PRED ZAKLJUČKOM REDAKCIJE Delavska enotnost 17. IX. 1977 - St. 37 - L. XXXVI. - CENA 4 DIN glavni urednik: odgovorni urednik: V0JKO ČERNELČ BOJAN SAMARIN »Osnutki niso zreli!« Javna razprava o politiki zdravstvenega varstva se ni praktično niti začela, rok pa je do 25. septembra — Mnogih predlaganih rešitev ni mogoče sprejeti — menijo predsedniki medobčinskih svetov ZSS Rezultati javne razprave o osnutkih samoupravnih sporazumov za področje zdravstva so zelo skromni, če sploh lahko govorimo o rezultatih, kajti razprava se na marsikaterem območju Slovenije sploh še ni začela. Tako so ugotovili v četrtek na posvetu predsednikov medobčinskih svetov ZSS, ko so med drugim obravnavali tudi to problematiko. Govorili so o gradivih za samoupravne sporazume o nadalj- njih ukrepih, ki naj bi uresničevali politiko zdravstvenega varstva, zapisano v sporazumih in drugih planskih dokumentih za leta 1976 do 1980. Zdravstvena skupnost Slovenije je omenjena gradiva objavila v svojem »Delegatskem obveščevalcu« (priloga Delavske enotnosti) 30. julija letos, javna razprava pa naj bi trajal do 25. septembra, torej dva slaba počitniška meseca. Bržčas je to vzrok, da o gradivih doslej niso razpravljale niti nekatere regionalne zdravstvene skupno- sti, da o delovnih organizacijah sploh ne govorimo. Po besedah predsednikov medobčinskih svetov ZSS pa so gradiva nasploh naletela na neugoden sprejem. Kot so dejali, mnogih predlaganih rešitev ni mogoče sprejeti, ker socialne razlike povečujejo, namesto da bi jih odpravljale, mnogi členi pa so preohlapni ali nejasni. Zato takšna gradiva onemogočajo konstruktivno razpravo, tiste, ki so jih dali v javno razpravo brez družbene verifikacije, pa je treba po mnenju nekaterih razpravljavcev poklicati na odgovornost. Skratka o tem so se na posvetu strinjali, gradiva niso zrela za javno razpravo o tako pomembnem in občutljivem področju. Zato naj bi pripravili novo, solidno gradivo in podaljšali rok za razpravo. O osnutkih samoupravnih sporazumov za področje zdravstva bo v kratkem razpravljalo predsedstvo RS ZSS in izreklo svoje stališče. KOMANDANT MILE Letošnje mladinske delovne akcije, vsaj tiste večje, so že končane. V Posočju dela le še brigada mladih gradbincev Jugoslavije. In Mile Zrnič, naš sobesednik? Je komandant MDA »Posočje 77«. Njegovo delo se je začelo 15. maja in se bo končalo v sredini oktobra. »Delovnik komandanta akcije je 25 ur na dan,« je malo pretiraval Mile. »Skrbeti moraš...« Naj prekinemo njegovo pripovedovanje o delu z brigadirji in ga poskušajmo najprej vsaj površno predstaviti. Mile je doma iz Bosaneke Gradiške. Kot sedemnajstletni fant je leta 1965 prišel v Slovenijo in v Ljubljani končal poklicno tesarsko šolo. Zaposlil se je pri Gradisu na Jesenicah, kjer je pridobil tudi visoko kvalifikacijo. Potem je Mile začel obiskovati in tudi dokončal de-lovodsko šolo. Kot delovodja pa je poleg dela končal še tehniško gradbeno šolo. Tako je Mile v enajstih letih tako rekoč iz nič postal gradbeni tehnik. In naprej? »Kakšno leto bom sedaj počival, potem pa bi rad končal še srednjo politično šolo«. Njegova želja po političnem izpopolnjevanju je razumljiva, saj je že doslej mnogo delal tudi na tem področju. »Tudi trinajst funkcij sem že imel naenkrat, pa sem spoznal, da to ne gre. Dve ali tri največ, saj le tako lahko nekaj res narediš. Tega se sedaj držim, če se le da.« Pa se vrnimo k temi razgovora. K Miletovim štirim oziroma petim mesecem dela na akciji »Posočje 77«. »Da, lahko bi rekel 25 ur na dan, sva nadaljevala tam, kjer sva prekinila pogovor. »Skrbeti moram za vse — od tega, da imajo brigadirji vodo v umivalnici, do gradbenega materiala, ki je nujen za delo na terenu, do družbenopolitičnih predavanj-, ki sodijo v vsako brigadirsko delovno akcijo. Pa še kopica na videz drobnih problemov! Brigadirji prihajajo iz vse Jugoslavije. Vsak prinese s seboj tudi svoj način življenja, svoje navade in zahteve. Kdo drug kot komandant akcije mora to usklajevati, se pogovarjati in prepričevati. Verjemite, včasih so takšne malenkosti zelo pomembne. Naj povem samo en primer. Letos smo imeli v Posočju skupino brigadirjev iz Kosovega. Že to, da so bila letos prvič v brigadi tudi dekleta, je zahtevalo posebno pozornost. Še posebej pa smo imeli težave s kuhinjo, saj brigadirji s Kosovega niso jedli svinjine. Zgodilo se je tudi to, čeprav je bilo za zmogljivosti naše kuhinje skorajda nemogoče, da smo kuhali dva obroka.« * Pri svojem delu v teh minulih mesecih, ko se je v Posočju zvrstilo sedemnajst brigad z 861 brigadirji, je Mile še kako dobro spoznal, kaj pomeni, če pride na delovno akcijo brigada, ki je vnaprej pripravljena. »Večina brigad še vedno ne pride pripravljena na akcijo. Nimajo samoupravnih organov brigade, tako da mine nekaj dni, preden brigado organiziramo tako kot je treba. Nekaj dni, to pa pomeni manjši delovni učinek, ko pa že govoriva o učinku, lahko se pohvalim, da je doslej uspeh akcije dober, saj smo normo dosegali v poprečju 250-odstotno. Na posameznem delovišču celo 390-odstotno.« »Delavnik« komandanta Mileta je resda naporen, saj za še tisto urico ali dve, ko gre morda v kino ali kam drugam, mora povedati, kje bo, tako da ga v vsakem trenutku lahko najdejo. »Tak način dela je utrudljiv. So pa tudi svetli trenutki, ki jih ni malo. Zelo prijetno je biti med veselimi brigadirji.« In naslednje leto? »Spet bi rad v brigado, vendar le kot brigadir. Da bi bil brez vseh tistih skrbi, ki jih imam sedaj.« A. AGNIČ SALONIT ANHOVO KARAVANA GRE DALJE... Tako bi lahko dejali za gibanje splošne in skupne porabe v prvi oviti letošnjega leta — ki se, na kratko povedano, kljub temu, da Ze Poltretje leto na ves glas pridušamo, da jo moramo ukrotiti, še hh n° nemo,eno 8‘blje nad ravnijo, začrtano v vsakoletnih resoluci-o družbenoekonomskem razvoju republike. V letošnjem letu so r toPanja od začetka poti še posebej izrazita, zato je zaskrbljenost Sumljiva in upravičena. trebami negospodarstva po finančnih sredstvih. V celoti vzeto izloča gospodarstvo iz leta v leto več sredstev iz dohodka za namene in potrebe negospodarskih dejavnosti. Toda med posameznimi dejavnostmi negospodarstva samimi je velika razlika glede »količine« potrebnih sredstev. Nekatere, med njimi je nemara najbolj izrazit primer šolstva, že leta občutijo kronično pomanjkanje finančnih sredstev. n 1° tega ze duši, namesto da bi ga podpirala v razvoju? 1 z L.a*Sno vPrašanje danes že težko odgovoriti. Kajti ne sm kak l’ ^ S° z^ravstvo’ šolstvo in druge oblike negospodi ° Pomembne za uspešnejše gospodarjenje in da bi brez. ; . °e tudi gospodarstvo samo kaj hitro začelo stagnirati ii 1 tanjši dohodek. f>, 'e pa je očitno tudi med možnostmi gospodarstva in po- Ta nesoglasja med vloženimi sredstvi v splošno in skupno porabo in učinkom teh sredstev jasno kažejo, da sistem financiranja negospodarskih dejavnosti še ni zaživel tako, kot bi moral, saj gre očitno preveč sredstev za razvoj dejavnosti, ki gospodarstvu ne koristijo najbolj neposredno, premalo pa za najbolj koristne (kot je na primer šolstvo). Gospodarstvo ima pri zbiranju sredstev oziroma namenjanju teh sredstev za posamezne dejavnosti še vedno premalo besede, pogosto tudi zavoljo tega, ker je enostransko obveščeno o namenu te ali druge dejavnosti. Težko je torej trditi, da je obseg porabe prevelik za našo gospodarsko moč; vprašanje je, katera oblika porabe je preobsežna za družbene potrebe in zmožnosti gospodarstva, katero bi pa veljalo še pospešiti, saj bi to šlo v prid samemu gospodarstvu, oziroma krepitvi njegove reprodukcijeske sposobnosti. Ko bodo ti odnosi usklajeni in ko bo gospodarstvo ne le natanko vedelo, kam gredo njegova sredstva, pač pa o tem lahko tudi v celoti odločalo, potem bržčas ne bomo več govorili o porabi, ki presega določene meje, in s tem slabi reprodukcijsko moč gospodarstva. B. RUGELJ KDO BO MESIL IN KDO JEDEL? V Salonitu Anhovo so se malo oddahnili, ko so odprli novo cementarno, saj je odpadla z ramen velika skrb. Toda zdaj so pred njimi velike nove naloge. Kako mesiti pogačo, ki se ji pravi dohodek, in kako jo deliti v duhu načel ustave in določil zakona o združenem delu, bo tja do konca leta glavna-»tema« v pogovorih anhovskih cementarjev. Kakšne recepte pripravljajo, preberite na strani 3. ŽELEZARNA JESENICE MOLČE TROBENTAJO Če se velikemu številu zaposlenih že dozdeva, da dovolj in preveč naredijo za »plačo«, če jeza mnoge počivanje, pijančevanje in spanje med delom nekaj »normalnega«, če v novem obratu delo teče brez prisotnosti odgovornih ljudi in sploh brez nadzora, če dokaj visoka izguba mimo vodilnih pravzaprav nikogar ne »moti«, potem je v taki organizaciji nekaj močno narobe. Več o aktualnem trenutku jeseniških železarjev berite v članku »Brez razprave vse normalno« na 4. strani. KAJ SMO STORILI... DOPUSTNIŠKA MERILA Marsikdo, ki bo prebiral te vrstice, bo dejal: »Sindikatu pa res obešate vse, kar vam pride na misel« Resda so naloge sindikata tako obsežne in tako odgovorne, da se z vsako težavo res ne more ukvarjati. Toda »težava« — ustreznejšega izraza, žal, ne najdemo —je v zadnjem času dovolj pogost pojav v mnogih kolektivih, pa jo zato omenjamo in opozarjamo nanjo — tudi sindikalne aktiviste. V marsikaterem kolektivu samoupravni organi odobrijo nekaterim delavcem poleg rednega dopusta še nekaj dodatnih dni dopusta. Merila so različna —od težavnih delovnih razmer prek zdravstvenega stanja delavca in njegove starosti do njegovih »zaslug«. Tako piše v sklepih samoupravnih organov. V resnici pa potem razdelitev dodatnih dni dopusta izgleda tako, kot smo prepisali z oglasne deske v nekem slovenskem kolektivu: pet dodatnih dni —direktor podjetja, 4 dni —njegov pomočnik, 3 dni — računovodja in šefi sektorjev, 2 dni nekateri visokokvalificirani proizvajalci. Najbolj naporno in zdravju škodljivo delo ter za kolektiv in družbo koristno delo opravljajo torej — direktor ter drugi vodilni in vodstveni delavci. V temle sestavku seveda ne nameravamo križati kopij s samoupravnimi organi tega podjetja in z drugimi, kjer tudi tako sodijo, ter dokazovati, da nimajo prav. To prav gotovo ni potrebno (dokazovati namreč, da takšna razdelitev dodatnih dni dopusta ni kdove kako samoupravna)! Želimo pa s tem primerom Opozoriti na novi zakon o delovnih razmerjih, ki je pravkar v javni razpravi, sprejet pa naj bi bil do konca leta in ki bo zamenjal dosedanji zakon o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu. Osnutek zakona predvideva, naj dolžina dopusta traja glede na težavnost delovnih razmer, zdravstveno stanje in starost delavca pa tudi glede na delovne uspehe, ki jih delavec doseže pri delu. To določilo pa bo prav gotovo spodbudilo razmišljanja o za-služnosti in o pravici do dni dopusta, kot smo ga opisali. Zato bi nemara kazalo, da se sindikati v javni razpravi o osnutku zakona o delovnih razmerjih zavzamejo za natančnejšo opredelitev tega člena (člen 89. osnutka zakona), ali da v vsakdanji praksi v svojih kolektivih pozorno spremljajo, kako bodo v njihovih kolektivih vrednotili »zasluge« posameznikov: z enakimi ali kot je očitno bilo v našem primeru, z različnimi merili. B. RUGELJ PRVO DELOVNO TEKMOVANJE KOVINARJEV V VELENJU Priznanje dobrim delavcem Občinski odbor sindikata delavcev kovinske industrije Velenje je pripravil v počastitev letošnjih jubilejev Zveze komunistov in tovariša Tita prvo delovno tekmovanje kovinarjev občine Velenje. Za tekmovanje je bilo med kovinarji tako veliko zanimanje, da so morali v nekaterih kolektivih opraviti izbirna tekmovanja, najboljši pa so se zbrali na občinskem tekmovanju. Strugarji so tekmovali v TOZD EKO rudarskega šolskega centra, orodjarji v TOZD orodjarna tovarne gospodinjske opreme Gorenje, varilci pa v TOZD elektrostrojni obrati rudarsko elektroenergetskega kombinata. Med 39 tekmovalci so se najbolj izkazali: orodjarji: 1. Vekoslav Sto-pernik (TGO Gorenje — TOZD orodjarna), 2. Štefan Rudolf in 3. Franc Pečečnik (oba RŠC — TOZD EKO); strugarji: 1. Adolf