstvo 9.144 14.665 14.206 15.641 12.356 439 722 1.483 7.841 5.197 7.092 5.981 2.300 13.813 10.544 3.008 6.131 5.558 5.909 Finančne in tehnične storitve 40.339 48.049 52.291 48.192 47.530 3.805 4.297 4.655 11.926 22.401 9.369 14.409 20.320 14.473 27.755 20.885 10.422 19.991 16.383 Ostalo 226.220 292.876 353.432 240.285 290.038 19.964 36.034 64.344 84.129 79.297 67.236 114.655 87.946 131.970 103.824 131.620 129.853 159.009 165.853 V gospodarsko infrastrukturo skupaj1 162.078 177.777 223.096 180.751 197.802 13.348 19.366 49.344 89.490 105.197 64.170 57.115 68.286 76.713 202.593 107.145 76.037 58.919 63.391 Energetika 36.959 46.562 46.469 42.212 36.857 2.294 4.832 7.335 11.771 26.320 12.892 9.072 9.797 14.671 13.194 13.996 29.763 27.846 28.806 Oskrba z elektriko 25.132 26.903 23.107 24.251 22.736 1.304 3.331 3.946 6.664 21.210 7.479 5.503 7.270 11.458 9.714 10.160 28.005 23.086 23.944 Oskrba s plinom 1.380 1.282 689 678 729 26 111 117 229 242 335 107 100 268 106 485 269 312 424 Oskrba s toplo vodo 1.168 2.725 2.027 2.564 2.640 240 346 714 1.540 898 640 350 290 267 890 634 1.015 787 684 Oskrba s hladno vodo 9.280 15.652 20.645 14.720 10.752 724 1.044 2.558 3.337 3.970 4.439 3.112 2.137 2.679 2.484 2.717 474 3.661 3.754 Prometna infrastruktura 125.119 131.215 176.627 138.539 160.945 11.054 14.534 42.009 77.719 78.876 51.278 48.043 58.489 62.041 189.399 93.149 46.274 31.073 34.585 Železnice 16.924 1.717 1.822 2.615 6.677 77 493 70 590 1.360 897 727 1.406 1.629 515 1.204 1.144 1.143 649 Zračni promet 618 1.774 2.660 3.462 2.120 123 139 502 1.508 2.028 1.515 2.064 2.802 4.143 3.147 2.251 1.646 2.003 3.352 Ceste, avtoceste 81.467 103.849 141.157 106.040 136.142 10.310 13.150 40.435 72.863 62.228 46.038 41.167 40.883 49.348 182.016 84.437 39.653 24.436 27.818 Pošta in telekomunikacije 24.573 20.923 26.717 24.143 13.609 432 399 613 1.717 1.402 1.780 2.196 6.750 5.459 2.298 1.240 1.996 1.724 884 Ostalo 1.538 2.952 4.271 2.279 2.397 112 354 389 1.041 11.858 1.048 1.889 6.647 1.462 1.424 4.017 1.834 1.767 1.882 Viri podatkov: SURS, BS, APP. Opomba: 1izplačila so zbrana na podlagi individualnih podatkov za investitorje. *Od aprila 2007 je v prometu zajeto večje infrastrukturno podjetje (sprememba glavne dejavnosti iz F v I). Ekonomsko ogledalo UMAR Trg dela številka 12/2007 str. P 10 Število v tisoč 2002 2003 2004 2005 2006 2006 2007 2006 2007 Q III Q IV Q I Q II Q III 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 A FORMALNO AKTIVNI (A=B+E) 911,4 899,1 900,3 905,0 910,7 909,6 914,0 919,1 923,5 924,6 915,0 915,5 911,3 918,0 919,2 920,0 921,6 923,6 925,4 924,5 923,1 926,0 934,0 B FORMALNO DELOVNO AKTIVNI (C+D)1 808,7 801,4 807,5 813,1 824,8 826,6 834,5 841,8 852,7 856,1 833,7 836,7 833,0 838,0 841,5 845,8 849,0 852,9 856,2 854,4 854,6 859,4 864,5 V kmetijstvu, gozdarstvu, ribištvu 45,4 37,7 41,2 38,7 38,9 38,7 38,5 43,1 42,0 41,0 38,6 38,6 38,4 43,0 43,1 43,1 41,9 42,0 42,0 41,0 41,0 41,0 40,4 V industriji in gradbeništvu 323,3 318,4 313,9 310,9 313,3 315,1 317,6 317,4 322,2 324,8 317,9 318,9 315,9 316,2 317,8 318,3 320,5 322,3 323,9 324,3 324,4 325,7 327,7 od tega: v predelovalnih dejavnostih 243,1 238,9 236,1 233,7 227,9 227,5 229,2 229,4 230,2 229,6 229,1 229,9 228,7 228,9 229,6 229,7 230,0 230,2 230,3 229,8 229,3 229,7 230,7 v gradbeništvu 63,4 63,3 62,2 61,7 69,9 72,2 72,9 72,8 76,8 80,0 73,3 73,5 71,9 72,1 73,0 73,3 75,3 76,8 78,3 79,1 79,9 80,9 81,8 V storitvah 440,0 445,2 452,3 463,5 472,6 472,8 478,4 481,3 488,5 490,3 477,2 479,2 478,7 478,8 480,7 484,4 486,6 488,6 490,3 489,1 489,2 492,7 496,4 od tega: v javni upravi 45,9 47,7 49,9 49,1 50,2 50,3 50,1 49,7 50,1 50,2 50,3 50,2 49,9 49,8 49,7 49,7 49,9 50,1 50,2 50,2 50,2 50,2 50,3 V izobraževanju, zdravstvu in socialnem varstvu 101,6 102,7 105,0 106,5 109,1 108,6 110,0 109,9 110,2 109,3 109,9 110,2 109,8 109,5 109,9 110,2 110,4 110,1 110,2 109,0 108,7 110,1 110,6 C ZAPOSLENI1 721,4 722,1 724,4 731,6 741,6 743,4 750,7 753,1 764,7 768,6 750,1 752,9 749,2 749,5 752,9 757,0 761,3 764,9 768,1 767,0 767,1 771,6 777,0 V podjetjih in organizacijah 654,6 656,0 658,7 666,2 675,1 675,9 682,6 685,8 695,0 697,5 681,6 684,3 681,7 682,8 685,6 689,0 692,4 695,1 697,5 696,2 696,1 700,1 705,2 Pri fizičnih osebah 66,8 66,2 65,6 65,4 66,5 67,5 68,2 67,3 69,8 71,1 68,5 68,6 67,5 66,7 67,3 68,0 68,9 69,8 70,6 70,8 71,0 71,5 71,8 D SAMOZAPOSLENI IN KMETJE 87,3 79,2 83,1 81,5 83,3 83,2 83,7 88,7 87,9 87,6 83,6 83,8 83,8 88,5 88,6 88,8 87,8 88,0 88,1 87,3 87,5 87,8 87,5 E REGISTRIRANI BREZPOSELNI 102,6 97,7 92,8 91,9 85,8 83,0 79,5 77,3 70,9 68,4 81,3 78,8 78,3 80,0 77,7 74,2 72,6 70,7 69,3 70,1 68,5 66,7 69,5 Ženske 52,5 51,6 49,3 49,4 47,0 46,3 43,6 42,0 39,3 38,0 44,9 43,3 42,6 43,2 42,1 40,7 40,2 39,2 38,5 39,3 38,1 36,7 38,0 Mladi (do 26. leta) 24,7 25,5 24,3 22,2 18,2 16,4 16,0 14,0 11,6 10,3 16,8 15,8 15,2 15,1 14,2 12,8 12,2 11,5 11,1 11,1 10,4 9,5 12,2 Starejši od 40 let 50,7 43,1 39,7 40,1 39,7 39,3 37,9 38,7 37,2 36,6 38,2 37,6 37,7 39,0 38,8 38,1 37,7 37,2 36,7 36,9 36,6 36,3 36,1 Brez strokovne izobrazbe 48,2 43,2 38,6 37,5 33,7 32,2 30,8 30,4 27,7 27,0 31,1 30,6 30,8 31,6 30,7 29,0 28,2 27,7 27,1 27,2 27,0 26,7 27,0 Brezposelni več kot 1 leto 55,8 47,5 42,9 43,4 41,9 41,5 40,2 38,8 36,7 35,5 41,0 39,9 39,7 39,6 39,0 37,9 37,4 36,8 36,0 35,8 35,6 35,0 35,3 Prejemniki nadomestil in pomoči 24,4 24,3 22,3 23,3 22,7 22,4 19,4 19,1 16,8 15,8 19,9 19,4 18,9 19,9 19,1 18,3 17,2 16,9 16,3 16,3 16,0 15,2 14,8 F STOPNJA REG. BREZP., E/A, v % 11,3 10,9 10,3 10,2 9,4 9,1 8,7 8,4 7,7 7,4 8,9 8,6 8,6 8,7 8,4 8,1 7,9 7,7 7,5 7,6 7,4 7,2 7,4 G TOKOVI AKTIVNEGA PREBIVALSTVA -2,3 -10,2 1,5 8,0 5,2 -2,5 1,6 8,7 5,4 0,6 5,3 0,5 -4,2 6,7 1,2 0,8 1,6 2,0 1,8 -0,9 -1,4 2,9 8,0 Novi brezposelni iskalci prve zaposlitve 21,4 25,4 26,0 21,7 18,6 3,5 8,2 2,9 2,4 2,3 5,8 1,4 1,0 1,3 0,8 0,9 1,0 0,7 0,6 0,7 0,6 1,0 5,3 Izgubili delo 66,0 68,8 69,6 67,2 63,8 15,2 14,8 15,4 11,6 12,6 4,8 5,0 5,0 7,6 3,8 4,0 4,0 4,0 3,7 4,9 3,5 4,2 4,5 Brezposelni dobili delo 52,2 50,5 54,3 53,9 57,4 13,5 13,6 14,8 12,1 11,3 5,1 5,0 3,5 5,1 4,4 5,2 4,2 4,1 3,7 3,0 3,8 4,4 4,3 Črtani brezposelni 39,9 47,3 46,6 33,1 39,2 9,8 11,3 7,6 6,9 6,2 4,4 3,9 3,1 2,0 2,5 3,1 2,4 2,5 2,0 1,6 1,9 2,7 2,6 Prirast delovnih dovoljenj za tujce 2,1 3,5 -0,5 3,9 7,8 1,6 0,3 3,9 4,9 4,3 0,4 0,1 -0,2 0,3 1,2 2,5 3,6 1,7 -0,5 2,2 1,6 0,5 -0,7 Upokojitve2 15,9 16,1 16,4 16,7 18,7 4,5 6,1 4,7 4,3 4,5 2,2 2,0 1,9 1,8 1,6 1,2 1,5 1,4 1,3 1,4 0,9 2,2 2,0 Umrli2 2,6 2,6 2,5 2,3 2,5 0,6 0,6 0,6 0,6 0,6 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 Drugi, ki so dobili delo, neto2 30,4 24,9 39,5 32,6 37,3 6,3 9,8 13,8 8,7 4,0 5,4 4,5 -0,2 8,9 3,3 1,6 0,6 3,2 4,9 -0,9 -1,0 6,0 7,8 H PROSTA DELOVNA MESTA3 11,6 12,1 14,1 16,9 19,0 18,9 17,4 20,5 21,0 20,4 19,5 16,9 15,9 20,0 17,8 23,6 20,6 19,3 23,1 18,8 19,7 22,8 24,4 Od teh za določen čas, v % 74,4 73,8 73,7 75,6 75,3 77,6 77,5 76,7 77,5 77,2 77,9 78,0 76,4 77,1 75,1 77,5 76,9 79,1 76,6 78,4 77,1 76,5 76,4 DELOVNA DOVOLJENJA ZA TUJCE 35,3 39,7 39,7 41,6 48,3 50,0 50,9 53,4 59,3 63,0 50,9 51,0 50,7 52,2 53,4 54,7 58,3 60,1 59,5 61,7 63,3 63,9 n.p. Od vseh formalno aktivnih (I/A, v %) 3,9 4,4 4,4 4,6 5,3 5,5 5,6 5,8 6,4 6,8 5,6 5,6 5,6 5,7 5,8 5,9 6,3 6,5 6,4 6,7 6,9 6,9 n.p. Viri podatkov: SURS, ZRSZ, ZPIZ. Opombe: 1Z januarjem 2005 je SURS prešel na novo metodologijo ugotavljanja formalno delovno aktivnega prebivalstva. Novi vir podatkov za zaposlene in samozaposlene razen kmetov je Statistični register delovno aktivnega prebivalstva (SRDAP), podatki o kmetih pa so napovedani s pomočjo ARIMA modela na osnovi četrtletnih podatkov o kmetih iz Ankete o delovni sili. Po novi metodologiji so preračunani tudi podatki za pretekla leta do januarja 2000. 