Pumat (TGO Gorenje — ZOZD orodjarna), 2. Valentin Štajner (REK Velenje — TOZD ESO), 3. Peter Bastelj (TGO Gorenje — TOZD Orodjarna); varilci — elektroobločno varjenje: 1. Drago Sekulič (REK, TOZD termoelektrarna Šoštanj), 2. Rekif Jakupič in 3. Mehmet Bečič (oba REK Velenje — TOZD ESO), CO2 varjenje: 1. Zlatko Sopota, 2. Branimir Rajter, 3. Jože Časar (vsi REK Velenje — TOZD ESO), plamensko varjenje: 1. Muradin Imširovič ■ (REK Velenje — TOZD termoelektrarna), 2. Štefan Šuman in 3. Franc Višner (oba Toplovod Velenje). Ob zaključku tekmovanja je predsednik občinskega odbora sindikata delavcev kovinske industrije Velenje Alojz Saje posebej poudaril, da je treba v prihodnje delovna tekmovanja kovinarjev še razširiti in jih tudi bolj popularizirati. Sicer pa je razveseljivo, da so med 39 udeleženci prvega delovnega tekmovanja kovinarjev Šaleške doline prevladovali predvsem mladi tekmovalci, ki morajo zdaj znanje in pridobljene izkušnje prenašati tudi na sotovariše, pridobljeno prakso pa tudi na delovno mesto. Veliko zanimanje, ki je vladalo v delovnih kolektivih kovinske industrije Šaleške doline za to prvo delovno tekmovanje kovinarjev in doseženi rezultati pa kažejo, da je bil dosežen najvažnejši namen manifestacije, ki bo poslej tudi v Šaleški dolini tradicionalna. P. O. MIMO DOGOVOROV Od 1968. do 1976. leta seje število mest v otroških ustanovah povečalo za 110 tisoč, potrebe po organizirani skrbi za otroke pa še zdaleč niso pokrite. V Sloveniji, kjer je družbena srkb za otroke najbolj razvita, je v predšolskih ustanovah prostora samo za 20 odstotkov otrok, v Srbiji za 10,5 % in v Makedoniji samo za 6,7 % otrok. V takšnem pomanjkanju otroških ustanov, ko na tisoče prošenj staršev ostane brez ugodnega odgovora, ko uvajamo samoprispevek za gradnjo vzgojnovarstvenih ustanov in ko delovne organizacije od svojega ne velikega dohodka izločajo sredstva in same gradijo, se dogajai da sredstva, namenjena za otroško varstvo, niso namensko uporabljena. Tako namesto otroških ustanov gradijo zdravstvene postaje, vodovode, kinodvorane in celo nogometne stadione. V Busovaši v Bosni in Hercegovini so delovni ljudje leta namenjaj' sredstva in zbrali poldrugi milijon dinarjev, da bi zgradili otroško ustanovo. Namesto nje pa so dobili vpodpis samoupravni sporazum o združitvi teh sredstev za gradnjo kinodvorane. V Prištini so 2 milimona dinarjev, namenjenih gradnji otroških ustanov, porabili v druge namene- Očitno je, da v teh in še nekaterih okoljih še ni svobodne menjave dela med združenim delom in samoupravnimi interesnimi skupnostmi za otroško varstvo. Očitno je tudi to, da delegati v teh skupnostih niso resno razumeli svojih obveznosti. Kmalu bodo volitve za nove delegate in delegacije in to je priložnost. ,da na tem področju uveljavimo drugačna razmerja! Navsezadnje jfc treba poudariti, da takšni pojavi zmanjšujejo in vodenijo prizadevanja delovnih ljudi, da bi čimveč otrok zajeli v vzgojnovarstvene ustanove- S. JELAČIG RO SINDIKATA GRADBENIH DELAVCEV SLOVENIJE_ DRUŽBENI DOGOVOR O ORGANIZIRANOSTI Med teme dneva sodi ta čas v jugoslovanskem gradbeništvu javna razprava o družbenem dogovoru o skupnih merilih za samoupravno organiziranost v tej panogi in v industriji gradbenega materiala. V bistvu gre za uresničevanje določil zakona o združenem delu, vendar pa jugoslovanski gradbeniki želijo poenotiti merila za ustanavljanje temeljnih organizacij združenega dela, PREMALO VSEBINSKIH OCEN kajti res je — tako je dejal eden izmed delegatov v izvršnem odboru sindikata gradbenih delavcev Slovenije — da je ta čas v tej panogi toliko kriterijev za ustanavljanje TOZD, kolikor je delovnih organizacij. Delegati v izvršnem odboru so se dogovorili za »bazenske« posvete o družbenem dogovoru, ki pa morajo hkrati omogočiti tudi izdelavo celovite ocene o sedanji samoupravni organiziranosti v gradbeništvu in v industriji gradbenega materiala. Očitno je, da bodo morali v nekaterih delovnih organizacijah ponovno »pre- vetriti« svojo samoupravno °r ganiziranost, kajti tam, kjer \ oblikovali TOZD, ne da bi up°s' tevali dohodkovne odnose, P starem ne bo šlo naprej. Sedanji čas je za • gradbi"'* zelo pomemben. Tudi zato, kef naši družbi — tako so menil' p seji IO RO sindikata gradben'^ delavcev Slovenije — predstav' Ija ta panoga zelo pomefflben delež v gospodarstvu. Sicer pa pjj delegati govorili o delitvi osebn1'1 dohodkov in zlasti o »prekoraC" teljih« samoupravnih sporaz" mov o delitvi sredstev za oseba dohodke. . M- a*' Dejavnost, ki so jo družbenopolitične organizacije sprožile po 8. seji CK ZKS in 29. seji predsedstva CK ZKS, na katerih so obravnavali nekatera najpomembnejša vprašanja uveljavljanja zakona o združenem delu, je strnila vse družbenopolitične sile in pospešila akcijo za uresničevanje zakona. V poletnih mesecih so občinski komiteji ZKS pripravili ocene dosedanjih dosežkov pri samoupravni preobrazbi na novih družbenoekonomskih temeljih in tudi začrtali naloge, ki jih bo treba opraviti do kongresov, da bi dosegli čim večji napredek pri uveljavljanju svobodne menjave dela, uresničevanju delegatskih odnosov in vsebinskem poglabljanju samoupravnih odnosov. Ocene o uresničevanju zakona o združenem delu v občinah jasno kažejo, da samoupravna preobrazba poteka hitreje v materialni proizvodnji kot v družbenih dejavnostih, medtem ko akcija v krajevnih Komunist ^ DE skupnostih in SIS še ni stekla dovolj intenzivno. Dejstvo je, da so se družbenopolitične organizacije sicer dobro frontno organizirale in sodelovale s komisijami za spremljanje uveljavljanja zakona o združenem delu pri občinskih skupščinah, vendar pa so se kvalitetno zelo različno lotile obravnavanja razmer v OZD. Akcija namreč ni bila dovolj celovita in poglobljena, premalo je bilo neposrednega stika z delavci, ki naj bi sami razmišljali o boljših rešitvah samoupravne organiziranosti in dohodkovne povezanosti v OZD. Obravnavanja uresničevanja zakona o združenem delu so se skoraj povsod lotili dokaj formalistično in tako organizacije Z K kot sindikati so se zadovoljevali predvsem z ugotavljanjem, koliko samoupravnih sporazumov imajo v OZD, niso pa se v analizah poglabljali v vsebino teh sporazumov. Prav tako niso poglobljeno analizirali samoupravnih družbenih načrtov v OZD, kako imajo opredeljene razvojne usmeritve in ali ustrezajo prizadevanjem za stabilizacijo gospodarstva itd. S tega stališča niso bile opravljene tudi kadrovske analize, kar vse skupaj seveda ne more nuditi celovitega pregleda dejanskega položaja v konkretnem samoupravnem okolju. Čeprav lahko rečemo, da družbenopolitične organizacije v občinah poznajo položaj v OZD na svojem območju in so tudi angažirane tam, kjer je položaj najbolj kritičen (denimo v OZD, kjer imajo izgube), pa ne dajejo celovitih ocen ali so TOZD ustrezno organizirane in v kakšnih samoupravnih odnosih so z drugimi TOZD, z DSS, kako se dohodkovno povezujejo itd. S tega stališča so to še področja, ki jih bo treba vsebinsko izpopolniti pa tudi vztrajati pri hitrejših premikih pri povezovanju proizvodnje in trgovine in opredeljevanju meril za nagrajevanje po delu, kjer tudi še ni veliko storjenega. Izgovori v OZD, da čakajo na sistemske zakone, ki naj bi ta področja podrobneje opredelili, ni sprejemljivo, saj okvire določa že sam zakon o združenem delu, kon- kretne dohodkovne povezave in merila za nagrajevanje po delu pa bodo morali najti v sleherni OZD sami. Ko je IK CK ZKS na torkovi seji obravnaval prvo skupno oceno dosežkov v uresničevanju zakona o združenem delu, je ugotovil, da je na splošno napredek nesporen, tudi v zavesti delovnih ljudi, vendar pa še škriplje v konkretnih akcijah. Nekaj občinskih komitejev ZKS tudi ni poslalo poročil, zato bo treba razmere preveriti na terenu in v pogovorih s sekretarji. Občinski komiteji bodo morali dati bolj konkretne ocene uresničevanja zakona o združenem delu, oceniti volivne konference tudi s tega stališča in uresničevanja kadrovske politike, zagotoviti konkrtnost sklepov za spreminjanje stanja v določenem okolju in zaostriti odgovornost vseh. Oblikujejo naj tudi delovne skupine skupno s komisijami za spremljanje uresničevanja zakona o združenem delu, ki morajo vsebinsko ocenjevati osnutke samoupravnih sporazumov, vse skupaj pa tesno povezati s preverjanjem izvajanja družbenoekonomskih načrtov in s prizadevanji za gospodarsko stabilizacijo. Izvršni komite bo tudi organiziral posvete za medobčinske svete ZKS, na katerih bi po vzorcu opravili temeljito analizo posameznih vsebinskih področij pri uveljavljanju zakona o združenem delu v posameznih OZD. NINA KO M FARIČ NA PRAGU KADROVANJA Prihodnje leto se bo iztekel mandat večini družbenopolitičnih delavcev — tako v samoupravnih organih kot družbenopolitičnih organizacijah. Razprave o možnih kandidatih so se v drugih organizacijah že začele, zato je čas, da začnemo resne priprave tudi v sindikatih. Treba bo poiskati primerne tovarišice in tovariše za delo v zveznih sindikatih (zdaj jih v Beogradu dela pet iz Slovenije in republiški svet ZSS namerava vztrajati na pariteti!), dalje za delo v različnih organih sindikatov v Sloveniji na vseh ravneh in seveda za delo v osnovnih organizacijah sindikata. Začeli bomo, kot pravimo, kadrovati, kajti ni nam vseeno, kdo in kako bo spodbujal in koordiniral delo najbolj množične organizacije delavcev, zakaj naloge in odgovornost sindikatov so čedalje večje pa tudi čedalje bolj zapletene. Zato velja že takoj na začetku jasno in glasno povedati, da so funkcije v sindikatih prav tako pomembne in odgovorne, kot na primer v zvezi komunistov ali kateremkoli samoupravnem organu. Velja onemogočiti miselnost in prakso nekaterih okolij v minulih letih, da je za funkcije v sindika- tih sposoben vsak, sposobnejši pa naj opravljajo »pomembnejša dolžnosti. Lahko pričakujemo, da bo takšna miselnost tu in tams pokazala svoj obraz in prav bi bilo, da smo nanjo pripravlj^ Nespametno je trditi, da vsi sedanji sindikalni funkcionatj' n. najrazličnejših ravneh (če lahko tako zapišem) delajo tako, kot ^ morali in kot od njih pričakujemo. Izrečenih je bilo že mnogo k tik tako znotraj sindikatov kot iz ust drugih političnih dejavnik in marsikdaj so bile kritike upravičene. Zato je zdaj čas, da p°8 damo okrog sebe — in to zares vsi — kdo bi lahko v prihodnje oe v sindikatih opravljal bolje, z večjo sposobnostjo in veseljem, ne bi pozneje očitali, da bi lahko kaj rekli takrat, ko bi se dalo na rediti marsikaj mnogo laže in manj boleče. v In ko bomo analizirali dosedanje delo na vseh in posamezni ^ na različnih dolžnostih ter izrekali graje tistim, ki so slabo delal', ^ skoparimo s pohvalami tistim, ki so dobro delali. Za marsikoga to edino priznanje za naporno in odgovorno delo v minulih s ' letih. t £ V. N Kako v anhovskem Salonitu uresničujejo zakon o združenem delu ® Otvoritev nove cementarne je kolektiv rešila ene skrbi, zdaj jih čaka trdo delo, kako zasnovati samoupravne odnose \____________________________________________J Odrl Ln?10vs^em Salonitu so si naj Velika investicija, ena njg?i'h v Sloveniji v tem sred-ho r.pCnern obdobju je pod stre-lt0' ^°da predah je trajal le toli-^i'el ^0le^t'v lahko znova rej .,sapo: pred njim je, poleg ^ 'h delovnih nalog, še po-. phna samoupravna naloga - Ur • a 2dr^iČevanie določil zakona o lem delu! Seveda so se z evanjem zakona »ukvar-v0r •tU<^ doslej, toda odgo- *ad ' P°šteno priznajo, da š, "Jem obdobju zavoljo d( so v obdobju zavoljo dopu-tia ’ Pa opravil pri zadnjih delih n°vi cementarni posvečali Pozornosti uveljavljanju Jnj kot l "Pravnih pravic delavcev, tiad |.ie sicer. Toda izhodišča za s° (i "J6 ^e*0 'maj01 ovrednotili ri0se0sedanje samoupravne od-cjjj ■ v celotni delovni organizaciji 'a V vsahi temel jni organiza-Hov "0*0čili naloge in tako ime-naj0 ne nosilce uresničevanja teh naj določili roke, do katerih b0 1 te naloge opravili. Treba roke^o še pošteno »pljuniti v lično"' Ve »a* ^"'ruatinec,« mi je povedal iaaVo skoz”6 Zato’ ker ^ se zaganjal z Kt^.Pri tk/ Zld’ temveč zato, ker vztra-.