2Ocena UMAR na podlagi podatkov ZPIZ in ZRSZ; 3po ZRSZ. Ekonomsko ogledalo UMAR Narodnogospodarski stroški številka 12/2007 str. P 11 2004 2005 2006 2006 2007 2006 2007 Q Q Q Q Q 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 BRUTO PLAČA NA ZAPOSLENEGA v SIT, od leta 2007 v EUR Skupaj 264.463 277.279 290.635 286.917 309.709 1.238 1.252 1.267 333.799 302.207 1.250 1.213 1.252 1.237 1.264 1.254 1.263 1.279 1.259 1.304 Zasebni sektor (A do K) 245.498 258.714 272.709 267.438 294.601 1.168 1.178 1.191 324.626 284.972 1.182 1.137 1.184 1.164 1.192 1.179 1.180 1.211 1.181 1.238 Kmetijstvo, ribištvo (A, B) 215.981 224.253 236.822 234.180 255.337 1.010 1.036 1.049 275.462 244.538 1.030 978 1.021 1.026 1.057 1.026 1.029 1.073 1.044 1.113 A Kmetijstvo 216.252 224.225 236.681 234.330 255.564 1.010 1.036 1.049 275.255 244.960 1.030 978 1.023 1.025 1.058 1.027 1.029 1.072 1.045 1.110 B Ribištvo 205.207 218.670 236.027 228.286 245.222 970 1.032 1.030 283.455 226.221 1.007 984 919 1.070 1.011 1.015 1.015 1.078 999 1.231 Industrija, gradbeništvo (C do F) 229.615 243.067 256.362 252.418 275.098 1.096 1.101 1.120 302.333 263.312 1.120 1.059 1.110 1.081 1.114 1.109 1.106 1.145 1.109 1.168 C Rudarstvo 324.410 344.670 360.110 347.764 390.549 1.504 1.547 1.538 465.162 350.142 1.516 1.488 1.508 1.487 1.580 1.572 1.518 1.549 1.547 1.628 D Predelovalne dejavnosti 225.806 238.985 252.162 248.069 269.029 1.086 1.086 1.105 293.054 258.417 1.113 1.046 1.099 1.069 1.094 1.095 1.091 1.132 1.093 1.151 E Oskr. z elektr., plin.,vodo 322.478 353.836 373.743 355.321 439.645 1.494 1.537 1.564 550.174 404.477 1.539 1.442 1.501 1.483 1.551 1.576 1.502 1.602 1.588 1.689 F Gradbeništvo 214.536 224.794 238.698 239.102 253.871 1.017 1.036 1.054 271.568 245.003 1.018 996 1.038 1.011 1.066 1.031 1.050 1.071 1.039 1.091 Proizvodne storitve (G do I) 242.355 253.747 266.326 261.841 286.264 1.150 1.156 1.167 309.080 280.448 1.151 1.128 1.171 1.153 1.163 1.152 1.162 1.177 1.163 1.204 G Trgovina 233.682 244.880 258.521 254.723 278.198 1.122 1.130 1.143 294.774 276.686 1.127 1.097 1.143 1.130 1.135 1.125 1.136 1.151 1.142 1.176 H Gostinstvo 196.458 202.895 211.873 210.678 221.166 893 922 927 225.866 224.287 898 873 906 905 930 931 920 945 916 958 I Promet, skladišč., zveze 284.881 299.377 310.080 302.254 334.933 1.333 1.320 1.331 379.872 315.296 1.324 1.317 1.359 1.316 1.332 1.313 1.329 1.343 1.322 1.377 Poslovne storitve (J do K) 312.967 325.355 340.552 328.901 375.481 1.437 1.472 1.466 428.155 365.729 1.448 1.412 1.450 1.452 1.504 1.461 1.458 1.486 1.453 1.528 J Finančno posredništvo 388.044 413.896 443.595 415.908 523.782 1.812 1.943 1.834 668.928 487.279 1.797 1.810 1.830 1.897 2.021 1.911 1.833 1.853 1.815 1.973 K Posl. z nepremičninami 283.421 292.763 304.295 298.125 324.256 1.307 1.312 1.341 345.433 323.388 1.326 1.274 1.321 1.300 1.328 1.309 1.330 1.361 1.331 1.379 Javne storitve (L do O) 319.911 330.580 341.999 343.246 353.578 1.445 1.469 1.495 360.551 352.211 1.449 1.433 1.453 1.454 1.474 1.478 1.509 1.485 1.490 1.500 L Javna uprava 322.928 333.302 343.572 346.124 351.537 1.446 1.482 1.538 353.047 350.213 1.450 1.442 1.445 1.452 1.488 1.506 1.565 1.512 1.538 1.553 M Izobraževanje 325.463 340.967 357.301 362.784 368.215 1.521 1.545 1.561 370.135 369.042 1.516 1.518 1.530 1.533 1.550 1.550 1.571 1.556 1.556 1.560 N Zdrav., socialno varstvo 310.990 316.827 325.245 323.843 336.103 1.367 1.393 1.405 341.294 337.332 1.387 1.344 1.369 1.386 1.401 1.392 1.423 1.401 1.391 1.404 O Dr. javne.skup.,oseb. st. 316.566 325.159 332.137 324.566 356.170 1.402 1.394 1.407 395.357 342.534 1.395 1.368 1.441 1.389 1.393 1.399 1.399 1.415 1.407 1.421 INDIKATORJI KONKURENČNOSTI, 2001=100 Tečaji Efektivni tečaj1 nominalno 94,6 94,0 94,1 94,4 94,3 94,4 94,8 94,9 94,2 94,4 94,3 94,5 94,5 94,7 94,8 94,9 95,0 94,8 95,0 95,3 Realni (deflator relativne cene življenjskih potrebščin) 105,2 104,9 105,6 106,2 106,0 105,6 107,8 108,6 106,0 106,4 105,6 105,3 106,0 106,9 108,0 108,3 108,4 108,5 108,9 109,6 Realni (deflator relativne cene ind. proizvodov)2 103,1 102,5 101,6 101,2 102,5 103,4 103,2 103,4 102,3 102,9 103,4 103,5 103,4 103,1 103,2 103,4 103,2 103,1 103,9 104,7 SIT za USD 192,4 192,7 191,0 188,0 185,9 – – – 186,2 181,4 – – – – – – – – – – SIT za EUR 238,9 239,6 239,6 239,6 239,6 – – – 239,6 239,6 – – – – – – – – – – USD za EUR 1,2433 1,2448 1,2557 1,2741 1,2902 1,3105 1,3482 1,3745 1,2881 1,3213 1,2999 1,3074 1,3242 1,3516 1,3511 1,3419 1,3716 1,3622 1,3896 1,4227 Viri podatkov: SURS, APP, BS, ECB, OECD Main Economic Indicators, preračuni UMAR. Opombe: Podatki za mesečne bruto plače na zaposlenega so bili v septembru 2005 objavljeni po novi metodologiji za leto 2004 in dalje. 1Sprememba metodologije: v izračun efektivnega tečaja so po novi metodologiji zajete valute oz. cene 17 trgovinskih partneric (Avstrija, Belgija, Nemčija, Italija, Francija, Nizozemska, Španija, Danska, Zdr. kraljestvo, Švedska, Češka, Madžarska, Poljska, Slovaška, ZDA, Švica, Japonska); uteži so deleži posamezne trgovinske partnerice v slovenskem izvozu in uvozu proizvodov predelovalnih dejavnosti (5–8 SMTK) v obdobju 2001–2003; izvoz je dvojno tehtan; rast vrednosti indeksa pomeni rast vrednosti domače valute in obratno. 2Cene industrijskih proizvodov pri proizvajalcih – predelovalne dejavnosti. Ekonomsko ogledalo UMAR Javne finance številka 12/2007 str. P 12 V mio SIT, tekoče cene, od leta 2007 v tisoč EUR 2003 2004 2005 2006 2006 2007 2006 2007 Q III Q IV Q I Q II 11 12 1 2 3 4 5 6 7 KONSOLIDIRANA BILANCA JAVNEGA FINANCIRANJA PO METODOLIGIJI GFS – IMF JAVNOFINANČNI PRIHODKI PRIHODKI SKUPAJ 2.477.425 2.683.055 2.869.949 3.105.421 729.600 874.009 3.065.753 3.456.344 287.812 309.710 1.062.258 959.563 1.043.932 1.292.864 1.172.663 990.818 1.183.162 Tekoči prihodki 2.440.298 2.609.053 2.759.987 2.970.410 706.346 816.169 2.955.037 3.374.889 265.390 291.337 1.034.423 926.165 994.448 1.272.601 1.157.964 944.323 1.159.906 Davčni prihodki 2.291.071 2.446.899 2.608.230 2.818.643 665.880 768.117 2.828.698 3.199.681 252.118 272.749 994.506 883.169 951.023 1.218.988 1.094.220 886.473 1.089.818 Davki na dohodek in dobiček 460.520 506.878 537.260 655.486 134.797 154.693 587.733 914.251 49.212 63.610 188.151 189.870 209.713 462.894 288.258 163.099 168.660 Prispevki za socialno varnost 839.216 899.400 955.611 1.013.970 250.117 272.872 1.083.374 1.123.694 86.391 102.001 358.356 360.464 364.554 371.109 371.851 380.733 379.179 Davki na plačilno listo in del. silo 107.424 117.676 126.097 113.334 27.376 32.279 96.050 99.669 9.804 13.249 32.835 32.096 31.119 32.767 32.408 34.495 34.122 Davki na premoženje 34.419 39.513 40.834 45.322 15.126 13.585 22.183 57.958 7.140 3.043 6.207 7.914 8.063 10.750 27.215 19.993 20.758 Domači davki na blago in storitve 814.577 856.610 938.118 977.082 235.012 290.547 1.017.613 973.023 97.968 89.279 403.169 286.860 327.584 332.537 363.303 277.183 475.447 Davki na medn. trgov. in transak 34.653 19.339 9.360 12.145 2.653 3.866 21.478 30.663 1.528 1.444 5.460 6.313 9.706 8.879 11.034 10.749 11.547 Drugi davki 261 7.484 950 1.304 799 275 266 422 76 125 329 -347 284 51 151 221 105 Nedavčni prihodki 149.227 162.154 151.756 151.767 40.465 48.051 126.339 175.208 13.272 18.588 39.918 42.996 43.425 53.613 63.743 57.851 70.088 Kapitalski prihodki 15.857 20.751 27.181 39.971 10.175 15.465 19.670 14.923 6.163 4.651 7.455 6.113 6.103 5.885 4.099 4.939 13.518 Prejete donacije 13.384 1.877 2.173 1.287 356 409 2.103 2.831 177 171 713 402 988 726 683 1.422 584 Transferni prihodki 7.887 7.536 8.140 10.259 117 9.985 1.835 4.151 9.483 476 1.727 31 77 265 1.251 2.635 1.098 Prejeta sredstva iz EU - 43.838 72.469 83.494 12.607 31.981 87.109 59.551 6.599 13.076 17.940 26.852 42.317 13.387 8.666 37.499 8.056 JAVNOFINANČNI ODHODKI ODHODKI SKUPAJ 2.555.894 2.768.427 