°jo ivii. Za kar smo se dnem svojih orga- nizacijah združenega dela ne ravnajo tako, kot bi morali, ki se le skrivajo za sklepi samoupravnih organov in tisti, ki v kolektivih ne znajo ustvariti pravega delovnega vzdušja.« »Tudi v miselnosti bo treba marsikaj spremeniti,« nadaljuje Edo Sikerič, »kajti vse-preveč je v glavah nekaterih ljudi zasidrano mišljenje, da lahko vodi gostinsko delovno organizacijo vsak, da je to lahko opravilo. Vendar temu ni tako, saj natakar ali delavec z visoko gostinsko šolo verjetno ne bo zmogel voditi Litostroja, strojni inženir pa ne Šestice.« V sindikatu gostinskih delavcev to dobro vedo in predvsem zato poudarjajo potrebo po stalnem izobraževanju svojih delavcev. Prav Šestica — v njej je Edo Sikerič poslovodja in predsednik delavskega sveta — sodi med tiste organizacije združenega dela, kjer izobraževanja ne zanemarjajo. Delavcem so omogočili, da se uče na vseh stopnjah našega izobraževalnega sistema, še posebej pa skrbijo za družbenopolitično izpopolnjevanje svojih delavcev. Vsako leto se nekaj delavcev udeleži sindikalnih in partijskih tečajev. Seveda ni pozabil omeniti še neke težave, ki pesti naše gostinstvo. »Že nekaj let se ubadamo s pomanjkanjem delavcev v naši dejavnosti. Razlogov za kadrovski primanjkjaj je več in med njimi ni zadnji ta, da so osebni dohodki sorazmerno slabi, da so delovne razmere težke... Pa tudi na to ne smemo pozabiti, da je v gostinskem izdelku vloženega skoraj 30 odstotkov živega dela.« Že več kot deset let se ljubljanski gostinski delavci potegujejo za samski dom. Z njim bi tudi zmanjšali fluktua-cijo delavcev. Prav zato so se delegati v občinskem odboru sindikata gostinskih in turističnih delavcev tudi odločili za poseben sporazum o izločanju dodatnih sredstev za gradnjo doma. V delovnih organizacijah vlada za gradnjo doma veliko zanimanje. In Edo Sikerič trdi, da ne bo težav z zbiranjem sredstev. O vseh teh vprašanjih razpravljajo delegati v občinskem odboru sindikata gostinskih in turističnih delavcev v občini Ljubljana-Center. Letos pa so se še posebej ubadali z gospodarjenjem v nekaterih delovnih organizacijah. Edo Sikerič nam je dejal, da so največ pozornosti posvetili Kompasu, Alpe-Adrii in gostinskemu delu Viatorja. Pokazalo se e, da tam, kjer nimajo urejenih samoupravnih odnosov, tudi gospodarjenje šepa. »Uspelo nam je zadeve urediti in mislim, da v prihodnje v teh organizacijah združenega dela ne bo težav,« dodaja. Toda Edo Sikerič ni le poslovodja, sindikalni funkcionar in predsednik delavskega sveta. Ima še nekaj funkcij. Mimo njegovega konjička, ki se imenuje nogomet, seveda ne smemo. Mnogo Ljubljančanov ga pozna kot strastnega navijača Hajduka. Na to temo lahko z njim govorite ure in ure. Ko je pred dnevi napovedoval rezultat tekme Crvena zvezda : Hajduk se je pridušal, da bo skočil iz letala, če bo Hajduk izgubil. Sreča, da je bil rezultat neodločen. M. HORVAT iz albuma sindikalnih delavcev EDO SIKERIČ, predsednik občinskega odbora sindikata gostinskih in turističnih delavcev v ljubljanski občini Center IZ PRAKSE SODIŠČ ZDRUŽENEGA DELA Kaj ocenjujemo med poskusnim delom? Po republiškem zakonu o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu se v skladu s samoupravnim sporazumom uvede poskusno delo takrat, ko je treba ocenjevati oziroma ugotavljati delavčeve strokovne in druge delovne sposobnosti. Poskusno delo ne more pomeniti, da je delavec sprejet v delovno razmerje pogojno in da lahko temeljna organizacija kadarkoli odloči, da delavcu preneha delovno razmerje. Delavka je bila skupaj s šestimi drugimi sodelavkami sprejeta v delovno razmerje pri kmetijskem kombinatu s pogojem trimesečnega poskusnega dela. Pri delu je bila prizadevna, tako da je celo prekoračevala norme, ki jih je določila posebna komisija za ocenjevanje poskusnega dela. Res je sicer, da so bili njeni izdelki po kvaliteti nekoliko slabši od izdelkov njenih sodelavk, vendar pa je po količini izdelkov prekašala sodelavke. Po končni oceni je bila razvrščena na tretje mesto glede na uspešnost dela med vsemi sedmimi delavkami. Tako je komisija ugotovila, da je po strokovni plati poskusno delo uspešno opravila. Kljub temu pa je delavka dobila negativno oceno za poskusno delo, ker je komisija ugotovila, da ni imela najbolj primernega odnosa do sodelavcev. Ker je pri delu hitela, sodelavcem ni hotela posojati orodja, ki ga je sama potrebovala in je celo od doma prinesla orodje, da je čim več naredila. Na svoj uspeh je bila preveč ponosna, zato so sodelavke sodile, da jih omalovažuje. Ker je torej delavka prejela negativno oceno, je tej oceni sledil sklep o prenehanju delovnega razmerja. S takim sklepom se delavka ni strinjala, saj ga tudi ni pričakovala glede na svojo veliko vnemo pri delu. Prav zato je vložila predlog pri sodišču združenega dela, ki je njenemu zahtevku ugodilo in razveljavilo sklep o prenehanju lastnosti delavca. Sodišče združenega dela je poudarilo, da se med poskusnim delom ocenjujejo strokovne in druge delovne sposobnosti delavca, ne pa njegove drobne osebne lastnosti, ki nimajo vpliva na uspešnost pri delu. Ne le v tem primeru, ampak tudi v drugih primerih se je že izkazalo, da temeljne organizacije sprejmejo več delavcev na poskusno delo, kot pa je prostih delovnih mest, tako da že vnaprej vedo, da bo določeno število delavcev prejelo negativno oceno. Uvajajo nekakšen preskus znanja v daljšem obdobju oziroma testiranje, ki pa ga je možno uvesti pred sklenitvijo delovnega razmerja. Takšna praksa seveda ni v skladu z zakonom, zato take vrste poskusnega dela ni mogoče dopustiti. I. ŽUŽEK Pri delitvi posojil niso upoštevali pravilnika Zbor delavcev osnovne šole je sklenil razdeliti večjo vsoto denarja za stanovanjske kredite, zato je pozval delavce, naj se priglasijo v določenem roku. Potem ko je komisija zbrala prošnje in ugotovila prednostni vrstni red, je izoblikovala predlog, komu in koliko kredita naj zbor delavcev odobri. Pri tem komisija ni upoštevala kriterijev, ki so navedeni v pravilniku o delitvi sredstev za stanovanjsko graditev, marveč je upoštevala kot edini kriterij delovno dobo delavca v osnovni šoli. Pri tem je komisija prezrla, da bi morali upoštevati še stanovanjske razmere, zdravstveno stanje delavca in njegove družine, socialne prilike itd. Glede na kriterij, ki ga je upoštevala komisija, je iz predloga izpadla delavka, ki je bila zaposlena pri osnovni šoli krajši čas, živela pa je z družino v zelo slabih stanovanjskih razmerah. Delavka je sodila, da delitev stanovanjskih kreditov ni bila v skladu s pravilnikom, zato je zahtevala pri sodišču združenega dela, naj sklep o podelitvi kredita spremeni tako, da se stanovanjsko posojilo dodeli tudi njej. Sodišče pa je seveda kaj hitro ugotovilo, da osnovna šola ni upoštevala svojega pravilnika in je zato odločilo, da se razveljavi celoten postopek pri dodeljevanju stanovanjskih posojil. Mimo tega je tudi odločilo, da morajo vsi delavci vrniti prejeto posojilo, čeprav so ga že porabili. Razveljavilo je vse sklenjene posojilne pogodbe. S tako odločitvijo se ni strinjal nihče — niti predlagateljica niti osnovna šola, niti delavci, ki bi morali vrniti posojilo. Vsi so vložili pritožbe, ker so sodili, da odločitev sodišča prve stopnje ni izvedljiva. Pritožbeno sodišče ni moglo mimo dejstva, da osnovna šola ni upoštevala svojega splošnega samoupravnega akta, da je torej ravnala nezakonito in da takega nezakonitega ravnanja v nobenem primeru ni možno spregledati. Strinjalo se je z odločitvijo sodišča prve stopnje, da je potrebno postopek razveljaviti, ni pa se strinjalo z odločitvijo, da je treba razveljaviti tudi vse posojilne pogodbe. Osnovna šola bo morala sama ponoviti postopek, upoštevati kriterije in ugotoviti, ali so vsi delavci prejeli posojilo v skladu s pravilnikom ali ne; če bi se pokazalo, da kateri izmed delavcev ni bil upravičen do posojila, bo moral posojilo vrniti. Tudi predlagateljica bo sodelovala pri ponovnem razpisu, kajti upoštevati bo potrebno vse kriterije, ne pa samo delovno dobo. Ne samo v tem primeru, pogosto ugotavljamo, da temeljne organizacije sprejemajo samoupravne akte, ki pa jih pozneje ne upoštevajo. Kaj pogosto se to dogaja prav pri delitvi stanovanj ali stanovanjskih kreditov. Tu se očitno kažejo različni pritiski, grupaštvo, delitev po obrazih, pri čemer so odločilne različne prijateljske vezi itd., čeprav bi se morali kriteriji, ki so določeni s samoupravnim splošnim aktom, brezkompromisno upoštevati pri slehernem delavcu, ne glede na to, na kakšnem delovnem mestu dela, ali je vodilni delavec ali ni, ne glede na to, ali je med sodelavci priljubljen ali ne. Prav subjektivni moment bi moral odpasti pri odločanju, saj grč za delitev sredstev, ki jih ustvarjajo vsi delavci, zato so tudi vsi delavci upravičeni enakopravno sodelovati pri delitvi in uporabi sredstev. PIŠE: E ŽUŽEK AKTUALNI TRENUTEK JESENIŠKIH ŽELEZARJEV VSAK MOLK ŠE NI ZLATO Časi se spreminjajo — tudi za jeseniške železarje. Ni še dolgo tega, ko smo bili navajeni slišati o njih (predvsem) le dobro: o delovnih prizadevanjih in zmagah, o vedno novih snovanjih na področju samoupravne organiziranosti; tudi o tem, da so vedno med prvimi, kjer se dogaja kaj novega. Če pozabimo na nedavno sporočilo pristojnih organov o primerih hude malomarnosti in velike gmotne škode (»ne moremo govoriti o sabotaži, čeprav je učinek enak,« je bilo rečeno), je nad dogajanja v železarni v zadnjem času legel nekakšen molk. Kako, zakaj, koliko časa še... so vprašanja, ki prav gotovo ne zanimajo le novinarjev, ki smo, kajpak tudi prispevali h kovanju jeseniške železarne v zvezde, med naše naj, naj in še enkrat naj (boljše, prodorne, samoupravno in družbenopoliti:no razgibane itd.) kolektive. Prav zato je bila še posebej zanimiva zadnja seja centralnega delavskega sveta, na kateri so med drugim obravnavali sanacijski program hladne valjarne Bela (le-ta je ob polletju »pridelala« slabo polovico vseh izgub v železarni), poročilo odbora za gospodarstvo (dolg seznam podatkov, uspehov, grehov in predlogov za ukrepanje) in pismo javnega tožilca predsedniku delavskega sveta železarne (v bistvu kritika odnosa do družbene lastnine v železarni). Vse predlagane ukrepe in priporočila je delavski svet sprejel s poudarkom, da je treba storiti vse za izboljšanje tehnološke in delovne discipline. To naj bi dosegli z zaostritvijo odgovornosti (predvsem vodilnih in vodstvenih delavcev) ter s povečano aktivnostjo družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih ter delovnih skupin v vsej železarni, ker bi le tako aktivirali ljudi za reševanje skupnih problemov. Glede na visoko izgubo ob polletju, ki se je julija še povečala in v avgustu spet nekaj zmanjšala, upoštevaje zaostajanje za planom, ki ga tudi ob boljšem odnosu do dela ne bo lahko ujeti, delavski svet gotovo ni mogel niti ni smel odločiti drugače. Kljub temu pa se je težko otresti mnenja, da bodo tudi ta stališča — kot že večkrat doslej — bolj bob ob steno kot spodbuda za resnično akcijo. Zakaj taka črnoglednost? Če »odmislimo« besede, ki so jih med razpravo izrekli poročevalci, člani poslovodnega odbora in nekateri gosti, je delavski svet potrdil predlagane sklepe, stališča in poročila tako rekoč brez razprave in soglasno. Če drugega ne, se pač lahko vprašamo, kaj so tovariši delegati —mimo dvigovanja rok —pripravljeni v svojih okoljih še storiti ali prispevati za izboljšanje razmer, ki so vse kaj drugega kot normalne? »Normalno« za železarski kolektiv pa je tudi naslednje: da ljudje prihajajoina delo vinjeni ali da se opijajo in potem spijo med delom; da v času malice zaustavljajo proizvodnjo, če jo le lahko; da dobre pol ure pred iztekom izmene zapuščajo delovna mesta; da ob zrnati]- I šani proizvodnji zaposlujejo nove in nove delavce; da pošiljajo svoje strokovnjake na drago prakso v tujino, ko pa se vrnejo jih čez neka] časa kadrovska služba razporedi na drugo delo; da v