2.941.756 3.165.327 721.094 925.862 3.202.748 3.394.538 285.225 375.015 985.192 1.108.814 1.108.741 1.061.851 1.242.632 1.090.055 1.094.954 Tekoči odhodki 1.225.523 1.234.113 1.283.018 1.363.301 308.809 367.663 1.481.934 1.448.317 117.158 135.482 489.168 473.213 519.554 506.381 506.401 435.536 450.934 Plače in drugi izdatki zaposlenim 662.776 700.349 722.822 762.128 188.138 196.382 785.849 851.711 64.797 67.969 262.124 262.111 261.613 261.814 321.894 268.003 266.715 Izdatki za blago in storitve 451.440 429.861 457.942 496.830 111.986 150.253 490.266 482.385 46.338 62.028 192.055 145.993 152.217 155.082 169.373 157.930 174.747 Plačila obresti 92.661 91.933 89.180 90.199 5.439 15.910 197.547 105.283 5.011 2.574 32.429 62.374 102.745 87.080 12.021 6.182 6.768 Sredstva, izločena v rezerve 18.646 11.969 13.074 14.145 3.246 5.117 8.272 8.939 1.012 2.909 2.559 2.735 2.978 2.406 3.112 3.421 2.705 Tekoči transferi 1.097.369 1.249.909 1.341.641 1.420.064 332.290 372.882 1.457.082 1.664.458 122.357 139.573 434.832 507.916 514.335 468.021 639.050 557.387 525.266 Subvencije 69.470 77.571 91.362 96.556 13.742 31.540 104.411 137.926 6.475 19.918 6.748 54.844 42.819 10.003 39.748 88.175 57.278 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 986.100 1.053.417 1.109.197 1.167.404 280.259 294.149 1.219.043 1.359.171 102.296 98.919 388.090 415.487 415.466 409.207 537.720 412.245 406.397 Transferi neprofitnim organizac. in ustanovam, dr. tekoči dom. transferi 36.722 113.675 134.930 149.548 35.971 45.707 130.723 157.182 12.909 20.214 39.679 35.484 55.560 48.253 54.243 54.686 57.583 Tekoči transferi v tujino 5.077 5.247 6.154 6.556 2.319 1.485 2.905 10.178 676 521 315 2.101 489 558 7.340 2.281 4.008 Investicijski odhodki 142.131 151.305 156.784 216.016 42.704 117.094 133.353 162.495 26.348 70.967 44.660 46.280 42.413 46.704 55.577 60.214 71.714 Investicijski transferi 90.871 92.464 91.874 96.956 19.384 52.703 30.424 58.715 15.861 23.184 8.203 9.460 12.761 16.636 19.962 22.117 23.303 Plačila sredstev v proračun EU - 40.637 68.438 68.990 17.907 15.520 99.954 60.553 3.501 5.810 8.330 71.946 19.679 24.109 21.642 14.802 23.737 JAVNOFINANČNI PRESEŽEK / PRIMANJKLJAJ -78.469 -85.372 -71.807 -59.906 – – – – – – – – – – – – – Vir podatkov: Bilten MF. Opomba: v skladu s spremenjeno metodologijo mednarodnega denarnega sklada iz leta 2001 prispevki za socialno varnost, ki jih plačuje država, niso konsolidirani. Ekonomsko ogledalo UMAR Pomembnejši kazalci številka 12/2007 str. P 13 Realne stopnje rasti, v % 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 Jesenska napoved 2007 Bruto domači proizvod 3,1 3,7 2,8 4,4 4,1 5,7 5,8 4,6 BDP na prebivalca, v EUR 11.298 12.084 12.695 13.400 14.116 15.167 16.532 17.888 BDP na prebivalca, PPS1 15.600 16.600 17.000 18.400 19.500 20.700 - - Stopnja brezposelnosti, metodologija ILO 6,4 6,4 6,7 6,3 6,5 6,0 5,0 4,9 Produktivnost dela (BDP na zaposlenega) 2,6 3,7 3,2 4,1 4,0 4,5 3,4 3,7 Inflacija2, povprečje leta 8,4 7,5 5,6 3,6 2,5 2,5 3,63 3,5 MENJAVA S TUJINO – PLAČILNO-BILANČNA STATISTIKA Izvoz proizvodov in storitev4 6,4 6,8 3,1 12,5 10,1 12,3 13,4 10,3 Izvoz proizvodov 7,0 6,4 4,4 12,8 10,3 13,4 13,1 10,6 Izvoz storitev 3,5 8,2 -2,5 11,0 9,5 7,3 15,0 9,1 Uvoz proizvod in storitev4 3,1 4,9 6,7 13,3 6,7 12,2 14,2 10,1 Uvoz proizvodov 3,2 4,4 7,3 14,6 6,8 12,7 14,3 10,1 Uvoz storitev 2,2 8,4 2,9 5,6 5,6 8,9 13,1 10,0 Saldo tekočega računa plačilne bilance, v mio EUR 38 247 -196 -720 -561 -857 -1.165 -1.118 Povpr. letni tečaj EUR v SIT 217,2 226,2 233,7 238,9 239,6 239,6 - - Devizne rezerve, v mio EUR 6.514 7.842 7.703 7.484 8.833 8.005 7165 - Bruto zunanji dolg, v mio EUR 10.386 11.524 13.225 15.343 19.614 23.895 31.9586 - DOMAČE POVPRAŠEVANJE – STATISTIKA NACIONALNIH RAČUNOV (delež v BDP, v %) Zasebna potrošnja 56,2 55,2 55,3 54,3 54,0 53,4 52,8 52,5 Državna potrošnja 19,7 19,5 19,4 19,2 19,4 19,2 18,8 18,9 Investicije v osnovna sredstva 24,9 23,4 24,1 25,4 25,5 26,1 28,2 28,2 Viri podatkov: SURS, BS, MF, preračuni, ocene in napovedi UMAR – Jesenska napoved 2007. Opombe: 1Eurostat; 2indeks cen življenjskih potrebščin; 3 SURS - 28.12.2007; 4plačilno-bilančna statistika (izvoz F.O.B., uvoz F.O.B.), z izračunom realnih stopenj je izločen vpliv medvalutnih sprememb in sprememb cen na tujih trgih; 5stanje konec novembra. Od 01.01.2007 vključujejo devizne rezerve Banke Slovenije tujo gotovino v konvertibilnih valutah, vloge izven evro območja v tuji valuti in prvovrstne vrednostne papirje izdajateljev izven evro območja v tuji valuti. Padec vrednosti v podatkih je posledica priključitve Slovenije v EMU; 6stanje konec septembra. Mednarodne primerjave / I Ekonomsko ogledalo UMAR številka 12/2007 str. P 14 Realna rast BDP BDP na prebivalca v SKM1 EU 27=100 Inflacija2 (povprečje leta) 2003 2004 2005 2006 2003 2004 2005 2006 2003 2004 2005 2006 Slovenija 2,8 4,4 4,1 5,7 82,5 85,5 87,1 88,1 5,7 3,7 2,5 2,5 EU 27 1,3 2,5 1,8 3,0 100,0 100,0 100,0 100,0 2,1 2,3 2,3 2,3 EU 25 1,3 2,4 1,8 3,0 104,4 104,2 104,1 103,9 1,9 2,1 2,2 2,2 Evro območje 0,8 2,0 1,5 2,8 112,1 110,9 110,9 110,4 2,1 2,1 2,2 2,2 Belgija 1,0 3,0 1,7 2,8 123,5 121,3 121,4 120,1 1,5 1,9 2,5 2,3 Bolgarija 5,0 6,6 6,2 6,1 32,6 33,9 35,4 36,7 2,3 6,1 6,0 7,4 Češka 3,6 4,5 6,4 6,4 73,8 75,4 76,8 78,9 -0,1 2,6 1,6 2,1 Danska 0,4 2,1 3,1 3,5 124,7 125,6 127,3 126,2 2,0 0,9 1,7 1,9 Nemčija -0,2 1,1 0,8 2,9 117,1 116,9 115,4 114,5 1,0 1,8 1,9 1,8 Estonija 7,2 8,3 10,2 11,2 54,6 56,9 63,1 68,6 1,4 3,0 4,1 4,4 Grčija 4,5 4,4 6,0 5,7 141,2 142,2 144,1 145,9 4,0 2,3 2,2 2,7 Španija 4,8 4,7 3,7 4,3 92,4 94,1 96,6 97,9 3,4 3,0 3,5 3,3 Francija 3,1 3,3 3,6 3,9 101,5 101,4 103,2 105,3 3,1 3,1 3,4 3,6 Irska 1,1 2,5 1,7 2,0 112,3 110,6 112,2 111,2 2,2 2,3 1,9 1,9 Italija 0,0 1,2 0,1 1,9 111,3 107,1 105,0 103,4 2,8 2,3 2,2 2,2 Ciper 1,9 4,2 3,9 4,0 89,3 90,7 92,9 92,5 4,0 1,9 2,0 2,2 Latvija 7,2 8,7 10,6 11,9 43,5 45,9 50,0 54,3 2,9 6,2 6,9 6,6 Litva 10,3 7,3 7,9 7,7 49,2 50,6 53,3 56,3 -1,1 1,2 2,7 3,8 Luksemburg 2,1 4,9 5,0 6,1 247,8 253,8 264,9 279,9 2,5 3,2 3,8 3,0 Madžarska 4,2 4,8 4,1 3,9 63,6 63,4 64,4 65,0 4,7 6,8 3,5 4,0 Malta -0,3 0,2 3,3 3,4 78,7 77,0 77,5 77,2 1,9 2,7 2,5 2,6 Nizozemska 0,3 2,2 1,5 3,0 130,0 129,8 131,4 130,9 2,2 1,4 1,5 1,7 Avstrija 1,2 2,3 2,0 3,3 129,1 129,2 129,1 127,9 1,3 2,0 2,1 1,7 Poljska 3,9 5,3 3,6 6,1 49,1 50,9 51,4 52,5 0,7 3,6 2,2 1,3 Portugalska -0,8 1,5 0,7 1,2 77,0 74,9 75,6 74,7 3,3 2,5 2,1 3,0 Romunija 5,2 8,5 4,2 7,9 31,5 34,2 35,5 38,9 15,3 11,9 9,1 6,6 Slovaška 4,8 5,2 6,6 8,5 55,7 57,3 60,7 63,9 8,4 7,5 2,8 4,3 Finska 1,8 3,7 2,9 5,0 113,5 116,8 115,3 117,3 1,3 0,1 0,8 1,3 Švedska 1,9 4,1 3,3 4,1 123,2 125,3 124,0 124,9 2,3 1,0 0,8 1,5 Velika Britanija 2,8 3,3 1,8 2,9 120,1 122,3 119,5 118,3 1,4 1,3 2,1 2,3 ZDA 2,5 3,6 3,1 2,9 154,1 155,1 158,5 157,7 2,1 2,9 3,2 3,2 Viri podatkov: Eurostat/New Cronos, SURS. Opombe: 1SKM – standard kupne moči. Podatki objavljeni na Eurostatu 17.12.2007. 