TOZD tudip0 osem mesecev ne obravnavajo kršitev delovne dolžnosti, ker so »pozabili« imenovati ustrezno komisijo; da v novem obratu (va' Ijarna Bela) dneve in dneve teče proizvodnja brez prisotnosti odgovornih delavcev in brez nadzora; da morata UJV in javno tožila0 opozoriti na tisto, česar »nekdo« v železarni ne želi ali noče videti^ seveda ukrepati. Resnici na ljubo je treba povedati, da so delavci, sindikat in druge družbenopolitične organizacije, člani samoupravnih skupin in de-lagati v delavskih svetih v minulem obdobju razkrivali mnoge problemov, spet in spet opozarjali nanje. Potem pa, ker sprememb’ vsaj občutnejših ni bilo, so obmolknili. Zato je »normalen« tudi molk, na zadnji seji delavskega sveta. Da bi bila zadeva še težjo,se dokaj velikemu delu kolektiva že dozdeva, da za-osebni dohodek, ki ga prejemajo, že tako ali tako naredijo dovolj, če ne več, zato naj set problemi ukvarjajo tisti, ki so za to plačani. Marsikaj zares kaže, da je nagrajevanje (delitve po delu namtee ne poznajo) eden temeljnih problemov Zelo verjetno tudi je, do marsikdo še počiva na lovorikah iz ne tako davne preteklosti- & dosti bližje resnici pa je ugotovitev, da so minili časi, ko se je dalo krivdo za lastne slabosti zvaliti na zunanje vzroke. , I Železarski kolektiv bo torej moral resneje začeti pri sebi. Če se je pred leti odločil, da bo po tonaži ustvarjal približno enako, vendat pa kakovostnejših in zato vrednejših izdelkov, je zdaj jasno, da marsikdo temu ni pripravljen slediti. Seveda ni lahko uskladiti proizvodnega procesa v tako razvejani organizaciji, kot je železarna. Slabosti, problemi in spodrsljaji so nujni tudi v najbolj organiziranih tovarnah. Vsega tudi ni mogoče urediti čez noč; toda vsak dan je mogoče storiti nekaj, nikakor pa ne bi smeli čakati, da se problemi kopičijo. Tako pa se razrašča neka], ,kar je zelo podobno brezčutnosti, pasivnosti in v skrajni posledici tudi mezdnemu odnosu do dela. O odgovornosti lahko razmišljamo tako, drugače in še na kakšen način. Toda sloves so ji jeseniški železarji pridobili s svojim delom in z revolucionarnostjo vselej, ko jo je bilo potrebno izpričati. Upajmo le, da ta tradicija še ni ugasnila v pretežnem delu kolektiva. MILAN GOVEKAR OCENA POLLETNEGA POSLOVANJA GOSPODARSTVA Samozadovoljstvo je odveč Sindikati bodo vztrajali pri temeljitih razpravah o stanju v delovnih organizacijah — tako so poudarili na seji komisije Sveta ZSJ za gospodarski sistem in razvojno politiko Prva celovitejša razprava po poletnem premoru v svetu ZSJ je bila posvečena tekočim gospodarskim gibanjem, kot so prikazana v polletnih obračunih delovnih organizacij. .Razpravo je organizirala komisija za gospodarski sistem in razvojno politiko predsedstva sveta ZSJ, seje pa se je udeležil tudi predsednik sveta ZSJ Mika Špiljak. Na vprašanje, ali je stanje ob koncu prvega polletja v gospodarstvu boljše kot leto dni poprej, so odgovorili pritrdilno. To so ugotovili na podlagi podatkov, ki jih je komisiji poslala služba družbenega knjigo-, vodstva in ki so sodeč na splošno, zadovoljivi. Industrijska proizvodnja je bila ob koncu prvega polletja za približno 11% večja kot pred letom dni, zaposlenost se je povečala za 4%, storilnost pa za 7%. Doseženi so tudi znatno boljši finančni rezultati. Skupni dohodek gospodarstva je večji za 35%, izkazani dohodek pa celo za 68%. Višji so tudi osebni dohodki zaposlenih —za 27%. IZGUBE TRIKRAT MANJŠE Na seji pa so navedli tudi podatke, ki kažejo na počasno uresničevanje bistvenih sprememb na področju materialnih odnosov, zlasti kar zadeva krepitev materialne podlage združenega dela. Tako sta skupna in splošna poraba večji za 44 %, izvoz je realno nižji za 2%, uvoz pa večji za 20%. Tudi na področju investicijske porabe ne bi mogli govoriti o zadovoljivih gibanjih. Investicijska dejavnost' je še vedno visoka, vendar pri tem odpade na sredstva združenega dela samo 35% skupnih izplačil, preostalo so sredstva družbenopolitičnih skupnosti in bank, to pa seveda pomeni, da je odvisnost združenega dela še naprej precej velika in da se skoraj nismo premaknili z mrtve točke pri uresničevanju stališča, da mora biti združeno delo nosilec razširjene reprodukcije. V razpravi o izgubah so člani komisije prav tako izrazili skrb, čeprav so izgube trikrat manjše kot v enakem obdobju lani: znašale so 12363 milijonov dinarjev. Visoka konjuk-tura, ki se je začela v drugem polletju lani, je namreč vplivala, da so v kolektivih mnoge izgube prikrili, ali pa jih »napihnili«. To so storili v glavnem zato, da bi dosegli čimvišje cene ali pa da bi si zagotovili manjše davke in prispevke. PODPIRATI TISTE, KI DOBRO POSLUJEJO Proti tistim, ki ustvarjajo izgube, je zlasti ostro nastopil predsednik sveta ZSJ. Dejal je, da smo izgube tistih, ki slabo poslujejo, doslej v večini primerov poravnavali tako, da smo jemali sredstva tistim, ki dobro delajo. To pa pomeni, da so prvi živeli na račun drugih, kar seveda ni v skladu s socialističnimi normami vedenja. »Ali ni bolje pomagati tistim, ki dobro delajo in lahko zaposlijo ljudi in stroje iz organizacij, ki že po tradiciji proizvajajo z izgubo,« je dejal predsednik Špiljak. Ko so na seji razpravljali o tistih, ki poslujejo z izgubami, so ugotovili, da tudi dosedanji sanacijski programi pogosto niso bili to, kar bi morali biti. Izdelani so bili tako, da so sredstva za sanacijo v glavnem dajale družbenopolitične skupnosti in banke, manj pa združeno delo. Nekateri razpravljavci so skušali pomanjkljivosti v gospodarjenju opravičiti z nekaterimi objektivnimi razlogi. Tako je bilo slišati, da do bistvenih sprememb v odnosih, to pa pomeni tudi v gospodarjenju, ne bo prišlo tako dolgo, dokler ne bodo sprejete nekatere sistemske rešitve, med drugim tudi zakon o cenah in zakon o skupnem prihodku. Poleg tega še niso ustanovljene samoupravne interesne skupnosti za devizno poslovanje, zaradi česar nasta- jajo problemi v devizni in zunanjetrgovinski bilanci. Obenem so povedali, da so bili periodični obračuni izdelani za prvo polletje, analizirani pa poleti. V tem obdobju pa se je v gospodarstvu marsikaj spremenilo. Podoba potemtakem ni realna, zato ni mogoče priti do resničnih ugotovitev. ILUZORNE TEZE O INFLACIJI Člani komisije pa niso sprejeli teh razlag ali opravičil. Strinjali so se sicer, da je resnična podoba nekoliko drugačna, kot se kaže iz poletnih bilanc. Nihče pa ne more zanikati tega, so poudarili, da cene in življenjski stroški ne naraščajo, da se večajo izplačila za nadurno delo in da je inflacija, z njo pa tudi nestabilnost, še vedno pereč problem. To pomeni: če se bodo gibanja nadaljevala, se lahko zgodi, da bo inflacijska stopnja prekoračila načrtovano raven. Ko so se dotaknili globalne ocene, so se razpravljavci, zlasti pa predsednik sveta ZSJ, zavzeli za obravnavanje vsakega primera posebej, se pravi za konkretno delo. Kot opravičilo za to so navedli dejstvo, da je ne malo delovnih kolektivov, ki dobro poslujejo in ki v skoraj enakih razmerah gospodarjenja dosegajo nadpoprečne rezultate. Pomeni, da ni mogoče vseh »stlačiti v isti koš«. Sicer pa so poudarili, da so tudi prejšnje analize kazale, kako so v številnih primerih vzroki za slabe poslovne rezultate v tako imenovanem subjektivnem dejavniku — v slabi organizaciji dela, nezadovoljivem izkoriščanju razpoložljivih zmogljivosti, slabem poznavanju tržišča, čezmernih izostankih z dela, in kar je posebej pomembno, v nestimulativnem sistemu delitve osebnih dohodkov. S tem v zvezi so omenili primer »Trepče«, kjer so po uvedbi stimulativnih oblik v enem izmed obratov povečali storilnost za trikrat. Druga skrajnost pa je podjetje »Goša« v Smederevski Palanki, kjer n'nl‘’jI] ustreznega sistema nagrajevanj8 • zato ne morejo uspešno organi1' proizvodnje. DOSLEDNA DELITEV PO REZULTATIH DELA )e gledamo samo s tega sta^^ :em ta razprava morda ni pr' ,ej novega — sindikati so že d .j, rajali pri uvajanju stimula!*^ ikah nagrajevanja. Dejstvo, ^ rat člani komisije to p°veZa |,jti pravo o aktualnih gosp°^ar* e. ovih, pa kaže, da sindikati še z ^ odločno vztrajajo pri mnenju’^, ustrezno nagrajevanje g. enih pogojev za razreševan]6 problemov gospodarjenja lizacijah združenega dela-^ ^ o tudi ne preseneča stalil ndikati še naprej vztra^|jt''' nove pravilnike ° ! dohodkih, tako kot t0 :on o združenem delp- a p- ueiovanje ueiovim* ■> jp jujjroblemov. Grenan1^. ^ i sindikati znova zahtev p vse razprave o gospod® L _ /se razprave o gusp~- ,a ^ izacijah združenega d6 jti, le o periodičnih ot>ra^.zVlr med neposrednimi pf zsJ'1! podpredsednik sveta loudaril, da sindikati p ivjani, vaa 01»*'-**- __voljo dveh razlog0 :o v duhu zakona o z -e ie , drugi pa je v tem’. ura'" liko formalizma pn 0d- ko rormaiizin" r . 0u aročil o poslovanju sploh. Dokler Pa e pričakovati c - - 1 pehov. Zato je tu 1. odveč samozadovo j ^ stopnja rasti 'noupravne delavske kontrole Jjj n‘’ da delavski svet ali delavci 0 ukrepali za odpravo po-|.anjkljivosti, ki so bile ugotov-_)sne (člen 562). Omenili pa smo ’da organ samoupravne delavske ®ntrole obvesti sindikat, če meni, sklep ali drugi ukrep delavskega ^ krši samoupravne pravice de-cev ali da je prizadeta družbena nina ali da je delavski svet spre-e lak akr v nasprotju s stališči de-avccv (člen 562). Disciplinska komisija ^ Disciplinski postopek . v^akon o združenem delu do-“'■a. da mora biti nekaj članov 'sciplinske komisije iz organi-a^j združenega dela, vendar c kot četrtina iz druge te-^e*jne organizacije kot je de-sc v disciplinskem postopku. e dane volijo delavci z liste, ki ^ na predlog sindikata določi °r združenega dela občine, v ^dteri je temeljna organizacija. er predsednika in druge člane I 'Sc'Plinske komisije volijo de-, C| na način, kot se voli delav- 1 Svet, ima sindikat analogno in08° pri določanju kandidatov , kandidacijskem postopku °* za delavski svet (člen 200). v^ndikat v organizaciji zdru-nega dela ima več nalog ozi-nia pristojnosti tudi v disci-s.'nskem postopku. Tako tudi djkat lahko zahteva začetek jf-^P^nskega postopka (člen v J’ vedno pa mora biti ob-scen o postopku pred disci-j}!nsko komisijo (člen 203). ^'plinska komisija mora teh- P0stopkom zvedeti za mo-2q'tn° mnenje sindikata (člen s( '• Sindikat tudi lahko za-(jj0Pa delavca v postopku pred V^Plittsko komisijo, če dela-to zahteva ali v to privoli len 204). ž Uresničevanje ^stavljenih nalog avedeni opis nalog in pri- Hj ^n°sti sindikatov še nikakor lo^ln. Vsebuje le tiste na-Za|^°2'roma pristojnosti, ki jih sr , n 0 združenem delu nepo-SH,0"o nalaga sindikatom. Kot orp omenili, bodo statuti ^izacij združenega dela in ^ °vnih skupnosti bržčas še »naložili« sindika-tigj ’ bi tako podrob-trie^ določili izvajanje posa-deioni11 nalog. Poleg tega več SiHd.!nih halog izvira iz vloge de|' atov v postopku volitev tl0D^at°V Za s*UiPŠčine družbe-j^oiitičnih skupnosti. Itd. Phk S namen je bil predvsem Leazati, katere delovne na-katj Pr*stojnosti imajo sindi-Žene s^ladu z zakonom v zdru-tiikak C*e*u' Navedeni seznam tudi °r n' kratek. To seveda ^ndikS0 P°vsem nove naloge. Že do |at.' so se z njimi ukvarjali °rSan'6 ’ Posebej *e aktivnejše ■tiz^!230'!6 sindikatov v orga-£akon] ^roženega dela. '°Vania 6 raz^'rja možnosti de-^aje _ . s'ndikatov, s tem da ■ .Pr'z.ade galno podlago. Doseda-host sindikatov na tadi i_riza<]evanjem sindikatov Hja e8aln >ogiShPeŠ jena ? ^Področjih je bila pogojno J,h?vo konkretno poli-v organizaciji C^a dela, razmerjem sil v porazdelitvi moči in podobnimi dejavniki. Legalna podlaga pomeni ne samo razširitev akcijskih možnosti sindikatov in zmanjševanje ovir za učinkovito poseganje sindikatov v odnose v organizacijah združenega dela (ne bo več podlage, da bi dvomili v pristojnosti sindikata na navedenih področjih). To pomeni tudi večjo odgovornost sindikatov za urejanje odnosov na področjih, ki jih zakon neposredno navaja. S tem pa sindikati seveda v večji meri postajajo resničen sestavni del celotne družbene organizacije. Pristojnosti in pravice se povezujejo