2Za države EU harmonizirani indeks cen življenjskih potrebščin, za ZDA indeks cen življenjskih potrebščin. Mednarodne primerjave / II Ekonomsko ogledalo UMAR številka 12/2007 str. P 15 Anketna stopnja brezposelnosti Saldo tekočega računa1, % BDP Saldo javnih financ2, % BDP Javni dolg2, % BDP 2003 2004 2005 2006 2003 2004 2005 2006* 2003 2004 2005 2006 2003 2004 2005 2006 Slovenija 6,7 6,3 6,5 6,0 -0,8 -2,7 -2,0 -2,8 -2,7 -2,3 -1,5 -1,2 27,9 27,6 27,4 27,1 EU 27 8,9 9,0 8,9 8,1 n.p. 0,1 -0,3 -0,8 -3,1 -2,8 -2,4 -1,6 61,8 62,1 62,7 61,4 EU 25 9,0 9,0 8,9 8,2 0,0 0,2 -0,2 -0,7 -3,1 -2,8 -2,5 -1,6 62,0 62,4 63,1 61,9 Evro območje 8,7 8,8 8,9 8,3 0,4 0,8 0,1 -0,2 -3,1 -2,8 -2,5 -1,5 69,3 69,7 70,5 68,8 Belgija 8,2 8,4 8,4 8,2 2,0 3,5 2,6 2,7 0,0 0,0 -2,3 0,4 98,6 94,2 92,2 88,2 Bolgarija 13,7 12,0 10,1 9,0 -8,5 -6,6 -12,0 -15,7 0,0 2,3 2,0 3,2 45,9 37,9 29,2 22,8 Češka 7,8 8,3 7,9 7,1 -6,2 -5,4 -1,8 -3,3 -6,6 -3,0 -3,5 -2,9 30,1 30,4 30,2 30,1 Danska 5,4 5,5 4,8 3,9 3,4 3,0 4,4 2,6 -0,1 1,9 4,6 4,6 45,8 44,0 36,3 30,3 Nemčija 9,3 9,7 10,7 9,8 1,9 4,3 4,6 5,0 -4,0 -3,8 -3,4 -1,6 63,8 65,6 67,8 67,5 Estonija 10,0 9,7 7,9 5,9 -11,3 -12,3 -10,0 -15,5 1,8 1,8 1,9 3,6 5,5 5,1 4,4 4,0 Grčija 4,7 4,5 4,3 4,4 0,0 -0,6 -3,5 -4,2 0,4 1,3 1,2 2,9 31,1 29,5 27,4 25,1 Španija 9,7 10,5 9,8 8,9 -6,4 -5,6 -7,1 n.p. -5,6 -7,3 -5,1 -2,5 97,9 98,6 98,0 95,3 Francija 11,1 10,6 9,2 8,5 -3,5 -5,3 -7,4 -8,6 -0,2 -0,3 1,0 1,8 48,7 46,2 43,0 39,7 Irska 9,0 9,2 9,2 9,2 0,4 0,5 -0,9 -1,3 -4,1 -3,6 -2,9 -2,5 62,9 64,9 66,7 64,2 Italija 8,4 8,0 7,7 6,8 -1,3 -0,9 -1,6 -2,6 -3,5 -3,5 -4,2 -4,4 104,3 103,8 106,2 106,8 Ciper 4,1 4,6 5,2 4,6 -2,3 -5 -5,6 -5,9 -6,5 -4,1 -2,4 -1,2 68,9 70,2 69,1 65,2 Latvija 10,5 10,4 8,9 6,8 -8,2 -12,9 -12,5 -22,3 -1,6 -1,0 -0,4 -0,3 14,4 14,5 12,5 10,6 Litva 12,4 11,4 8,3 5,6 -6,8 -7,7 -7,2 -10,8 -1,3 -1,5 -0,5 -0,6 21,2 19,4 18,6 18,2 Luksemburg 3,7 5,1 4,5 4,7 8,0 11,6 10,9 10,3 0,5 -1,2 -0,1 0,7 6,3 6,4 6,2 6,6 Madžarska 5,9 6,1 7,2 7,5 -7,9 -8,4 -6,8 -6,6 -7,2 -6,5 -7,8 -9,2 58,0 59,4 61,6 65,6 Malta 7,6 7,4 7,3 7,3 -3,1 -6 -8,8 -6,7 -9,9 -4,9 -3,1 -2,5 69,3 72,7 70,8 64,7 Nizozemska 3,7 4,6 4,7 3,9 5,5 7,5 7,2 8,3 -3,1 -1,7 -0,3 0,6 52,0 52,4 52,3 47,9 Avstrija 4,3 19,6 4,8 5,2 4,7 -0,2 0,5 1,1 2,8 -1,6 -1,2 -1,6 -1,4 64,6 63,8 63,4 61,7 Poljska 19,0 17,7 13,8 -2,1 -4,2 -1,6 -3,2 -6,3 -5,7 -4,3 -3,8 47,1 45,7 47,1 47,6 Portugalska 6,3 6,7 7,6 7,7 -6,1 -7,7 -9,7 -9,4 -2,9 -3,4 -6,1 -3,9 56,9 58,3 63,7 64,8 Romunija 7,0 8,1 7,2 7,3 -5,5 -8,4 -8,6 -10,4 -1,5 -1,5 -1,4 -1,9 21,5 18,8 15,8 12,4 Slovaška 17,6 18,2 16,3 13,4 -0,8 -3,4 -8,4 -8,2 -2,7 -2,4 -2,8 -3,7 42,4 41,4 34,2 30,4 Finska 9,0 8,8 8,4 7,7 6,4 7,7 4,9 5,2 2,5 2,3 2,7 3,8 44,3 44,1 41,4 39,2 Švedska 5,6 6,3 7,4 7,1 7,3 6,8 7,0 7,4 -0,9 0,8 2,4 2,5 53,5 52,4 52,2 47,0 Velika Britanija 4,9 4,7 4,8 5,3 -1,3 -1,6 -2,5 -3,2 -3,3 -3,4 -3,3 -2,7 38,7 40,4 42,1 43,2 ZDA 6.0 5.5 5.1 4.6 -4,8 -5,7 -6,4 -6,5 -4,8 -4,4 -3,6 -2,6 59,4 60,4 60,9 60,2 Viri podatkov: Eurostat/New C ronos, IMF, SURS. Opom be: 1Za EU 1995; po 25 in evro ob datki Eurost močje sta po ata z dne 22 datka prilag . oktobra 20 ojena za nap 07. n.p.- ni p ake, ki nasta odatka. * Po nejo v poroč mladanska na anju o menjav poved Evrop i med članica ske komisije. mi EU oz. ev ro območja (intratrade). 2 po metodologiji ESA Slikovna priloga Ekonomsko ogledalo UMAR številka 12/2007 str. P16 INDUSTRIJA indeksi: 2000=100 trendni indeksi po metodi TRAMO-SEATS 150 135 120 105 PREVOZ BLAGA V CESTNEM IN ŽELEZNIŠKEM PROMETU v mio tonskih km 4000 3500 3000 2500 2000 1500 1000 500 0 2004 QII QIII QIV 2005 QII QIII QIV 2006 QII QIII QIV 2007 QII QIII QI QI QI QI BLAGOVNA MENJAVA, FOB, IZLOČEN VPLIV MEDVALUTNIH SPREMEMB, 12 mesečne kumulative, v mrd EUR 25 "I--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------T 3 D SALDO (desna os) ---------IZVOZ • UVOZ REALNI INDEKSI OPRAVLJENIH GRADBENIH DEL in d e ksi: p o vp re čje 2 0 0 0 =10 0 ; trendni indeksi po metodi TRAMO-SEATS 200 180 160 140 120 100 PRENOČITVE SKUPAJ indeksi: 1992=100; trendni indeksi po metodi TRAMO-SEATS 350 300 250 200 150 100 —I-----1-----1-----1-----1-----1-----1-----1-----h ZAPOSLENOST IN BREZPOSELNOST 110 106 102 15 13 11 80 50 20 2 15 1 10 0 98 9 5 -1 94 7 0 -2 Slikovna priloga Ekonomsko ogledalo UMAR številka 12/2007 str. P 17 NE TO P L AČE IN DRUG I PREJE MKI, v mio E UR 700 600 500 400 300 200 100 0 500 450 400 350 300 250 200 150 100 IZPLAČILA Z A NALO ŽBE v mio EUR, stalne cene 2000 R :| TH F: rrii; n~Tr^i T-i - ipjni n| ¦ ! ! ¦ !¦!¦!¦!!¦ ¦ ! ! ¦ ¦ ! ! ¦ ¦'. !¦!¦!!¦ ¦ ! '. ¦ ¦ '. '. ¦ ¦ '. '. ¦ REALNI EFEKTIVNI TEČAJ indeksi 2001=100 110 108 106 104 102 100 HRANILNE VLOGE, v mio EUR 13500 12000 10500 9000 7500 6000 4500 3000 1500 0 ^^=^ .....DEVI-ZNE ¦ ¦ m V DOMAČI VALUTI RAST IZBRANIH CENOVNIH INDIKATORJ EV in d eksi: 2005=100 115 110 105 100 95 -----•-----CENE ŽIVLJENJSKIH POTREBŠČIN —X—CENE INDUSTRIJSKIH PROIZVODOV PRI PROIZVAJALCIH NA DOMAČEM TRGU MENJALNI TEČAJ I EURA in d eksi: 2001 = 100 1.6 1.5 1.4 1.3 1.2 1.1 1.0 0.9 0.8 0.7 0.6 H—I—I—I—I—I—h USD / EUR GBP / EUR JPY / EUR (desna os) deflacionirano s, cenami življenjskih potrebšč in, 170 165 160 155 150 145 140 135 130 Indeks Ekonomsko ogledalo UMAR številka 12/2007 str. P 18 BDP četrtletna rast 6/02:3, 8-9/02:3, 12/02:3, 6/03:3, 8-9/03:4, 12/03:3, 3/04:3, 6/04:3, 8-9/04:3, 12/04:3, 3/05:3, 8-9/06:3, 6/07:3, 12/07:5 letna gospodarska rast 1/02:3, 3/02:3, 3/03:3, 8-9/03:4, 3/04:3, 3/05:3, 3/06:3, 3/07:3 - komponente gospodarske rasti 3/02:3, 3/03:3, 3/05:3 - mednarodne primerjave gl. Mednarodno okolje analiza rasti slovenskega BDP 12/04:22 možnosti za rast BDP Slovenije v prihodnosti 12/04:23 Blaginja (gl.tudi Trajnostni razvoj) viri – cost/benefit - merila rasti, obraba in obnova virov, trajnostni razvoj - okoljsko zahteven izvoz 3/02:26 - izvoz z visoko vsebnostjo naravnih virov 3/02:27 socialna blaginja kazalci gl. socialni kazalci Borza vrednostnih papirjev promet, kapitalizacija in indeksi 1/02:10, 2/02:12, 3/02:16, 4/02:10, 6/02:10, 7/02:10, 8-9/02:13, 12/02:9, 4/03:10, 7/03:10, 10/03:7, 1/04:9, 4/04:11, 7/04:9, 10/04:11, 1/05:9, 4/05:10, 7/05:9, 10/05:11, 1/06:8, 4/06:10, 7/06:8, 10/06:8, 1/07:9, 4/07:11, 7/07:9, 10/07:8 obveznice 3/01:14 kazalci gibanja delnic koeficient obračanja - tržnost papirjev 2/02:12, 7/02:10, 12/02:9 koncentracija trgovanja 4/02:10 naložbe rezidentov na tujih trgih 3/02:16 naložbe nerezidentov 1/02:10, 2/02:12, 8-9/02:13, 12/02:9, 1/04:9 pooblaščene investicijske družbe 5/02:10 panožni indeksi 2/02:12, 12/02:9, 7/03:9 vzajemni skladi 6/02:10, 8-9/02:11 Cenovna gibanja in politika cenovna gibanja - inflacija, nadzorovane in proste cene 1/02:7, 2/02:8, 3/02:12, 4/02:6, 5/02:6, 6/02:6, 7/02:3,6, 8-9/02:9, 10/02:8, 11/02:7, 12/02:5, 1/03:5, 2/03:9, 3/03:8, 4/03:6, 5/03:6, 6/03:5, 7/03:6, 8-9/03:9, 10/03:5, 11/03:6, 12/03:5, 1/04:5, 2/04:7, 3/04:7, 4/04:7, 5/04:6, 6/04:5, 7/04:5, 8-9/04:8, 10/04:7, 11/04:7, 12/04:5, 1/05:5, 2/05:9, 3/05:7, 4/05:6, 5/05:6,23,24, 6/05:6, 7/05:5, 8-9/05:3, 8-9/05:7, 10/05:3,7, 11/05:9, 12/05:5, 1/06:5, 2/06:8, 3/06:5, 4/06:7, 5/06:3, 5/06:8, 6/06:7, 7/06:5, 7/06:19, 8-9/06:8, 10/06:5, 11/06:8, 12/06:3, 12/06:11, 1/07:6, 1/07:19, 2/07:9, 2/07:3, 4/07:8, 5/07:3, 5/07:7, 6/07:3, 6/07:7, 7/07:3, 7/07:6, 8-9/07:8, 10/07:3, 10/07:5, 11/07:3, 11/07:8, 12/07:3, 12/07:7 cenovna politika 6/02:7-8, 5/05:23 harmoniziran indeks cen življenjskih potrebščin 1/05:22 krivulja donosa obveznic gl. denarni trg in denarno politiko in gl. Borza, osnovna inflacija 2/03:9, 3/03:8, 6/03:5 revizija CPI 12/02:3 cene industrijskih proizvodov gl. Industrija Civilna družba gl. Socialni indikatorji Človekov razvoj gl. Socialni indikatorji Človeški viri izobraževanje diplomanti na področju znanosti in tehnologije 3/06:16-17 neformalno/nadaljnje izobraževanje 10/06:18, 12/07:19 vseživljenjsko učenje 6/06:21-22 višje in visoko šolstvo 7/02:24, 7/05:20,21, 8-9/05:22, 7/06:24 štipendisti v terciarnem izobraževanju 8-9/06:21 srednješolsko izobraževanje 6/07:19-21 mobilnost študentov 4/07:24-25 program Erasmus 5/07:18-19 javni izdatki za izobraževanje 12/04:21 odrasli v srednjih šolah 7/06:22-23 (gl. tudi Socialni indikatorji) izdatki za izobraževalne ustanove: 6/05:17, 1/06:20-21 Denarni trg in denarna politika denarni agregati, obrestne mere BS in devizni tečaj 1/02:8, 2/02:9, 3/02:13, 4/02:7, 5/02:7, 6/02:9, 7/02:7, 8-9/02:10, 10/02:9, 11/02:8, 12/02:6, 1/03:6, 2/03:10, 3/03:9, 4/03:7, 5/03:7, 6/03:6, 7/03:7, 10/03:6, 11/03:7, 12/03:6, 1/04:6, 2/04:8, 3/04:8, 4/04:8, 5/04:7, 6/04:6, 7/04:6, 8-9/04:9, 10/04:8, 11/04:8, 12/04:6, 1/05:6, 2/05:10, 3/05:8, 4/05:7, 5/05:7, 