z odgovornostjo. Če bi sklepali le po črki zakona, bi sicer za mnoge pristojnosti lahko rekli, da zakon omogoča sindikatom poseg v urejanje odnosov, da jih pa za to ne obvezuje (obvezuje jih le na nekaterih področjih, kot je, denimo, kandidacijski postopek za člane organov OZD). Vendar lahko upravičeno pričakujemo, da bo — če bo to potrebno — pritisk sindikalnega članstva spremenil to možnost v obveznost. V zakonu je praviloma uporabljen za sindikalno organizacijo pojem »sindikat«. S tem se je zakon izognil različnim terminološkim težavam. Vprašanje o ustrezni organiziranosti sindikatov pa s tem prav nič ne zgubi na pomenu. Pri praktičnem uresničevanju z zakonom predvidenih odnosov bo seveda treba odgovoriti na vprašanje, kdo je sindikat. Z načelom, da ima praviloma vsaka temeljna organizacija in druge organizacijske oblike združenega dela svojo sindikalno organizacijo, je zagotovljena organizacijska možnost za ustrezno delovanje sindikata. Z identifikacijo organizacijske enote sindikata pa še nismo odgovorili na vprašanje, kdo je »sindikat« v posamezni organizaciji sindikata. Jasno je, da bo zavoljo operativnih potreb sindikat v osnovni organizaciji po gosto identificiran z vodstvom — izvršilnim odborom osnovne sindikalne organizacije. S tem pa se očitno postavljajo nekateri pogoji, ki morajo biti izpolnjeni, da bo lahko sindikat učinkovit. Eden takih pogojev je nedvomno sposobno vodstvo sindikata. V njem morajo biti na vseh ravneh sindikalne organizacije takšni ljudje, ki bodo imeli potrebno znanje in osebne lastnosti za uspešno delo v sindikatu. Verjetno je povsem realna ocena, da si sindikati brez sodelovanja in aktivne podpore zveze komunistov v organizacijah združenega dela in na širiših organizacijskih ravneh ne bodo uspeli zagotoviti ustrezne kadrovske sestave svojih vodstev. Ob takšnih nalogah in pristojnostih sindikatov, kot smo jih navedli, sindikati ne bodo smeli več biti niti organizacija, ki dobiva »kadrovski ostanek« — torej tiste kadre, ki ostanejo, ko »višje« organizacije že »poberejo« najboljše kadre — niti »odlagališče« za tiste, ki so se v drugih organizacijah in organih pokazali manj primerni. (NADALJEVANJE PRIHODNJIČ) IZ OBROBJA V SREDISCE DELAVČEVE POZORNOSTI VSE ŠTIPENDIJE USMERJENE . V prvem prispevku o predlaganih spremembah in dopolnitvah družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju štipendijske politike v SR Sloveniji, objavljenem pred tednom dni pod naslovom »Štipendije kot spodbuda in nagrada«, smo že v uvodu poudarili misel, ki jo tudi tokrat ponavljamo kot izhodišče: prav učinkovita štipendijska politika je tisto področje, ki lahko veliko prispeva k večji družbeni vitalnosti na vseh področjih združenega dela. In zato se ne sme dogajati, da bi kdorkoli v združenem delu porival to problematiko na obrobje delavčeve pozornosti. POMEMBNA VSEBINSKA, A NE LE FORMALNA SPREMEMBA! Ne smelo bi se zgoditi, da bi zdaj, ko o predlaganih spremembah in dopolnitvah družbenega dogovora o štipendiranju teče javna razprava, kdorkoli zavajal delavce, češ, saj gre predvsem za formalne spremembe; denimo, prej smo imeli skupne komisije podpisnic samoupravnega sporazuma o štipendiranju v občinah in zbor delegatov skupnih komisij, zdaj uvajamo skupščino delegatov podpisnikov samoupravnega sporazuma o štipendiranju v občini in skupščino delegatov na ravni republike, sestavljeno iz delegatov občinskih skupščin. V resnici ne gre za formalne spremembe, pač pa za vsebinske spremembe, za to, da bi ustavne opredelitve in opredelitve zakona o združenem delu vnesli tudi v gospodarjenje o štipendijskimi sredstvi, ki jih združujemo na ravni občin in solidarnostno prelivamo na manj razvita območja. Družbeni dogovor (predlagano besedilo) opredeljuje in poudarja da z družbenimi sredstvi gospodarijo delavci v združenem delu, torej tudi s tistim delom dohodka, ki ga združujejo za potrebe štipendiranja (dosedanje besedilo družbenega dogovora je uveljavljalo miselnost, da s temi sredstvi gospodarijo skupne komisije podpisnic samoupravnega sporazuma o štipendiranju, saj je bilo v dokumentu tudi zapisano!) Novost naj bi bila torej vtem, da se delavci tudi na tem področju samoupravno organizirajo dosledno po delegatskem načelu. Kaj to pomeni? To pomeni, da bodo morali tudi delegati v skupščinah podpisnic samoupravnega sporazuma o štipendiranju v občini imeti mnenje svoje delegatske baze, seveda pa ji tudi poročati o delu skupščine. To tudi pomeni, da si noben organ (niti izvršilni v občini niti v republiki) ne bo mogel prisvajati pristojnosti, ki ne bodo opredeljene v pravilih, ta pa se sprejmejo po enakem postopku kot samoupravni sporazum, se pravi s soglasjem skupščin delegatov v občinah. Druga pomembna novost pa je uvajanje organov samoupravne kontrole pri delegatskih skupščinah, ki naj bi delovali kot organi nadzora pri delu izvršilnih organov in strokovnih služb (na rovaš samovolje teh služb in organov je bilo doslej izrečene precej kritike), hkrati pa nadzirali, kako podpisniki samoupravnega sporazuma izpolnjujejo svoje obveznosti. KDOR MENI, DA NI DOLŽAN UPOŠTEVATI DRUŽBENIH POTREB, NE MORE RAČUNATI NA DRUŽBENO POMOČ Seveda pa je najbolj pomembno to, kako bodo poslej delegatske skupščine zagotavljale, da bodo tudi štipendije iz združenih sredstev imele kadrovsko podlago. Iz dosedanjega družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju štipendijske politike v SR Sloveniji je bilo možno razlagati, da imajo vsi, ki niso dobili kadrovske štipendije, pravico do štipendije iz združenih sredstev, ker pač zanje še ni kadrovskega interesa (takšnemu mišljenju je seveda sledila tudi takšna praksa, ki je povzročila nekontrolirano rast štipendij iz združenih sredstev!). Trdili so, da tam, kjer neposrednega kadrovskega interesa še ni, nihče ne more reči, ali je določen izbrani poklic potreben ali ne. Podpisniki samoupravnega sporazuma o štipendiranju v občini se bodo morali dogovoriti, kakšne so perspektivne kadrovske potrebe, za katere še ni neposrednega interesa združenega dela, se pravi, katere kadrovske potrebe so vsaj okvirno znane iz razvojnih planov (na vseh ravneh) in je zanje ugotovljena splošna potreba. Te perspektivne potrebe bi morali vsebovati vsakoletni razpisi štipendij iz zdritženih sredstev. Zgolj slab materialni položaj ali boljši učni uspeh ne moreta biti poroštvo za pridobitev štipendije iz združenih sredstev. PRIPOMBE ZA SOLIDARNOST BREZ MERIL Dosedanji družbeni dogovor je precej neopredeljeno določal obveznost podpisnikov samoupravnega sporazuma o štipendiranju v občini za solidarnostno prelivanje združenih sredstev v manj razvite občine in občine, kjer ne zadoščajo lastna združena sredstva za štipendije. Ohlapna opredelitev solidarnostnega prelivanja sredstev je povzročila precej hude krvi in dvomov, ali se sredstva prelivajo vedno tja, kjer so te solidarnosti res upravičeni. Merila, po katerih naj bi se poslej prelivala solidarnostna štipendijska sredstva, naj bi — po predlogu, ki je v javni razpravi — sprejele vse skupščine delegatov v občinah, ugotovitev o tem dogovoru pa sprejela skupščina delegatov na ravni republike. SONJA GAŠPERŠIČ Prihodnjič: Omenjena pravica do štipendije Nove študije Raziskovalni center je izdal naslednje brošure: — SAMOUPRAVNI DRUŽBENOEKONOMSKI ODNOSI V KMETIJSKI KOOPERACIJI IN ZADRUŽNIŠTVU V SR SLOVENIJI, Nada Mikič-Bulc, Jože Tavčar, Terezija Štefančič, Emil Čeferin, št. 58. Raziskava temelji na primarnih in sekundarnih virih podatkov. Sekundarni so marksistična literatura, različni družbeni dokumenti, statistični podatki in pravni predpisi. Primarni podatki pa so rezultati številnih sistematičnih intervjujev s samoupravnimi organi ter s člani in vodstvi desetih zadrug oziroma obratov za kooperacijo ter predstavniki družbenopolitičnih organizacij in kmetov-zadružnikov in kooperantov. Anketni intervju je zajel 520 kmetov-koo-perantov. Poleg izčrpnega teoretičnega in empiričnega dela je študija zaokrožena tudi s pregledom pravne ureditve združevanja kmetov v Jugoslaviji. — SAMOUPRAVNE DELOVNE SKU- PINE, Valentin Jež, Vojko Antončič, Albina Tušar, št. 59 V nekaterih delovnih organizacijah (zlasti v industriji) je samoupravljanje in delo organizirano v samoupravnih delovnih skupinah. V nekaterih delovnih organizacijah so jih organizirali že pred obravnavo osnutka nove ustave, da bi tako omogočili ustrezno informiranje delavcev, ponekod pa sp postale tudi ena od oblik neposrednega upravljanja. V raziskavi je podrobno in izčrpno obdelan primer jeseniške železarne. - DELAVCI V 'DRUŽBENIH DEJAVNOSTIH O SVOJEM DRUŽBENOEKONOMSKEM POLOŽAJU — 1976, Saša Micki, Emil Milan Pintar, Juro Vuga, Ančka Korže-Strajnar, Vojko Antončič, št. 60_ Delavci v vzgoji in izobraževanju, znanosti in visokem šolstvu, zdravstvu in kulturi so v novembru 1976. leta odgovarjali na številna aktualna vprašanja o svojem družbenoekonomskem položaju in razvoju dejavnosti. V anketi je sodelovalo 2.000 delavcev iz vzorca temeljnih organizacij v družbenih dejavnostih. Stališča in ocene o poslovanju v prihodnjem petletnem obdobju, pridobivanju dohodka, svobodni menjavi dela, nagrajevanju po delu, delegatskih odnosih so v uvodnih poglavjih osvetljena skozi družbenoekonomski oris vsake navedenih dejavnosti. Poleg drugega oris vsebuje ekonomski položaj dejavnosti, razvoj organiziranosti, značilnosti v gibanju osebnih dohodkov, trenutno stanje in perspektiva. — DRUŽBENA PROTISLOVJA IN PROTESTNE USTAVITVE DELA V SLO-VENIJI (1974, 1975, 1976), Ilija Globačnik, št. 61 Raziskava temelji na analitičnem spremljanju protestnih ustavitev dela in skuša dobljene podatke povezati s sedanjim in preteklim družbenim razvojem. Zakaj so v socialistični samoupravni družbi še vedno pojavi protestnih ustavitev dela? Kaj so vzroki, kaj povodi in kakšna je vloga subjektivnih sil v teh pojavih. Vsak konflikt še ni protestna ustavitev dela. Čeprav je raziskava v bistvu poročilo o protestnih ustavitvah dela v letih 1974, 1975 in 1976, skuša na mnogih mestih analitično nakazati na nekatera še ne povsem presežena družbena protislovja. Brošure lahko naročite v Raziskovalnem centru za samoupravljanje RS ZSS, Ljubljana, Dalmatinova 4. KOMISIJA SVETA ZSJ ZA DOHODEK IN SAMOUPRAVLJANJE UGOTAVLJA MERILA VENDARLE BODO! V večini organizacij združenega dela je v polnem teku delo pri določevanju meril za nagrajevanje po delu in po rezultatih dela ter pri pripravi pravilnikov o delitvi sredstev za osebne dohodke. Ponekod to delo poteka hkrati, ponekod pa najprej iščejo merila, da bi potem oblikovali še pravilnike. V nekaterih okoljih je aktivnost živahnejša, v drugih spet počasnejša. Pričakujemo pa lahko, da jo bodo povsod v zakonskem roku, to je do konca leta, z uspehom tudi sklenili. Tako oceno so na podlagi analize dosedanje aktivnosti na zadnji seji izrekli člani komisije sveta ZSJ za dohodek in samoupravljanje. Vse več je temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti, ki zaključujejo pripravo osnutkov pravilnikov o delitvi sredstev za osebne dohodke. Ponekod so jih že posredovali tudi v javno razpravo. So pa tudi kolektivi, ki nove pravilnike poskusno že uporabljajo, torej preverjajo v praksi. Mostarski »Hepok«, nekatere TOZD v PIK »Beograd«, kruševski »11. oktober«, šabaška »Zorka«, titograjski »13. jul«, varaždinski »Var-teks« ali pa novomeški »Novoles« so, denimo, izoblikovali zavidanja vredne rešitve. Podobnih primerov pa je še več in vse več. Kljub očitnim prizadevanjem, da bi zahtevno delo pri opredeljevanju meril dela in oblikovanju pravilnikov o delitvi sredstev za osebne dohodke opravili kar najbolje, žal ne manjka tudi slabosti, ki bodisi zavirajo aktivnost, ali pa vplivajo na kakovost sprejetih rešitev. Predvsem je neizenačena intenzivnost aktivnosti. Tako je v zadnjih nekaj mesecih v nekaterih delovnih organizacijah prišlo do zastoja pri teh opravilih. Skoraj v vseh dejavnostih so organizacije združenega dela, ki ne spoštujejo sprejetih programov in predvidene dinamike, ker pač menijo, da so sedanja merila dobra, ali pa pričakujejo, da bodo lahko uporabile rešitve, ki jih šele bodo izoblikovali na ravni delovnih oziroma sestavljenih organizacij. Gre pa tudi za pričakovanje, da bodo najprej sprejeti družbeni dogovori in samoupravni sporazumi zunaj delovne oziroma sestavljene organizacije in da bo treba šele potem pripraviti pravilnike. Taki in podobni pojavi ne le da zavirajo dinamiko akcije, ampak še stopnjujejo pritisk, naj bi podaljšali rok za sprejem novih pravilnikov. Posebej velja opozoriti na pomanjkljivost, da v določanje meril in pri- pravo pravilnikov še niso dovolj pritegnjeni delavci v temeljnih organizacijah združenega dela. Vse delo zvečine poteka v komisijah ali v delovnih skupinah, ki jih navadno sestavljajo pravniki in ekonomisti. Ob tem praksa kaže, da najboljši pravilniki nastajajo tedaj, ko merila dela in rezultatov dela najprej obravnavajo in opredeljujejo delavci ter jih potem tudi preizkušajo. Poskuse, da bi delavcem ponudili »izdelane rešitve«, lahko prepoznamo tudi po tem, da v posameznih organizacijah združenega dela o njih sploh ni javne razprave. Pričakujemo lahko, da bo največ dela pri pripravi pravilnikov opravljeno v septembru in v oktobru. Zaradi navedenih in drugih slabosti kakovost posameznih rešitev v pravilnikih številnih temeljnih organizacij in delovnih skupnosti seveda ne bo zadovoljiva. Prav zaradi tega so člani komisije še posebej opozorili, da je treba pri nadaljnjem delu zagotoviti kar najširše sodelovanje delavcev. S tem bi se izognili »prepisovanju« pr ivilnikov, našli pa bi tudi boljše lastne rešitve za sistem delitve sredstev za osebne dohodke. Razprava na seji komisije je tudi opozorila, da se morajo v izdelavo pravilnikov s svojimi predlogi in rešitvami bolj kot doslej vključevati tudi samoupravni in poslovodni organi, kajti to delo ni, kot po navadi mislimo, samo sindikalna naloga. Vendar pa je treba po besedah sekretarja komisije Andreja Grahorja zagotoviti večjo angažiranost vseh dejavnikov v delovnih organizacijah, da bi začeto delo tudi uspešno dokončali. »Prepričani smo,« jc dejal Grahor, »da bodo do konca leta vsi kolektivi sprejeli pravilnike o pridobivanju dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke ter, seveda, merila dela in rezultatov dela. Verjamemo, da bo le malo takih kolektivov, ki bodo po L januarju 1978 sprejemali minimalne osebne dohodke zaradi tega, ker ne bi imeli teh aktov.« Taka prepričanost ne izhaja le iz dosedanjega poteka aktivnosti pri pripravi meril in oblikovanju pravilnikov, ampak tudi iz dejstva, da v vsaki temeljni organizaciji in delovni skupnosti taka merila in pravilnike morajo imeti. Rok namreč ne bo podaljšan, tisti pa, ki ga ne bodo spoštovali, bodo prejemali minimalne osebne dohodke. M. NIKOLIČ »Žaga pohorskih kamnosekov poje noč in dan. Na uro namreč prežaga komaj nekaj milimetrov granita, zato zanjo ni oddiha. Čim počasnejši si, tem dlje moraš delati!«... nam je dejal Anton Plevnik, ki v Josipdolu streže veliki napravi. Jože Plevnik se ukvarja s pohorskim granitom že polnih 35 let. Povsod zna poprijeti za delo, najpogosteje pa ga najdemo ob stroju za brušenje kamna. Delo zahteva vsega človeka, saj je nenehno treba slediti hitrim brusom, ki gladijo in lepšajo granitne izdelke. SREDI GOZDOV POJEJO ŽAGE IN KLADIVA POHORSKIH KAMNOSEKOV figSSSs|Sg& Več kot stoletje je že tega, ko so pričeli sredi vedno zelenega Pohorja lomiti granit in ga pridno obdelovati v najrazličnejše namene. Razmeroma zgodaj so namreč ljudje spoznali kvalitete pohorskega granita, ki zna klubovati sončni prepeki, najhujšemu mrazu, vodi in ledu in še tako hudim obremenitvam. Skoraj vse, kar so postavili pohorski kamnoseki iz svojega granita že pred sto in več leti, še vedno služi svojemu namenu. Zob časa se tako rekoč ni dotaknil njihovega kamna. Kljub nesporni kvaliteti pohorskega granita pa kamnosekom kolektiva Ingmag (industrija granita, marmorja in gli-nenca) ne gre vse tako od rok, kot bi si morda kdo mislil. V mnogih primerih namreč gradbinci veliko raje posežejo po cenenih cementnih robnikih ali ploščah, čeprav je njihova življenjska doba deset in tudi več let krajša od izdelkov iz granita. »Ker doma ne cenijo preveč naših granitnih robnikov in kock, mnogim se zdijo ti materiali preveč dragi, si pomagamo s prodajo na tuje...« nam razlaga Ivan Černezel, direktor pohorskega Ingmaga. »Izvažamo v Avstrijo, Zahodno Nemčijo, Švico... Zal je letos tudi v teh državah povpraševanje nekoliko upadlo, saj so nam začele konkurirati mnoge države. Naj omenim le vzhodno Nemčijo, Češko, Romunijo in Portugalsko, ki nam od vseh še najbolj meša štrene...« Večja ponudba granitnih izdelkov seveda ni prizanesla kolektivu Igmana. Cene so padle kar za četrtino, to pa je potegnilo za seboj mnogo neljubih posledic. »Zaradi vsega tega je naš dohodek manjši od planiranega in se moramo marsičemu odpovedati...«, nadaljuje direktor Černezel. »Med drugim, denimo, ne moremo upoštevati nekaterih določil letošnje sindikalne liste. Ostali smo brez regresov za počitnice, odpovedali smo se nadomestilom za prevoze na delo in še marsičemu...« »Kaj pa osebni dohodki?« »V proizvodnji, kjer delajo predvsem nekvalificirani delavci, so zaslužki nekaj več kot 3300 dinarjev na mesec. Malo ali veliko..? V slovenskem merilu smo, upoštevaje našo dejavnost, nekje v zlati sredini, v jugoslovanskem.prostoru pa smo kar visoko. Vsekakor precej nad poprečjem...« Kljub krizi 260-članski kolektiv Ingmaga, ki ima dve temeljni organizaciji, prvo v Josipdolu blizu Ribnice, drugo pa v Oplotnici, ni obupal. Celo nasprotno: odločil se je zr. investicije v strojno opremo in tudi za nove proizvodne prostore, saj je povpraševanje po granitnih ploščah za tlake in fasade večje od ponudbe. »Naša odločitev je torej razumljiva, saj si od proizvodnje granitnih plošč veliko obetamo. Potrebno strojno opremo bomo uvozili iz Zahodne Nemčije. Poskrbeli smo za vso dokumentacijo, načrte in vse drugo in tudi posojilo je že odobreno. Tako upravičeno pričakujemo, da bomo svoje načrte kmalu uresničili...«, nam na kratko oriše položaj pohorskih kamnosekov Ivan Černezel. Člani kolektiva Ingmaga se trudijo, kolikor je v njihovih močeh. Trdo delajo, bolj malo se pritožujejo, čeprav jim marsikaj ne gre tako od rok, kot bi si želeli. Marsičesa tudi ne morejo razumeti. Med drugim, denimo, tega, da morajo tedaj, ko kaj uvozijo, nemudoma pdravnati vse dajatve,‘na izvozne premije pa čakajo tudi po več mesecev. Pa še to: kolektiv si je vsa leta prizadeval, da bi imet v svojih pisarnah čim manj ljudi in čim več v neposredni proizvodnji. Zato »sedi« danes po pisarnah komaj deset delavcev, kar za 260-članski kolektiv res ni veliko. Vse pa kaže, da s tolikšnim moštvom dolgo ne bo več možno uspešno opravljati vse bolj zahtevnega in obsežnega administrativnega dela, ki ga kolektivu nalagajo narazličnejše službe, ustanove in institucije. Je vse to res nujno potrebno, se sprašujejo pohorski kamnoseki? Tako med svojim vsakdanjim trdim delom razmišljajo ljudje, ki sredi pohorskih gozdov lomijo, klešejo, žagajo, brusijo in gladijo dragoceni granit. In težko bi jim oporekali. Saj razmišljajo pametno. Radi bi le delali in nič drugega. A. ULAGA OZIMNlSKE TEGOBE IN NADLOGE STARE ŠEGE Z VESELO NOVICO Soodgovornost sindikatov za urejanje življenjskih in delovnih razmer delavcev nedvomno terja, da podpirajo tudi kratkoročne rešitve in ukrepe za izboljšanje njihovega ekonomskega in socialnega položaja. Dolžnost vseh odgovornih družbenih dejavnikov je, da nadaljujejo s prizadevanji za rešitev problema redne oskrbe trga in materialnega položaja delavcev. Uredili naj bi ga tako, da podobnih sindikalnih in drugih akcij za ozimnico ne bi bilo več, pravzaprav, da sploh ne bi bilo potrebno. Naj spomnimo, da so sindikati že 1975. leta vnovič opozarjali na dolgoročne naloge vseh tistih nosilcev družbene odgovornosti, ki so zadolženi za preskrbo, torej tudi z ozimnico. V zvezi z urejanjem teh problemov smo v sindikatih lani izoblikovali zelo konkreten program, ki so ga podprli tudi vsi družbeni dejavniki; program, ki vsakomur nalaga njegov del nalog in odgovornosti. Če se zdaj na pragu jeseni vprašamo, kaj je bilo storjenega v zadnjem letu dni, moramo priznati, da pri odpravljanju bistvenih vzrokov nismo veliko storili. Še vedno namreč samo poročamo, kakšni so trenutni problemi, cene, letina in tako naprej, namesto, da bi tudi v vsakodnevni praksi, ne pa s prikimavanjem, praznim besedičenjem in večnimi obljubami uresničevali zakon združenega dela, ki s posebnim poudarkom opozarja na najtesnejšo povezanost med proizvodnjo, trgovino in potrošnjo, od katerih je odvisna osnovna preskrba prebivalstva. Na tem področju očitno nismo naredili niti korak naprej, zato pa smo toliko bolj glasni, ko je treba povzdigniti glas o problemih hladilnic, obratnih sredstev, cen itd. Če pa bi prišlo do takšne povezave o kakršni govori zakon o združenem delu, bi danes lahko mirne duše zapisali, da gre v bistvu za vprašanja, ki so jih odgovorni dejavniki med seboj že uredili z dogovor jan jem. Toda do tega cilja je očitno še dolga pot. Do cilja namreč, naj ozimnica ne bo vsakoletna kampanjska akcija, marveč dolgoročno usmerjeno organiziranje in povezovanje proizvodnje, trgovine in potrošnikov. Predvsem zato, da slednjim pravočasno zagotovimo kvalitetno in ceneno ozimnico. Po vsem tem ne preostane poročevalcu nič drugega, kakor da spregovori o dveh kampanjskih akcijah za oskrbo z ozimnico. Minuli torek smo na sestanku predstavnikov nekaterih največjih ljubljanskih trgovskih delovnih organizacij, ki ga je pripravil izvršni svet mestne skupščine, med drugim slišali, da le’05 njo jesen potrošniku ne bo treba Pre, globoko seči v žep, ko si bo nabavi)3 ozimnico. Letošnja izredno bogata le' tina bo prispevala k temu, da bodo ^_ sadja in zelenjave precej nižje od la3 skih. Govorili so celo o 15 odstotkih J jc zatrdil tudi predstavnik Emone* ^ podobno kot prejšnja leta ponudila Pj?] trošnikom za ozimnico zadostne h0’1, čine krompirja, jabolk in čebulo, če P bo povpraševanje večje, pa tudi čese in papriko. Ljubljanski trgovci bodo začeli p(° dajati ozimnico 20. septembra, akcij pa sklenili 20. oktobra. Emona bo prodajala ozimnico na ^ prodajnih mestih v Ljubljani in bliZN okolici. Mercator bo organiziral Pr° dajo ozimnice na 27 prodajnih rneS’l\!, nekaj prodajnih mest pa bodo in^ tudi druga trgovska podjetja ter ljuD Ijanski živilski trgi. Za cene pa bodo Ljubljančani okoličani zvedeli šele prvi dan prod3* posameznih vrst sadja in zelenjave- Za razliko od Ljubljančanov pa .. Celjani upoštevali star pregovor, d3 J čas zlato. Ker jim poslovna skupno* sadje in zelenjavo do začetka minul B. tedna ni sporočila cen za prodajo 0 v mnega krompirja in jabolk, so *e SOZD Dobrina odločili, da bodo ^ za letošnjo ozimnico oblikovali sami, in sicer na podlagi p°nU.(' ocene razmer in v dogovoru s proiz jalci. Tako od 15. septembra (akcija h3 trajala do 15. oktobra) prodajajo ^ skupno 74 prodajnih mestih v ČeljU okolici ter od Trbovelj do Raven pir za ozimnico po 2,95 din kilograa’ jabolka prve vrste pa na plantažnih s dovnjakih po 5,50 din v maloprodaj* C drobno po 6,30 din, sveže zelje P0.?’|V din, čebulo in papriko po 5,80ter fiž° zrnju po 18 din za kilogram. Po besedah namestnika generalnejj direktorja SOZD Dobrina Franja beja bodo potrošniki najbolj ve* . novih cen krompirja, ki je v primeI3L z lansko za skoraj poldrugi dinar n**J »Za to ceno smo se sporazumno dog vorili s proizvajalci. Prezreti nanireC gre, da je letošnja letina krompir]3?,, segla vsa pričakovanja. Torej bo kr ’ pirja dovolj. Tudi naša trgovska n« . se je pri prodaji ozimnice odpove _ dodatnemu zaslužku. Morda za bo predstavo, ko govorimo o cenah 23 ^ tošnjo ozimnico, še tole: vse cene. hol-precej nižje od lanskih, razen za J3^ ka, ker je slaba letina zaradi poZ opravila svoje.