6/05:7, 7/05:6, 8-9/05:8, 10/05:8, 11/05:10, 12/05:6 banke aktivne in pasivne obrestne mere 2/02:11, 4/02:8, 8-9/02:11,12, 11/02:9, 12/02:7, 2/03:11-12 denarni trg, krediti 1/02:9, 2/02:11, 3/02:15, 4/02:9, 5/02:9, 7/02:9, 8-9/02:12, 10/02:11, 11/02:10, 12/02:8, 1/03:8, 2/03:12, 3/03:11, 4/03:9, 5/03:9, 6/03:8, 7/03:9, 8-9/03:11, 11/03:9, 12/03:8, 1/04:8, 2/04:10, 3/04:10, 4/04:10, 5/04:9, 6/04:8, 7/04:8, 8-9/04:11, 10/04:10, 11/04:10, 12/04:8, 1/05:8, 2/05:12, 3/05:10, 4/05:9, 5/05:9, 6/05:9, 7/05:8, 8-9/05:10, 10/05:10, 11/05:12, 12/05:8, 1/06:7, 2/06:10, 3/06:7, 4/06:9, 6/06:8, 7/06:6, 8-9/06:9, 10/06:6, 11/06:9, 12/06:12, 1/07:7, 4/07:10, 5/07:9, 6/07:9, 7/07:8, 8-9/07:10, 10/07:7, 11/07:10, 12/07:9 varčevanje prebivalstva 1/02:9, 2/02:10, 3/02:14, 4/02:8, 5/02:8, 7/02:8, 8-9/02:11, 10/02:10, 11/02:9, 12/02:7, 1/03:7, 2/03:11, 3/03:10, 4/03:8, 5/03:8, 6/03:7, 7/03:8, 8-9/03:10, 11/03:8, 12/03:7, 1/04:7, 2/04:9, 3/04:9, 4/04:9, 5/04:8, 6/04:7, 7/04:7, 8-9/04:10, 10/04:9, 11/04:9, 12/04:7, 1/05:7, 2/05:11, 3/05:9, 4/05:8, 5/05:8; 6/05:8, 7/05:7, 8-9/05:9, 10/05:9, 11/05:11, 12/05:7, 1/06:6, 2/06:9, 3/06:6, 4/06:8, 5/06:21, 6/06:9, 7/06:7, 8-9/06:10, 10/06:7, 11/06:10, 12/06:13, 1/07:8, 4/07:9, 5/07:8, 6/07:8, 7/07:7, 8-9/07:9, 10/07:6, 11/07:9, 12/07:8 Deželno tveganje gl. Konkurenčnost držav Dodana vrednost gl. Konkurenčnost gl. Industrija ter Trgovina Ekonomski odnosi s tujino (gl. tudi Zunanji dolg) mednarodna menjava storitev 3/02:8, 6/02:5, 8-9/02:7, 12/02:18, 2/03:5, 8-9/03:7, 12/03:17, 2/04:6, 8-9/04:6, 12/04:29, 2/05:8, 8-9/05:6, 2/06:6, 8-9/06:7, 2/07:8, 8-9/07:7 regionalna usmerjenost storitvene menjave 6/04:20 zajemanje mednarodne menjave storitev 3/03:23,24 plačilnobilančna gibanja (tekoči račun, kapitalski in finančni račun) 1/02:6, 2/02:6, 3/02:6, 4/02:5, 5/02:4, 6/02:4, 7/02:5, 8-9/02:6, 10/02:7, 11/02:5, 12/02:4, 1/03:3-4, 2/03:3-4, 4/03:5, 5/03:4, 6/03:4, 7/03:5, 8-9/03:6, 10/03:4, 11/03:4, 12/03:4, 1/04:4, 2/04:4-5, 3/04:6, 4/04:6, 5/04:4, 6/04:4, 7/04:4, 8-9/04:4-5, 10/04:5, 11/04:4-5, 12/04:4, 1/05:4, 2/05:4-5, 4/05:5, 5/05:4-5, 6/05:3, 7/05:4, 8-9/05:5, 10/05:6, 11/05:7-8, 12/05:4, 1/06:4, 2/06:4-5, 3/06:4, 4/06:6, 5/06:6-7, 6/06:6, 7/06:4, 8-9/06:6, 10/06:4, 11/06:6-7, 12/06:10, 1/07:5, 2/07:6-7, 4/07:7, 6/07:5-6, 7/07:5, 8-9/07:6, 11/07:7, 12/07:6 pogoji menjave 8-9/02:6, 11/02:5, 2/03:4, 4/03:5 plačilna bilanca – spremembe 8-9/02:21 devizne rezerve 8-9/02:6, 2/03:4, 12/03:4, 2/04:4-5 neposredne tuje investicije 3/02:7 regionalna usmerjenost blagovne menjave 7/02:5, 8-9/02:6, 2/05:4 geografska porazdeljenost zunanje trgovine 3/07:16-17 zavarovanje in financiranje izvoza 3/02:11, 5/03:22 Energetika električna energija izbrani kazalci (proizvodnja, poraba in medn. menjava) 1/02:15, 2/02:19, 3/02:22, 4/02:21, 5/02:19, 6/02:16, 7/02:21, 10/02:18, 1/03:13, 4/03:15, 7/03:15, 1/04:14, 4/04:15, 7/04:15, 10/04:16, 1/05:14, 4/05:14, 7/05:14, 10/05:17, 1/06:15, 4/06:17, 7/06:13, 10/06:14, 1/07:15, 2/07:20-21, 4/07:16, 7/07:15, 11/07:15 cene 1/01:8, 10/03:12, 2/07:20-21 - medn. primerjava 6/02:16, 7/06:13, 2/07:20-21 - trg z električno energijo 2/07:20-21 nafta in naftni derivati cene - mednarodna primerjava 2/02:19, 4/02:21, 5/02:19, 7/02:21, 10/02:18, 1/03:13, 4/03:15, 7/03:15, 7/04:15, 7/04:19, 1/05:14 model oblikovanja cen motornih bencinov brez davka 1/03:13, 4/03:15 trošarine 1/03:13, 7/03:15, 4/04:15 EU Javnofinančni tokovi med EU in SLO 1/07:26, 10/07:22-23 Lizbonska strategija 11/05:4-5 Pakt stabilnosti in rasti 10/06:19 cene življenjskih potrebščin v EU, 8-9/01:21 konjunkturna gibanja in napovedi 11/02:4, 3/03:4,5, 7/03:4, 8-9/03:5, 7/04:3, 7/04:19, 5/07:4-5, 11/07:5 EU - SLOVENIJA – primerjave 4/01:5 vključevanje Slovenije v EU Poročilo o napredku držav kandidatk pri vključevanju v EU 10/02:6 Globalna konkurenčnost gl. Konkurenčnost držav Gospodarske družbe poslovanje v posameznem obdobju/letu - 5/02:15, 6/03:16, 7/03:20, 6/04:21, Indeks Ekonomsko ogledalo UMAR številka 12/2007 str. P 19 7/04:24, 5/05:19, 5/06:22, 10/06:20-21, 5/07:21 - glede na obliko lastnine 11/04:18, 8-9/05:23 - po poreklu kapitala 11/04:19, 10/05:22 - po regijah 7/02:14 - glede na velikost 10/02:16, 10/03:22, 7/04:24, 8-9/04:26, 6/05:16 - glede na delež izvoza v prihodkih 11/02:19, 8-9/03:20, 10/04:20, 7/05:18 - po tehnološki intenzivnosti: 7/05:19, 10/07:20-21 - po panogah: - predelovalne dejavnosti 7/02:19 - trgovina 6/02:18 - raziskovanje in razvoj: 6/05:18 pravne osebe blokacije žiro računov pravnih oseb 3/05:19 število gospodarskih družb glede na velikost po spremembah ZGD 3/02:20 prisilne poravnave, stečaji, likvidacije 4/02:17, 3/05:19 število gospodarskih subjektov 4/05:17, 4/06:22, 5/07:20 Gospodarska rast gl. BDP gl. tudi trajnostni razvoj gl. tudi Strategija gospodarskega razvoja gl. tudi Strategija razvoja Slovenije Gospodinjstva anketa o porabi v gospodinjstvih 10/02:20, 1/07:20-21 zasebna potrošnja in zadolženost prebivalstva 1/02:11, 8-9/02:17, 12/02:13, 1/04:13, 7/04:13, 8-9/04:15, 12/04:12, 3/05:16, 6/05:11, 8-9/05:15, 12/05:11, 3/06:12, 6/06:15, 8-9/06:15, 12/06:17, 3/07:9, 3/07:18, 6/07:15, 8-9/07:15, 12/07:15 razpoložljiva in porabljena sredstva gospodinjstev 12/05:19, 12/07:20-21 Gostinstvo gl. Turizem Industrija in gradbeništvo gradbeništvo 1/02:18, 2/02:22, 4/02:20, 5/02:18, 6/02:15, 7/02:20, 8-9/02:19, 12/02:15, 2/03:17, 5/03:14, 8-9/03:16, 11/03:14, 2/04:14, 5/04:14, 8-9/04:18, 12/04:14, 2/05:17, 5/05:12, 8-9/05:14, 11/05:16, 2/06:15, 5/06:12, 8-9/06:14, 11/06:14, 2/07:14, 5/07:13, 8-9/07:14, 11/07:14 predelovalne dejavnosti finančni kazalci 7/02:19 obseg, konjunkturni kazalci in napovedi 2/02:18, 3/02:21, 4/02:19, 5/02:17, 6/02:14, 8-9/02:18, 10/02:17, 11/02:16, 12/02:14, 1/03:12, 3/03:17, 4/03:14, 5/03:13, 6/03:13, 7/03:14, 8-9/03:15, 10/03:11, 11/03:13, 12/03:12, 2/04:14, 5/04:13, 6/04:12, 7/04:14, 8-9/04:17, 10/04:15, 11/04:14, 12/04:13, 1/05:13, 2/05:16, 4/05:13, 5/05:11, 6/05:12, 7/05:12, 8-9/05:13, 10/05:15, 11/05:15, 12/05:12, 1/06:13, 2/06:14, 3/06:10, 4/06:15, 5/06:11, 6/06:14, 7/06:12, 8-9/06:13, 10/06:12, 11/06:13, 12/06:16, 1/07:13, 2/07:13, 4/07:15, 5/07:12, 6/07:12, 7/07:13, 8-9/07:13, 10/07:12, 11/07:13, 12/07:12 dodana vrednost in produktivnost - po dejavnostih 7/02:19 pretežni izvozniki 6/02:14, 8-9/02:18, 11/02:16, 2/04:14, 10/04:20 Industrijska politika državne pomoči v SLO in EU 1/03:16 Industrijska razmerja (gl. tudi Trg dela) delovno razmerje članstvo delodajalskih organizacij 12/03:18 delovni čas 11/04:20 evropski sveti delavcev 5/05:22 kolektivne pogodbe: - pokritost s kolektivnimi pogodbami in postopki razširitve 2/04:22-23 Zakon o delovnih razmerjih 6/02:19 stavke zbiranje podatkov in mednarodne primerjave 3/04:20-21 sodelovanje zaposlenih pri upravljanju - evropske delniške družbe 3/05:23 Inflacija gl. Cenovna gibanja in politika Informacijska tehnologija raba interneta 3/02:28 Institucije zaupanje v institucije 12/02:19, 4/06:21 Izobraževanje gl. Človeški viri Javne finance ek. struktura davkov 11/05:19-20 državne pomoči državni dolg 10/02:15 prihodki in izdatki sektorja država 6/06:10 javnofinančni prihodki 1/02:14, 2/02:16, 3/02:18, 4/02:14, 5/02:13, 6/02:13, 7/02:13, 8-9/02:16, 10/02:14, 11/02:13, 12/02:12, 1/03:11, 2/03:16, 3/03:13, 4/03:13, 5/03:12, 6/03:11, 7/03:13, 8-9/03:14, 10/03:10, 11/03:12, 12/03:11, 1/04:12, 2/04:13, 3/04:13, 4/04:14, 5/04:12, 6/04:11, 7/04:12, 8-9/04:14, 10/04:14, 11/04:13, 12/04:11, 1/05:12, 2/05:15, 4/05:12, 7/05:10, 10/05:12, 1/06:9, 4/06:11, 7/06:9, 10/06:9, 1/07:10, 4/07:12, 7/07:10, 10/07:9 zakonska osnova 2/03:16 javnofinančni odhodki 3/05:12 javnofinančni primanjkljaj 12/04:3, 3/05:12 proračunski izdatki za kulturo 3/02:19 javni izdatki za izobraževanje – mednarodna primerjava 12/04:21 Javne storitve 7/04:20 - med. primerjava 