« j Piše: Azra Kristančič, dipl. psihologinja PRVI VTIS (NE) VARA Poleti so bili v marsikateri delovni organizaciji mladi fantje in dekleta. Delali so in hkrati spoznavali, kakšno je tisto življenje, O katerem jim govore v šoli. Delali pa so tudi zato, da bi nekaj zaslužili in ugotovili, koliko velja njihovo delo. In ko zdaj, ko je praksa končana, ob kakšni priložnosti poslušamo vtise teh mladih ljudi, njihove spomine na delovni kolektiv, s katerim so poleti preživeli mesec ali dva, lahko zlahka ugotovimo pravcato paleto mnenj. Nekateri vedo povedati »samo lepe in dobre« stvari. Praktikantom, kot so jim po navadi pravili, so razlagali posamezne delovne procese, pripovedovali so jim, kako se odločajo za to in ono, vrh vsega pa so šolarji slišali, če so le hoteli poslušati, marsikatero življenjsko modrost, ki je v šoli najbrž ne bi nikoli. »Praktikanti« pa so budno gledali okrog sebe. Že po nekaj dneh so ugotovili, kdo dela in kdo zabušava; opa- zovali so, kako je od časa do časa kdo potegnil iz žepa stekleničko in iz nje srknil; poslušali, kako se ljudje med seboj pogovarjajo ali zmerjajo. Nekdo je nekomu razložil, in to starejši človek mlademu dijaku: »Kot vidiš, bolj malo delam. Ne bodo me zafrkavali in nič mi ne morejo! Paziti je treba le, da prideš na delo pravočasno in da te ne zalotijo, ko spiš! Sicer pa za svojo plačo naredim še preveč!« Nekje drugje je starejša sodelavka dijaku na počitniškem delu razložila vse podrobnosti o svojih sodelavkah in sodelavcih. Prepričljivo je pripovedovala, kako bi se tista tam, da tista, raje odpovedala kruha kot moškim, da je nekdo drug pijanec, ki pretepa ženo in otroke, tisti tretji je lenuh, dekle pri vratih pa da »šmira« s svojim oddelkovodjem, ki je poročen in ima tri otroke, vsi skupaj pa da ne delajo in tako dalje in tako dalje. Le ona dela in gara za vse, za zahvalo jo vsi le zafrkavajo. Motena osebnost, ki je komaj našla nekoga, da jo posluša. Vendar naš praktikant tega ne ve in veliko premišljuje o tem, kar mu je povedala. Nasploh pa je razveseljivo spoznanje, da ti mladi ljudje, ki so med počitnicami delali v različnih ustanovah in tovarnah, znajo še kako opazovati in — razlikovati. Pomagale so jim dosedanje izkušnje, zlasti izkušnje iz delovnih brigad, kjer so mnogi prvič spoznali pravo delo in odnose v kolektivu. Zato so njihovi vtisi o tistih, s katerimi so delali, bržkone zelo blizu resnici. O vsem, tudi o odnosih. Ne bi bilo odveč, če bi kdaj kolektivi svoje dijake-praktikante povabili in jim prisluhnili, kaj mislijo o njih in na primer o odnosih, ki vladajo med njimi. Praktikanti pa bodo prej ko slej prišli do spoznanja, kaj kaže posploševati in kaj je izjema. LETNI DOPUST DELAVCEV INVALIDOV VPRAŠANJE: Obračam se na vos z vprašanjem o pravici do rednega letnega dopusta invalidov. V našem podjetju namreč že več let invalidom ne priznavamo dodatnih dni dopusta. Obrazložitev za tako odločitev prilagam, z njo pa se ne strinjam, saj dodatni dnevi dopusta ne morejo biti odvisni od let starosti in tudi ne od delovne dobe, kajti nihče ne more načrtovati, kdaj bo invalid, da bo pridobil pravico do dodatnega dopusta. Mislim tudi, da bi mi dodatni dopust pripadal tudi kot članu zveze borcev. T. J. MARIBOR ODGOVOR: Kot je mogoče razbrati iz poslane'priloge, bi po elementih vašega samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih v letu 1977 imeli pravico do letnega dopusta v skupnem trajanju 35 dni. Od tega vam gre 30 delovnih dni po zakonu in na delovno dobo, za dva dni bi se vam povečal dopust zaradi članstva v organizaciji ZB še za 3 dni pa zavoljo invalidnosti. Ker pa lahko traja letni dopust po zakonu največ 30 delovnih dni, svojih pravic ne morete uveljavljati. Zakon sicer dopušča možnost podaljšanega letnega dopusta do 36 delovnih do' dni, vendar imajo pravico tako podaljšanega letnega pusta le tisti delavci, ki 'rna^e najmanj 30 let pokojni**5 ^ dobe in so stari več kot 5-> (oziroma delavke z 25 let* P0^ kojninske dobe in 50 leti stat° sti). Navzlic vašim 30 *etC\ pokojninske dobe vam P°^a ^ šani dopust ne gre, saj še n* stari 55 let. % kupon PRAVNIK SVETUJ kdo je kdo GEORGE MO GOVERN ameriški senator 8 Vojne si izmišljajo starci, da bi se v njih bojevali in Padali mladi,« je svojčas menil ameriški senator George McGovern. To je bilo pred 12 leti — leta 1965, ko so se v Washingtonu lomila kopja okrog ameriške vojaške navzočnosti v jugovzhodni Aziji in yojni v Vietnamu. Toda ostro nasprotovanje vojaškemu vmešavanju in vojni v Vietnamu je samo eno številnih značilnih poglavij v življenju tega pogumnega in liberalno usmerjenega Američana. Izpostavljal se je že prej, ko je napadel netolerantnost Washingtona do Kube, ko je opozarjal na nesmi-sel protikomunistične histerije v prvih povojnih letih ■n ko je opozarjal na to, da protikomunistična gonja lahko postane sama sebi namen. Nič manj ni šel na živce močnim krogom vojaško-industrijskega kompleksa, ko se je zavzemal za pogumnejše korake pri ■"azorožitvi. Ne nazadnje so osupnili tisti, ki so ostro nasprotovali kakršnimkoli spremembam ameriške Politike do Kitajske. George McGovern se je torej v svoji politični karieri pogosto in pogumno izpostavljal. Nekateri so ugo-tavljali> da je »dolgočasen poštenjak« — kar je bila v časih čudnih poti ameriške notranje in zunanje poli- tike laskava ocena. Značilno pa je, da je senator iz Južne Dakote ostal vedno skromen. To ni bila lažna skromnost, bila je in ostala skromnost, prepletena z ambicioznostjo, da bi se prebil v vrh ameriške politike. In lahko rečemo, da je Georgu Mc Governu to tudi uspelo. Danes je zelo spoštovan ameriški politik in človek, ki je znan po svoji poštenosti in odločnosti. BD vrtimo globus Natakarjev greh vil ^rn'’asac'0rji« je eden izmed šte-2 n,h londonskih klubov, ki so re-^ervirani za tako imenovano elito. V c.rn klubu točijo drage pijače in spe-a vma. In prav tu se začenja naša *godba. ^Nekega dne je natakar Umberto v. ^ulv r°ki steklenico nekega slo-r*te®a francoskega vina. Bodisi iz aztresenosti ali pa zaradi česa dru-® Sa je natakar naredil »napako« in Oglednemu gostu nalil vino v čašo z uantesto z desne strani. To pa je i o kot se je pokazalo — kot da bi oril zločin. Šefi so natakarja takoj odPUstili. ^rn*3ert° B. je sprožil sodni posto-so ^r0t' delodajalcem. Pravijo, da Se iudi sodniki sprva zelo čudili, satn S° natakarja lahko odpustili 0 Zato> ker je vino natočil z na-Pacne strani. ^ asneie 50 se nehali čuditi, ko se je „1^. °’ da je med vsemi zaposle-čla V klubu 'e Opuščeni natakar gos S'ntkkata 'n da je prav to tiščalo :ako je vse postai° *°čili ‘ S°Cln|k| so> namesto da bi od- Se ‘ V prid Umbertu B„ sklenili, naj Zan^ 0v°lp z odškodnino in si najde P°sl>tev drugje. fitev n°benega dvoma, da je ta odlo-je nek10^3 sp*ob smiselno, da nih« 1 >S'nd'kalist« v bližini »ugled- takar?OS^°^OV’ ^eprav samo kot na-B. R. Za tujce slaba stanovanja Belgijski sindikalni časopis »CombaUje ob koncu prejšnjega meseca objavil članek o raziskavah nacionalnega inštituta za stanovanja (INR), ki podrobneje govori o stanovanjskih razmerah tujih delavcev. V članku je bilo med drugim zapisano: »Ob koncu leta 1972 je v Belgiji živelo 750.000 tujcev ali 7,7 % prebivalstva. Delavci-migranti predstavljajo 60 % tujcev, ki živijo v Belgiji. Ta tuja delovna sila stanuje v slabih razmerah v Belgiji, zlasti v prvih letih. Pogosto prebiva v zapuščenih stanovanjih, ki so namenjena rušenju, ali pa v stanovanjih, ki ne ustrezajo sodobnim merilom. Dokazano je, da je najemanje družbenega stanovanja (to je stanovanja, ki je namenjeno siromašnej-šim plastem) — za tujce zelo težko: od 600.000 najemnikov družbenih stanovanj je leta 1970 odpadlo na tuje delavce le 63.000 ali 8,5 % vseh tujcev, ki živijo v Belgiji. Anketa, ki jo je izvedel inštitut v letih 1971 in 1972, kaže, da v nezdravih stanovanjih živi na Flamskem 39 % tujcev, na Valonskem 46%, v Bruslju pa 30%. Prav to je razlog, da je višji svet naoionalnega inštituta za stanovanja sklenil čimprej objaviti prve IZ RAZGOVORA Z DOUGLASOM FRASERJEM, PREDSEDNIKOM SINDIKATA AVTOMOBILSKIH DELAVCEV ZDA IN KANADE ČE JE ZLO DVOJČEK... Breme nezaposlenosti in inflacije, neustrezna socialna zakonodaja in multinacionalne družbe so med najvažnejšimi problemi mednarodnega delavskega in sindikalnega gibanja Nezaposlenost, inflacija, slaba organiziranost, neustrezna socialna zakonodaja in starost večine sindikalnih voditeljev so po oceni predsednika sindikata avtomobilskih delavcev ZDA in Kanade (UA W) Douglasa Fraserja, ki jo je dal v intervjuju za časopis RAD, najvažnejši problemi, s katerimi se srečuje ameriško-sindikalno gibanje. Fraserja so izvolili za predsednika v mesecu maju letos, potem ko se je prejšnji predsednik upokojil. podatke študije in nadaljevati raziskave, da bi lahko inštitut posredoval podrobnejše predloge za rešitev tega vprašanja.« R. R. Samo naključje? Če se-ne bi zgodilo, kar bomo povedali, bi pomislili, da se je zamisel porodila na kakšnem srečanju zmedenih glav. Povejmo še, da se je predlog »rodil« v vrstah zahodno-nemških zdravnikov. Le-ti pravijo: v prihodnje bi morali na delovnih mestih, kjer kancerogene tvarine (kot so benzol, katran iz- premoga, azbest) povzročajo raka, zaposlovati starejše delavce. Pojasnilo je logično (in obenem tudi strahotno!): glede na to, da od začetka dela s takimi tvarinami do obolenja mine ponavadi skoraj 20 pa tudi 30 let, starejših delavcev ne bi bilo potrebno varovati, ker bi tako ali tako umrli veliko pred tem. Medtem ko velikanska večina zdravnikov po svetu nasprotuje evtanaziji (uboju iz usmiljenja) tudi v primerih popolnoma neozdravljive bolezni, pa zahodnonemški zdravniki načrtujejo poklicno ubijanje, čeprav resda na daljši rok. Celo nehote sp nam kažejo davne podobe medicinskih poskusov z ljudmi v nacističnih taboriščih. Vsaka podobnost je seveda povsem naključna! B. B. BREME NEZAPOSLENOSTI IN INFLACIJE Fraser med drugim popudarja, da-se ameriško sindikalno gibanje srečuje z nekaterimi žgočimi problemi na področju gospodarstva, politike in sindikalnega organiziranja. Zlasti pereča sta nezaposlenost in inflacija. Res pa je, da se je položaj na tem področju nekoliko izboljšal, potem ko je predsednik Carter prevzel dolžnosti. Kljub temu pa so nezaposlenost in življenjski stroški še zmeraj previsoki, breme tega pa nosijo predvsem delovni ljudje. Sindikalno gibanje nenehno bije boj z vlado in z delodajalci za odpiranje novih delovnih mest in zniževanje cen. Naslednji problem pa je množica neorganiziranih delavcev. Približno 75 odstotkov ameri-’ ških delavcev ni sindikalno organiziranih. Zato je več razlogov: oster odpor delodajalcev, nasprotovanje protisindikalnih in konservativnih elementov, zlasti v manjših, predsvem kmetijskih skupnostih na jugu in jugozahodu ZDA ter delovna zakonodaja, ki olajšuje bogatim in močnim industrialcem — odlaganje pogovorov za sklenitev kolektivnih pogodb. Poleg tega pa si nekateri sindikati premalo prizadevajo za organiziranje delavcev. Sindikalno gibanje se sooča tudi s problemom socialne zakonodaje. Že 40 ‘let bijemo boj, pravi Fraser, za sprejem zakona o nacionalnem zdravstvenem zavarovanju. Za zdaj so deležni olajšav samo upokojenci in tisti, ki sprejemajo socialno pomoč, čeprav tudi ti nimajo popolne zdravstvene zaščite. ZDA so v tem primeru daleč za večino evropskih držav. Računamo pa, je dejal Fraser, da bo tak zakon sprejet v prihodnjih letih. Kar zadeva notranje sindikalno področje, je eden izmed problemov delavskega gibanja starost nekaterih voditeljev sindikatov. ^I^OVNJAK OPOZARJA NA PRAVICE IN DOLŽNOSTI Rutinsko in raziskovalno delo titut? !,e'a obstajajo zavodi in inš-bijo z! IIarSty° Pri delu, ki skr-rielu. P spesevanje varstva pri c'j seZVjeZ1utrH^kS° teh organiza-vodi iningt^1 0- mnenie> da za-'•Tsti del ltUtl °Pravliajo dve ^.ovalna dela’'v^ de'a in razi' tv,jo onaža 3 V zvezi s to deIi-'nštituri zano,?’ da 50 zavodi in tlriskim delom6"' predvsern 7 ru~ ^kovalC Hn.PreCej mani z Strani noln? dC °m- Na drug' nasvetePnM Priporočila in v večjem i,? Zavodl in inštituti >°Posveč'egU m boli imen-Helu na n„!