7/04:21 Javni zavodi - poslovanje v letu 2002 11/03:18 - financiranje 11/03:19 - javni zdravstveni zavodi 2/04:20-21 Kakovost življenja gl. Socialni indikatorji Kmetijstvo in živilstvo - cene 3/02:29, 3/03:14, 3/04:14, 3/05:13 - izobrazbena in starostna struktura gospodarjev kmetij 8-9/02:22 - pogajanja z EU 2/02:23, 1/03:17 - prireja mleka 11/02:14 - pridelava in prireja v letu 2003 6/04:15 - ukrepi reformirane politike 5/02:16 - reforma skupne kmetijske politike EU 7/03:18,19 - velikostna struktura po regijah 7/02:18 - vzorčno strukturno raziskovanje 10/03:15 blagovna menjava 3/04:15, 4/06:23, 4/07:18 gozdarstvo 4/02:18, 5/04:16, 11/06:19 10/07:17 ribištvo 11/02:15, 8-9/04:16, 10/06:17, 11/07:19 ekonomski računi 2/07:15 napovedovanje dodane vrednosti v kmetijstvu 4/07:21 Konkurenčnost liberalizacija mrežnih dejavnosti 4/07:26-27 Izvozna konkurenčnost Cenovna in stroškovna konkurenčnost Efektivni tečaj in stroški dela na enoto proizvoda četrtletna gibanja 2/02:7, 5/02:5, 8-9/02:8, 11/02:6, 2/03:7, 5/03:5, 8-9/03:8, 11/03:5, 3/04:4, 5/04:5, 8-9/04:7, 11/04:6, 2/05:6, 10/05:4, 11/05:6, 2/06:7, 6/06:4, 8-9/06:5, 12/06:8, 3/07:5, 5/07:6, 8-9/07:5, 11/07:6 letna gibanja 2/03:8, 3/04:5, 2/05:7, 3/07:5 metodološke spremembe merjenja konkurenčnosti 12/06:26 mednarodne primerjave SLO -CEFTA 3/02:10 tržni deleži 3/02:9, 5/02:5, 7/02:3, 8-9/02:8, 10/05:5, 2/06:6, 2/06:7, 6/06:5, 12/06:9, 4/07:6 Konkurenčnost držav deželno tveganje 3/02:4, 10/02:5, 3/03:6 globalna konkurenčnost letno poročilo IMD 5/03:17, 4/04:3, 5/04:18, 5/05:20-21, 7/05:22-23, 5/06:19-20, 5/07:23-24 države kandidatke za vstop v EU 5/02:14 - ključni indikatorji konkurenčnosti 4/02:15 - korupcija 1/02:4 - učinkovitost države 7/02:15, 11/02:22 - ugled države 7/02:16 - lokacijska privlačnost Slovenije po IMD 11/03:20-21 - letno poročilo WEF 2/02:4, 1/05:18-19, 12/05:17-18, 1/06:19, 1/07:24-25 - tehnološki napredek 2/02:4 - globalna konkurenčnost RS 11/02:21, 1/05:18-19 javna uprava – javne storitve Korupcija v javnem sektorju po WEF 1/02:4 Indeks enostavnosti poslovanja 12/06:24-25 Kriminaliteta mednarodna primerjava 3/03:25 trendi – Slovenija 4/03:17 Maastrichtski kriteriji dolgoročne obrestne mere 5/04:19 Mednarodno okolje (gl. tudi EU, CEFTA) 3/02:5, 7/02:4, 8-9/02:4,5, 11/02:4, 3/03:4-5, 5/03:3, 7/03:4, 8-9/03:5, 1/05:3, 5/05:3, 11/05:3, 4/06:5, 11/06:4-5, 12/06:6-7, 1/07:4, 2/07:4-5, 3/07:4, 4/07:5, 5/07:4-5, 6/07:4, 7/07:4, 8-9/07:4, 10/07:4, 11/07:4-5, 12/07:4 Nemčija 11/02:4, 3/03:4-5, 4/06:5, 12/06:6-7, 2/07:4, 4/07:5, 5/07:4-5, 7/07:4 Hrvaška 2/02:5, 8-9/02:5, 3/07:4, 6/07:4 Napovedi – Slovenija Pomladanska napoved 4/03:3-4, 4/04:4-5, 4/05:3-4, 4/06:3-4, 4/07:4 Jesenska napoved 10/02:3-4, 11/02:3, 8-9/03:3, 10/04:3-4, 8-9/05:4, 8-9/06:4, 8-9/07:3 Neposredne tuje investicije gl. Podjetja in Ekonomski odnosi s tujino Notranja trgovina četrtletno 1/02:17, 3/02:25, 7/02:23, 10/02:19, 12/02:16, 3/03:15, 6/03:12, 8-9/03:17, 12/03:13, 6/04:14, 8-9/19, 12/04:16, 5/05:13, 8-9/06:16, 12/06:18, Indeks Ekonomsko ogledalo UMAR številka 12/2007 str. P 20 3/07:11, 6/07:13, 8-9/07:16, 12/07:13 gospodarske družbe - poslovanje 6/02:18 izbrani kazalci 2/02:21, 3/06:11, 3/07:11 dodana vrednost v trgovini 1/02:17, 7/02:23, 12/02:16, 3/03:15, 6/03:12, 8-9/03:17, 12/03:13, 8-9/04:19, 3/06:11, 7/06:15, 8-9/06:16, 3/07:11, 12/07:13 Prodajne zmogljivosti 12/06:23 Konkurenca 2/07:22 Ocene tujih analitikov za Slovenijo 11/02:3 Okolje- okoljska politika (gl. tudi Trajnostni razvoj) izvoz blaga glede intenzivnosti rabe prod. faktorjev 3/02:27 okoljsko zahtevni izvoz 3/02:26 emisije toplogrednih plinov 6/07:22-23 Plačilna sposobnost (gl. tudi Gospodarske družbe in Podjetja) 3/05:19, 5/06:23 Podjetja podjetniška aktivnost 5/06:17-18 lastniška struktura podjetij, koncentracija lastništva 1/03:15, 3/05:22, 6/05:15 neposredne tuje investicije poslovanje podjetij s tujim kapitalom 7/03:21, 8-9/03:21, 10/03:21 primerjava slovenskih podjetij z evropskimi v letu 2003 1/05:20-21 plačilna sposobnost 3/05:19, 5/07:22 podjetja po velikostnih razredih 7/05:17, 7/06:20-21, 8-9/07:22-23 majhni samostojni podjetniki 12/05:20 indeks enostavnosti poslovanja 12/06:24-25 Poročilo o razvoju 3/03:19-20, 3/05:4-5, 5/06:4-5 Poročilo o strukturnih reformah 10/03:3 Poslovni subjekti 5/03:21, 5/04:20-21 Plače bruto plače na zaposlenega po dejavnostih 1/02:13, 2/02:15, 4/02:13, 5/02:12, 6/02:12, 7/02:12, 8-9/02:15, 10/02:13, 11/02:12, 12/02:11, 1/03:10, 2/03:14-15, 4/03:12, 5/03:11, 6/03:10, 7/03:12, 8-9/03:13, 10/03:9, 11/03:11, 12/03:10, 1/04:11, 2/04:12, 3/04:12, 4/04:13, 5/04:11, 6/04:10, 7/04:11, 8-9/04:13, 10/04:13, 11/04:12, 12/04:10, 1/05:11, 2/05:14, 7/05:3, 8-9/05:12, 10/05:14, 11/05:14, 12/05:10, 1/06:12, 2/06:13, 3/06:9, 4/06:14, 5/06:10, 6/06:12-13, 7/06:11, 8-9/06:12, 10/06:11, 11/06:12, 12/06:15, 1/07:12, 2/07:12, 3/07:8, 4/07:14, 5/07:11, 6/07:11, 7/07:12, 8-9/07:12, 10/07:11, 11/07:12, 12/07:11 plače v javnem sektorju 7/07:19-20 Prebivalstvo 1/07:22-23, 12/07:22-23 varčevanje prebivalstva gl. denarni trg Plačilna bilanca gl. Ekonomski odnosi s tujino Predelovalne dejavnosti gl. Industrija Prestrukturiranje podjetij (gl. tudi Produktivnost gl. Industrija ter gl.-Konkurenčnost Promet izbrani kazalci dinamike 3/02:23, 6/02:17, 11/02:18, 2/03:18, 5/03:16, 8-9/03:18, 11/03:15, 2/04:16, 5/04:15, 8-9/04:20, 12/04:15, 3/05:15, 7/05:13, 10/05:16, 1/06:14, 4/06:16, 7/06:14, 10/06:13, 1/07:14, 4/07:17, 7/07:14, 10/07:13 Raziskave in razvoj gl. Tehnološki razvoj Regionalni razvoj poslovni izid gospodarskih družb po regijah 7/02:14, 7/05:24 regionalni BDP 2/02:17, 8-9/03:19, 4/04:20, 7/04:23, 7/05:24, 2/06:19 delovna mesta in brezposelnost/zaposlenost po regijah 3/03:18, 10/03:16, 4/04:20, 7/05:24, 2/07:24-25, 8-9/07:21, 10/07:19 izobrazbena struktura prebivalstva po popisih – regionalni vidik 6/03:15, 4/04:20 Indeks razvojne ogroženosti 7/06:25 Poročilo o ekonomski in socialni koheziji 2/04:18-19 demografska struktura prebivalstva 5/06:24, 11/07:20 ekonomska moč prebivalstva 6/06:20 Socialni indikatorji anketa o porabi časa 10/02:21 pokojninsko zavarovanje 2/07:19 civilna družba gl. civilna družba indeks človekovega razvoja 8-9/02:20, 7/03:17, 7/04:22, 8-9/05:19, 11/06:17 po spolu prirejen indeks človekovega razvoja 3/03:21, 7/03:17, 10/05:21 merilo razporejenosti moči po spolu 10/03:17, 10/04:19 Prejemki in izdatki - denarni prejemki prebivalcev 11/06:18 - starši 3/02:30 - starševski dopust 3/02:30, 8-9/02:24 - izdatki za socialno varnost/zaščito 8-9/02:23, 4/04:19, 3/06:19, 11/07:21 - za dolgotrajno nego 12/04:26-27, 4/07:32 - socialne pomoči 1/05:17 - zdravstvo 2/07:23, 4/07:30-31 Poročilo o človekovem razvoju 5/03:18-19 Socialni razgledi 12/06:4-5 Politike enakih možnosti žensk in moških 1/04:20,21, 3/04:18-19, 10/04:19, 2/05:21-22 zadovoljstvo z življenjem v EU 12/04:24-25, 3/06:18, 4/07:28-29 starševski dopust - očetovski dopust 8-9/02:24 stopnja tveganja revščine 5/02:24, 12/02:20, 11/03:22, 11/04:17, 6/07:24 gospodinjstva brez delovno aktivnih članov 3/07:15 socialno varstvo starejših 3/03:22 umrljivost zaradi poškodb: - zaradi zunanjih vzrokov poškodb 4/03:18 - gl. na starost in spol 5/03:20 zaupanje v institucije gl. Institucije zaupanje ljudem 6/06:19 zdravstvena zavarovanja - dopolnilna 1/04:19 Storitvene dejavnosti Informacijska tehnologija gl. informacijska tehnologija javne storitve 5/02:22 mednarodna primerjava 5/02:23 cene telekomunikacijskih storitev 2/06:20 nepremičnine, najem in poslovne storitve 4/02:23, 4/04:16, 5/05:15, 12/05:13 notranja trgovina gl. Notranja trgovina menjava storitev gl. Ekonomski odnosi s tujino mreža javnih služb - izobraževanje gl. Človeški viri turizem gl. Turizem Strategija razvoja Slovenije: 6/05:4,5 Tečaj tolarja gl. Konkurenčnost Tehnološki razvoj (gl. tudi Okolje) - izdatki 4/02:16 - javni raz. zavodi 11/05:21,22 - raziskovalci 7/02:17 - diplomanti/študenti na področju znanosti in tehnologije 3/06:16-17, 11/07:22-23 - indeks tehnološke razvitosti 11/02:20 - raziskovalno razvojna dejavnost v Sloveniji 10/03:18-19 Trajnostni razvoj okoljski odtis 8-9/05:20-21 okoljska komponenta razvoja 5/07:17 Trg dela (gl. tudi Industrijska razmerja) anketna brezposelnost 2/02:13, 2/03:13, 3/03:12, 5/03:10, 8-9/03:12, 2/04:11, 2/05:13, 2/06:3, 12/06:14, 5/07:3, 8-9/07:11 struktura registrirane brezposelnosti 1/02:12, 5/02:11, 8-9/02:14, 10/02:12 , 7/03:11, 8-9/03:12, 1/06:11, 2/07:11 - po izobrazbi 1/06:11 delovna mesta in brezposelnost/zaposlenost po regijah 3/03:18, 10/03:16, 10/07:19 iskalci prve zaposlitve 4/02:11 bilanca zaposlovanja brezposelnih 10/02:12 prosta delovna mesta, nove zaposlitve 2/06:12, 10/07:18 izbrani kazalci trga dela 1/02:12, 2/02:13, 3/02:17, 4/02:11, 5/02:11, 6/02:11, 7/02:11, 8-9/02:14, 10/02:12, 11/02:11, 12/02:10, 1/03:9, 2/03:13, 3/03:12, 4/03:11, 5/03:10, 6/03:9, 7/03:11, 8-9/03:12, 10/03:8, 11/03:10, 12/03:9, 1/04:10, 2/04:11, 3/04:11, 4/04:12, 5/04:10, 6/04:9, 7/04:10, 8-9/04:12, 10/04:12, 11/04:11, 12/04:9, 1/05:10, 2/05:13, 3/05:11, 4/05:11, 5/05:10, 6/05:10, 7/05:11, 8-9/05:11, 10/05:13, 11/05:13, 12/05:9, 1/06:10, 2/06:11, 3/06:8, 4/06:12, 5/06:9, 6/06:11, 7/06:10, 8-9/06:11, 10/06:10, 11/06:11, 12/06:14, 1/07:11, 2/07:10-11, 3/07:7, 4/07:13, 5/07:10, 6/07:10, 7/07:11, 8-9/07:11, 10/07:10, 11/07:11, 12/07:10 fleksibilnost trga dela 3/05:20-21 spremembe v metodologiji ugotavljanja delovno aktivnega prebivalstva 3/05:11 izobrazbena sestava delovno aktivnega prebivalstva 12/02:10 poklicna struktura povpraševanja delodajalcev po delovni sili 3/02:17, 4/03:11 zaposlenost po dejavnostih 2/02:13, 8-9/02:14, 4/06:13 zaposlenost starejših 8-9/04:25 zaposlovanje tujcev 4/07:22-23 oblike zaposlitve pogodbeno delo 6/02:11 nadure 6/02:11 zaposlitev za krajši delovni čas 2/03:19, 3/05:20-21 nesreče pri delu 2/02:24, 4/02:12 produktivnost delovne sile 2/02:14 Programi zaposlovanja Program aktivne politike zaposlovanja 11/02:11 Program povračil prispevkov delodajalcem 7/02:11 Indeks Ekonomsko ogledalo UMAR številka 12/2007 str. P 21 Program pospeševanja samozaposlovanja 5/04:10 Program 10000 11/03:10 Zakonodaja Zakon o zaposlovanju in delu tujcev 6/03:9 Zakon o zaposlovanju invalidov 7/04:10 Turizem izbrani kazalci turizma in gostinstva 1/02:16, 2/02:20, 3/02:24, 4/02:22, 5/02:20, 7/02:22, 11/02:17, 3/03:16, 5/03:15, 10/03:13, 1/04:15, 6/04:13, 8-9/04:21, 12/04:17, 3/05:14, 5/05:14, 10/05:18, 1/06:16, 5/06:13, 8-9/06:17, 12/06:19, 3/07:10, 6/07:14, 8-9/07:17, 12/07:14 devizni prilivi 3/06:15, 12/06:19, 12/07:14 anketa o tujih turistih v poletni sezoni 6/04:19 turistična potovanja domačega prebivalstva 5/02:21, 1/03:14, 7/03:16, 1/04:16, 12/04:28, 1/06:22, 1/07:27 mednarodna primerjava 2/02:20 struktura prenočitev po vrstah krajev 7/02:22, 11/02:17, 3/03:16, 5/06:13 Zadruge poslovanje 12/02:17, 11/03:17, 12/04:30, 11/05:23 Zasebna potrošnja gl. Gospodinjstva Zavarovalništvo mednarodna primerjava zavarovanje in financiranje izvoza gl. Ekonomski odnosi s tujino/zunanjetrgovinska politika Zunanji dolg Slovenije 2/03:6, 10/03:20 pokritost zunanjega dolga z deviznimi rezervami 1/02:6, 11/02:5, 2/03:6, 10/03:20, 10/04:6, 3/05:6 Kratice, uporabljene v besedilu: AJPES – Agencija za javnopravne evidence in storitve, APP – Agencija RS za plačilni promet, APr – Agencija za prestrukturiranje in privatizacijo, BDV – bruto dodana vrednost, BS – Banka Slovenije, CEEPN – Central and East European Privatisation Network, COICOP – klasifikacija individualne potrošnje po namenu, CRU – Center za razvoj Univerze, DFO – Druge finančne organizacije, DG ECFIN – Generalni direktorat za gospodarske in finančne zadeve pri EK, DUNZ – Direktorat za upravne in notranje zadeve, Ministrstvo za notranje zadeve, EBRD – Evropska banka za obnovo in razvoj, EIB – Evropska investicijska banka, EEA – European Environment Agency, ELES – Elektro Slovenije, EIMV – Elektroinštitut Milan Vidmar, EK – Evropska komisija, ESS – Ekonomsko socialni svet, FAPRI – Food and Agricultural Policy Research Institute, Columbia, U.S.A. GEM – Global Entrepreneurship Monitor, GFK – Gesellschaft für Konsumforschung, GURS – Geodetska uprava, GZS – Gospodarska zbornica Slovenije, PČR – Poročilo o človekovem razvoju (HDR – Human Development Report), HBS - anketa o porabi v gospodinjstvih, HICP – Harmonizirani indeks cen življenjskih potrebščin, IER – Inštitut za ekonomska raziskovanja, IFO – Institut für Wirtschaftsforschung, IPCC – Intergovernmental Panel on Climate Change, IPI – Indeks cen industrijskih proizvodov pri proizvajalcih, IVZ – Inštitut za varovanje zdravja, KDD – Klirinško depotna družba, KGBJF – konsolidirana globalna bilanca javnega financiranja, KIS – Kmetijski inštitut Slovenije, LBo – Ljubljanska borza, PzP – Partnerstvo za pristop, MDDSZ – Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, MF – Ministrstvo za finance, MGD – Ministrstvo za gospodarske dejavnosti, MKGP – Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, MNZ – Ministrstvo za notranje zadeve, MŠZŠ – Ministrstvo za šolstvo znanost in šport, MOP – Ministrstvo za okolje in prostor, NFD – Nacionalna finančna družba, NPISG – neprofitne institucije, ki služijo gospodinjstvom, NSVS – Nacionalna stanovanjska varčevalna shema, n.p., (–) – ni podatka, n.s. – ni smiselno, OZS – Obrtna zbornica Slovenije, PKM – pariteta kupne moči, RRD – Raziskovalno razvojna dejavnost, RZZ – Republiški zavod za zaposlovanje, SGRS – Strategija gospodarskega razvoja Slovenije, SID – Slovenska izvozna družba, SKM – standard kupne moči, SRD – Slovenska razvojna družba, SMTK – Standardna mednarodna trgovinska klasifikacija, SURS – Statistični urad RS, SVEZ – Služba vlade za evropske zadeve, SZB – Slovenski zavarovalni biro, SZZ – Slovensko zavarovalno združenje, UJP – Urad RS za javna plačila, TUVL – trg uradnih vzdrževalcev likvidnosti, UMAR – Urad RS za makroekonomske analize in razvoj, WIIW – Dunajski inštitut za mednarodne gospodarske primerjave, ZEW – Zentrum für Europäische Wirtschaftsforschung, ZRSZ – Zavod RS za zaposlovanje, ZZZS – Zavod RS za zdravstveno zavarovanje. Kratice Standardne klasifikacije dejavnosti (SKD): A – Kmetijstvo, lov, gozdarstvo, B – Ribištvo, C – Rudarstvo, D – Predelovalne dejavnosti, DA – Hrana, pijača, tobačni izdelki, DB – Tekstilije, tekstilni izdelki, DC – Usnje, usnjeni izdelki, DD – Obdelava in predelava lesa, DE – Papir, založništvo, tiskarstvo, DF – Koks, naftni derivati, jedrska goriva, DG – Kemikalije, kemični izdelki, DH – Izdelki iz gume, plastičnih mas, DI – Drugi nekovinski, mineralni izdelki, DJ – Kovine in kovinski izdelki, DK – Stroji in naprave, DL – Električna, optična oprema, DM – Vozila in plovila, DN – Pohištvo, drugo, E – Oskrba z elektriko, plinom in vodo, F – Gradbeništvo, G – Trgovina, popravila motornih vozil, H – Gostinstvo, I – Promet, skladiščenje in zveze, J – Finančno posredništvo, K – Nepremičnine, najem poslovnih storitev, L – Dejavnost javne uprave in obrambe, obvezno socialno zavarovanje, M – Izobraževanje, N – Zdravstvo in socialno varstvo, O – Druge javne, skupne in osebne storitvene dejavnosti, P – Zasebna gospodinjstva z zaposlenim osebjem. Kratice držav AT-Avstrija, BE-Belgija, BG-Bolgarija, BY-Belorusija, CH-Švica, HR-Hrvaška, CZ-Češka, CY-Ciper, DK-Danska, DE-Nemčija, ES-Španija, EE-Estonija, GR-Grčija, FR-Francija, FI-Finska, HU-Madžarska, IT-Italija, IE-Irska, JP-Japonska, LU-Luksemburg, LT-Litva, LV-Latvija, NL-Nizozemska, MT-Malta, NO-Norveška, PL-Poljska, PT-Portugalska, RO-Romunija, RU-Rusija, SE-Švedska, SI-Slovenija, SK-Slovaška, TR-Turčija, UA-Ukrajina, UK-Velika Britanija, US-Združene države Amerike. Podatki: kjer ni drugače označeno so podatki za trend in desezonirane serije izračunani po metodi TRAMO-SEATS (TS). Druge publikacije UMAR Ekonomsko ogledalo UMAR številka 12/2007 Zbirka Delovni zvezki 12/2007: Poslovanje gospodarskih družb v 2006 – pregled po dejavnostih, R. Kmet Zupančič in drugi 11/2007: Zasebna potrošnja – teoretična izhodišča in analiza potrošnje v Sloveniji v obdobju 1995–2006, B. Ferk 10/2007: Dinamika zunanjega zadolževanja Slovenije, J. Markič 9/2007: Obseg in učinkovitost slovenske politike subvencioniranja gospodarskih družb, A. Murn 8/2007: Scenariji gospodarskega razvoja Slovenije do leta 2030, B. Tavčar I. Zakotnik, I. Strmšnik, T. Kraigher 7/2007: Paradigma konkurenčnosti držav in analiza Slovenije po sistemih WEF in IMD za leto 2006, A. A. Chiaiutta 6/2007: Innovation Cooperation and Innovation Activity of Slovenian Enterprises (Inovacijsko sodelovanje in inovacijska aktivnost slovenskih podjetij) (Delovni zvezek je v angleškem jeziku, vsebuje povzetek v slovenščini), A. Jaklič, J. P. Damijan, M. Rojec 5/2007: Domet in možni elementi politike aktivnega spodbujanja tujih neposrednih investicij (TNI) v Sloveniji M. Rojec, T. Redek, Č. Kostevc 4/2007: Okoljska komponenta gospodarskega razvoja Slovenije v zadnjih letih, M. Vendramin 3/2007: Strukturne spremembe v mrežnih dejavnostih – učinki liberalizacije, R. Kmet Zupančič, J. Povšnar 2/2007: Napovedovanje sprememb dodane vrednosti dejavnosti kmetijstva v Sloveniji v tekočem srednjeročnem obdobju, M. Kovač, E. Erjavec, S. Kovač 1/2007: Zadolževanje in prezadolženost prebivalstva, B. Ferk Socialni razgledi SR podajajo sliko tega, kako dobro ali slabo živimo v Sloveniji. Pri analizi socialne stratifikacije slovenske družbe smo opredelili štiri dohodkovne razrede in jih uporabili za analizo podatkov o dohodkih in porabi gospodinjstev. Številne podatke smo povezali v enoten okvir analize družbene kohezije, socialnega kapitala in zadovoljstva z življenjem. SR prinašajo novosti tudi z obravnavo posebne teme – dolgožive družbe. Ukvarjamo se z izzivi in priložnostmi, ki jih razvojno dejstvo staranja družbe postavlja ne zgolj sistemom socialne varnosti, temveč tudi sistemom vedno bolj (pre)obremenjenih opornih omrežij in medosebnih odnosov, ki se lahko lomijo pod previsokimi pričakovanji in bremeni. Pomladansko / Jesensko poročilo Pomladansko poročilo 2006 Jesensko poročilo 2006 Pomladanska / Jesenska napoved Jesenska napoved gospodarskih gibanj, 2007 Pomladanska napoved gospodarskih gibanj 2007, 2007 Zbirka Analize, raziskave in razvoj Poročilo o razvoju 2007, 2007 Strategija razvoja Slovenije (SRS 2006–2013), 2005 Slovenia – On the Way to the Information Society, 2004 Slovenija v novem desetletju: trajnost, konkurenčnost, članstvo v EU – povzetek Slovenija v novem desetletju: trajnost, konkurenčnost, članstvo v EU (SGRS 2001–2006) IB revija IB revija 2/2007 VSEBINA: Ana Murn: Državne pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v Sloveniji: obseg in rezultati. Črt Kostevc, Tjaša Redek, Matija Rojec: Davek na dobiček kot determinanta vhodnih neposrednih tujih investicij. Matjaž Nahtigal: Milenijski razvojni cilji in pogajanja v okviru Dohe. Tanja Rener: Globalizacija, individualizacija in socialna izključenost mladih. Metka Kuhar: Odnos mladih odraslih do ustvarjanja družine in rojevanja. Mirjana Ule: Mladi in družbene spremembe. Ekonomsko ogledalo UMAR Naročilnica številka 12/2007 Naročnina *Naročnina obsega en tiskani in en brezplačni izvod v e-verziji (publikacij, ki so na voljo v e-verziji). Vsak naslednji izvod v eni ali drugi verziji se obračuna dodatno. Pri naročnini na izvod v e-verziji (brez tiskane verzije) imate 10 % popusta. Popusti Na količino – po dogovoru (pri naročilu večjega števila izvodov ene publikacije do 25 %), za naročilo na več mesečnih zbirk (na dve zbirki 20 % in 25 % za naročilo na vsaj tri). Naročilo in informacije UMAR, Gregorčičeva 27, 1000 Ljubljana; telefon 01-478-1043; fax 01-478-1070. Naročene publikacije in račun vam bomo poslali po pošti. E-pošta: publicistika.umar@gov.si; za informacije o ostalih publikacijah se lahko obrnete na naš spletni naslov: http://www.gov.si/umar/public.php Obnavljanje Naročilo se avtomatično obnavlja za naslednje leto. Odpoved Odpoved naročnine velja po izteku leta, za katero je bila obnovljena. Posredovana mora biti pisno, najkasneje do konca koledarskega leta. Naziv ustanove in ime kontaktne osebe, oz. ime naročnika in tel. št. Naslov naročnika E-naslov ID za DDV Zavezanec za DDV DA NE Datum: Želim koristiti tudi naslednje brezplačne možnosti: prejemati brezplačen e-izvod publikacije na e-naslov (poleg izvoda, ki ga prejmem po navadni pošti) D prejemati geslo na svoj elektronski naslov (ob spremembi gesla) D prejemati obvestila o izdaji novih publikacij D Periodika SIT EUR Vpišite število izvodov* tiskani e-izvod Ekonomski izzivi 2.500,00 10,43 Ekonomsko ogledalo. 11 številk letno. Cena za en izvod 1.500,00 SIT / 6,26 EUR. 16.000,00 66,77 Slovenian Economic Mirror. 11 številk letno. Cena za en izvod 1.500,00 SIT / 6,26 EUR. 16.000,00 66,77 Pomladansko / Jesensko poročilo. Letna naročnina za eno publikacijo 2.500,00 SIT / 10,43 EUR. 5.000,00 20,86 Spring / Autumn Report. Letna naročnina za eno publikacijo 3.500,00 SIT / 14,61 EUR. 7.000,00 29,21 Poročilo o razvoju 3.000,00 12,52 Development Report 3.000,00 12,52 Zbirka Delovni zvezki (za posamezne teme se lahko obrnete na spletno stran oz. gornje naslove in tel. številke; cena po ceniku velja za en izvod). 2.200,00 9,18 IB revija. Štiri številke letno. Enojna številka stane 3.000,00 SIT / 12,52 EUR, dvojna številka stane 4.000,00 SIT / 16,69 EUR. 10.000,00 41,73 Info IMAD / UMAR Info. 1 izvod brezplačno. Koristne informacije o UMAR. Slovensko, angleško. V primeru, da ne naročate celotne zbirke, vpišite izbrano publikacijo: Kn jižne izdaje SIT EUR Vpišite število izvodov* tiskani e-izvod Socialni razgledi 2006 (knjiga ali CD) Socialni razgledi 2006 (knjiga in CD) Social Overview 2006 (knjiga ali CD) Social Overview 2006 (knjiga in CD) 3.834,24 16,00 4.792,80 20,00 6.230,64 26,00 9.585,60 40,00 Poročilo o človekovem razvoju Slovenija 2002–2003 (knjiga in CD). Poročilo o človekovem razvoju Slovenija 2002–2003 (knjiga ali CD). Human Development Report Slovenia 2002–2003 (knjiga in CD). Human Development Report Slovenia 2002–2003 (knjiga ali CD). 2.500,00 10,43 1.900,00 7,93 5.000,00 20,86 4.300,00 17,94 Strategija razvoja Slovenije (SRS 2006–2013) Slovenia's Development Strategy (SDS 2006–2013) 1.500,00 6,26 2.000,00 8,35 M. Stare, R. Kmet Zupančič, M. Bučar: Slovenia – On the Way to the Information Society, 2004 4.600,00 19,20 Slovenija v novem desetletju: trajnost, konkurenčnost, članstvo v EU (SGRS 2000–2006) – povzetek Slovenia in the New Decade: Sustainability, Competitiveness, Membership in the EU – summary Slovenija v novem desetletju: trajnost, konkurenčnost, članstvo v EU (SGRS 2000–2006) Slovenia in the New Decade: Sustainability, Competitiveness, Membership in the EU 1.000,00 4,17 1.500,00 6,26 3.500,00 14,61 7.000,00 29,21 B. Radej, A. Pirc Velkavrh, L. Globevnik: Indikatorji o okolju in razvoju/Indicators on environment and development, 1999 J. Seljak: Kazalec uravnoteženega razvoja / Sustainable Development Indicators, 2001 1.880,00 7,85 / 3.000,00 12,52 / Matija Rojec: Prestrukturiranje z neposrednimi tujimi investicijami: Slovenija/Restructuring with foreign direct investment: The Case of Slovenia, 1998. 2.000,00 8,35 / Za ostale knjižne izdaje se lahko obrnete na spletno stran oz. gornje naslove in tel. številke (vpišite izbrano knjižno izdajo): Cene v evrih so preračunane po tečaju zamenjave 1 euro = 239,640 SIT. Davek 8,5-odstotni DDV ni vključen v ceni. 29. december 2006