}J05aziskovalnemu delu Področju varstva pri dr^nfarsrtUdnsko delo na _ Jem° vsa onraPr delu?Sem šte-°Pravljati v zv,!3’ kl jlh ie treba delu, za katera dobijo zavodi in inštituti pooblastila organov oblasti. Rutinska opravila so torej tista, ki jih zavodi opravljajo na tehničnem, poslovnem in organizacijskem področju zato, da zadovoljujejo in omogočajo uveljavljanje predvsem varstvenih ukrepov in normativov. Rutinska dela so pregledi, preskusi delovnih priprav in naprav, meritve delovnih razmer, meritve sevanj, zdravstveni pregledi itd. Rutina je vedno vezana tudi na predpisano metodologijo dela, na terenska snemanja in na laboratorijske analize, ugotovitve pa nakazujejo in pojasnjujejo rešitve varnostnih vprašanj in potreb. Ker rutinska dela v varstvu pri delu opravljajo delavci s strokovnim znanjem različnih smeri, tudi najbolje spoznavajo tista področja proizvodnje, tehnolo- gije in razmer v proizvodnih procesih, pri katerih pregledi in preskusi ter laboratorijske analize same ne zadoščajo in je zato potrebno širše raziskovalno angažiranje. Zato so strokovni delavci zavodov in inštitutov za varstvo pri delu tudi predlagatelji in zagovorniki upravičenosti posameznih raziskovalnih nalog. Pri tem pa opažamo tudi slabost, da namreč predlagateljev in zagovornikov nujnosti določenih nalog ni iz vrst organizacij združenega dela. Opažamo, da niti službe varstva pri delu niti druge strokovne službe v delovnih organizacijah niso samoiniciativni in samostojni predlagatelji raziskovalnih nalog. To dejstvo pa je velika ovira za pravo širino določanja raziskovalnih tem ter za celovitost uveljavljanja raziskovalnih rezultatov v praksi. Tako kot opažamo, da nam manjkajo pobude za razisko- valno delo iz organizacij združenega dela, pa obstaja področje, ki nikakor še ni odzivno glede tem raziskovalnih nalog. Sem sodijo zavodi in skupnosti zavodov za vse vrste zavarovanj in druge organizacije, ki so nosilci družbenoekonomskega interesa. Moč uveljavljanja varstva pri delu s pomočjo raziskovalnega dela pa nastaja le v primerih, kadar so združena vsa tri področja raziskovalnega interesa, to je, kadar se glede raziskovalne teme, raziskovalne metode, vlaganja sredstev v raziskave, oblikovanja pričakovanih rešitev in metode ocenjevanja varstvenih rezultatov združijo interesi tako zavodov in inštitutov, organizacij združenega dela ter vodstev organov, ki predstavljajo družbenoekonomski interes glede varstva in zdravstva pri delu. Mnogi bi se že lahko upokojili in bi morali mesto prepustiti mlajšim ljudem in ženskam. To velja tudi za vodstvo sindikalne centrale AFL-CIO. • Na vprašanje o izzivih, s katerimi se sooča mednarodno sindikalno gibanje, je predsednik sindikata avtomobilskih delavcev ZDA in Kanade med drugim poudaril, da je njihova organizacija zelo aktivna v mednarodni zvezi kovinarjev, njen član pa je sedaj tudi generalni sekretar te organizacije. Ena najvažnejših nalog mednarodne federacije kovinarjev je, da usklajuje izmenjavo obvestil in taktiko na kolektivnih pogajanjih, da bi se lahko sindikati različnih držav učinkoviteje spoprijemali s mul-tinacionalnimi družbami. NADNACIONALNE DRUŽBE — NAJTRŠI OREH Rast nadnacionalnih družb in konglomeratov, ki se ne zmenijo za nacionalne meje in zakone in so jim najpomembnejši dobički, je najresnejši problem mednarodnega sindikalnega gibanja. Treba je najti poti, da bi te korporacijske tigre ukrotili, pravi Fraser. Pričakujem dan, je nadaljeval, ko ne bodo mogli več izi- gravati delavcev neke države proti delavcem druge države. Sindikat avtomobilskih delavcev ZDA in Kanade želi doseči ta cilj s pomočjo mednarodnih predpisov, ki bi jih izvajali Združeni narodi, ali pa s pomočjo mednarodnih kolektivnih pogodb. Na vprašanje, kako ocenjuje možnosti za prihodnje odnose med- UAW in jugoslovanskimi sindikati, je Fraser dejal: Tako kot ima naša vlada odprta vrata za komuniciranje in trgovino z jugoslovansko vlado in goji dobre stike med državama, tako imamo tudi mi odprta vrata za posvete s sindikati Jugoslavije. Čeprav sta naša gospodarska in politična sistema drugačna in se struktura naših sindikatov razlikuje, ne bi smeli postavljati pregrad za izolacijo. Samo svobodna izmenjava ljudi in idej bo prispevala k popuščanju in miru, ki sta tako potrebna sodobnemu svetu. MILOŠ MARINOVIČ BEOGRAD — Na obisku pri nas je bil podpredsednik izvršne komisije Evropske gospodarske skupnosti Wilhelm Haferkampf. S predsednikom ZIS Djuranovičem, podpredsednikom Seferjem in članom ZIS Jankom Smoletom se je pogovarjal o sedanjih in bodočih odnosih in sodelovanju med Jugoslavijo in EGS. V pogovorih so poudarili, da so potrebna skupna prizadevanja za uresničitev načel in izhodišč za sodelovanje, za katera so se dogovorili v decembru lani in jih objavili v skupni izjavi. Med najbolj perečimi vprašanji, ki jih bo treba upoštevati tudi pri sklenitvi novega sporazuma (sedanji se bo iztekel čez leto dni), je predvsem veliko nesorazmerje med izvozom in uvozom, kar povzroča precejšen deficit v jugoslovanski bilanci gospodarskega sodelovanja z EGS. BEOGRAD — Predsednik ljudske organizacije Jugozahodne Afrike SWAPO Sam Nujoma je seznanil visoke jugoslovanske predstavnike z najnovejšim razvojem osvobodilnega boja namibijskega ljudstva in s stališči svoje organizacije o možnostih za miriljubno rešitev vprašanja neodvisnosti Namibije (Jugozahodne Afrike). Med pogovori v Beogradu se je Nujoma prepričal, da bo Jugoslavija še naprej vestransko podpirala namibijsko ljudstvo, da bi čimprej napravilo konec nezakoniti južnoafriški okupaciji ISgmibije in prevzelo odgovornost za njen neodvisni razvoj. BLIŽNJI VZHOD — Izjava ameriškega zunanjega ministrstva, da morajo na ženevski konferenci o reševanju krize na Bližnjem vzhodu absolutno sodelovati tudi palestinski predstavniki, je naletela na ugodne, vendar previdne palestinske ocene. Voditelj PLO Arafat je izjavo ocenil kot »pozitiven korak«. Seveda pa se ob tem zastavlja vprašanje, kdo naj bi bili palestinski predstavniki, kajti Izrael odločno nasprotuje možnosti, da bi palestinsko ljudstvo na ženevski konferenci zastopali člani PLO. O teh vprašanjih pa ameriško zunanje ministrstvo za zdaj še ni ničesar sporočilo. ALBANIJA — Ameriška agencija UPI je objavila, da so v Albaniji v zadnjem času zaprli več tisoč ljudi, naklonjenih Kitajski. Letos poleti je namreč tiransko vodstvo dalo javno vedeti, da se razhaja s Kitajsko, ki je bila sicer dolga leta edini zaveznik Albanije, te po lastni volji popolnoma zaprte in osamljene države. Kaže, da je albanski voditelj Enver Hodža privrženec odstavljene kitajske »tolpe štirih« in zato nasprotuje sedanjemu pekinškemu vodstvu s Hua Kuo-fengom na čelu. Ob vsem tem se zastavlja zanimivo vprašanje, kam se utegne obrniti osamljena Albanija, če bo pretrgala vse stike s Kitajsko. AFRIŠKI ROG — Medtem ko se nadaljujejo boji med sa-malskimi in etiopskimi četami, je somalski predsednik Siad Barre odpotoval na pogovore v Saudsko Arabijo, ki velja za enega glavnih pobudnikov široke fronte pritiskov na Etiopijo, ki se mora otepati somalskih napadov na planoti Ogaden, na drugi strani pa jo hudo pestijo tešave v Eritreji, ki se prav tako hoče odcepiti od etiopske države. V. BARABAŠ TREBNJE Uspehi Trima Kolektiv TRIMA iz Trebnjega je v zadnjih šestih letih za 12-krat povečal proizvodnjo in se je lani začel uveljavljati tudi na tujem tržišču. V 16 letih obstoja pa je TRIMO zgradil 632 objektov, 385 cistern, 80 ton dvigal ter več kot sedemsto tisoč kvadratnih metrov strešnih in fasadnih plošč. Delavski svet je na zadnji seji sprejel investicijski program za modernizacijo in razširitev proizvodnje jeklenih konstrukcij, sendvič plošč in montažnih objektov. Za uresničitev tega programa bodo potrebovali blizu 90 milijonov dinarjev. Tako računajo, da bodo v dveh letih proizvodnjo povečali od letošnjih 360 milijonov na 720 milijonov dinarjev celotnega prihodka. R. Š. KRANJ Nov obrat Pred nedavnim so v Exotermu odprli nov obrat za livarske premaze in novo skladišče za razsute materiale. V novem obratu, ki so ga zvečine zgradili z lastnimi sredstvi, pomagali pa sta jim tudi , banka in zavarovalnica, izdelujejo livarske premaze na vodni in alkoholni podlagi, lepila za školjke in jedra, premaze za tlačno litje aluminija in njegovih zlitin ter nekatere druge izdelke. S sodobno proizvodnjo so dosegli, da so danes v vsaki izmeni zaposleni samo štirje delavci. Kljub temu pa bo poslej vsakoletna količinska proizvodnja precej večja od prejšnje, saj bo dosegla 1500 ton, vrednost pa 25 milijonov dinarjev. Tako bo kranjski Exoterm ostal še naprej največji proizvajalec različnih livarskih premazov v državi. I. V. DISLOCIRANI OBRATI V AJDOVŠČINI SE BORE ZA USTAVNE PRAVICE Skromen uspeh Doslej je le malo dislociranih obratov preraslo v temeljne organizacije • Pobude padajo na neplodna tla? ____________ Za dislocirane obrate delovnih ali temeljnih organizacij, ki imajo svoje sedeže zunaj ajdovske občine, ne bi mogli trditi, da so samoupravno in družbenopolitično na visoki ravni. Čeprav imajo možnost odločanja, je vendarle čutiti vrzel, ki bi jo morala zapolniti uresničitev določil zakona o združenem delu in še bolj zavest, da moramo delovnim ljudem zagotoviti ustvarjalno in tvorno vlogo tudi na področju oblikovanja samoupravnih odnosov. Največji napredek so dosegli v vipavski Čebelici, ki je bila do maja letos obrat blejske Vezenine, poslej pa sodeluje v delovni organizaciji kot temeljna organizacija združenega dela. Aktualno pa ostajajo vprašanja v drugih obratih. Tako v postojnskem Nanosu menijo, da njihova blagovnica v Ajdovščini ne more poslovati kot temeljna organizacija, ker nameravajo svoje delo in sredstva združiti v sestavljeno organizacijo. Alpina je za svoj obrat na Colu sicer ugotovila, da možnosti za konstituiranje TOZD so in hkrati niso glede na sedanjo prakso v tej branži. Vsekakor pa bodo ustvarjeni vsi pogoji za višjo raven samoupravnega organiziranja, ko bo leta 1980 zgrajena nova tovarna na Colu, ki bo zaposlovala več delavk in tudi predstavljala zaključeno proizvodno enoto. Kooperanti Perutninarskega kombinata iz Pivke še vedno razpravljajo o formiranju temeljne organizaciije, pri čemer pa bi jim vsekakor morali ponuditi večjo pomoč v strokovnih službah kombinata. V komisiji, ki naj bi analizirala sedanje stanje in pobudo za TOZD, so namreč samo kooperanti, ki bi jim bila pomoč izredno potrebna. Še vedno pa ostaja ob strani več delovnih kolektivov v ajdovski občini, ki izpolnjujejo verjetno vse pogoje za organiziranje v TOZD. Med njimi naj omenimo poslovalnico novogoriškega Avtoprometa, Goriških vodovodov, Elektro Gorica. Delegati občinske skupščine so že pred časom pozvali delovne ljudi v teh okoljih, naj s konkretno akcijo uresničijo načela zakona, vendar kaže, da seme ni povsod padlo na plodna tla. M. BOŽIČ SAP - ZAČETEK ŠIRŠEGA POVEZOVANJA VEC TEMELJNIH ORGANIZACIJ V SAP so na novo organizirali še 8 TOZD, ker bodo le tako lahko uveljavili dohodkovne odnose Avtobusno in transportno podjetje SAP Ljubljana zaposluje 1450 delavcev. Razvoj podjetja je razširil osnovno prometno dejavnost v 5 temeljnih organizacij združenega dela kot so TOZD TURBUS, TOZD GLOBUS, TOZD CEPROM, TOZD SERVO, TOZD Pension KRPAN in Delovna skupnost skupnih služb. Zakon o združenem delu je na posameznih nivojih samoupravnega odločanja ter družbenopolitičnega dela pobudi! vrsto novih spoznanj in rešitev, katera so prispevala za uresničitev nove samoupravne organiziranosti delovne organizacije SAP LJUBLJANA. Na osnovi analize samoupravnih razmer ter sprejetega predloga o reorganizaciji so se po temeljitih razpravah delavci na referendumih odločili, da se nove temeljne organizacije ustanove povsod tam, kjer za to obstajajo pogoji: TOZD Avtobusni promet Brežice, TOZD Avtobusni promet Kočevje, TOZD Avtobusni promet Trbovlje, TOZD Avtobusni promet Idrija, TOZD Avtobusni promet Tržič, TOZD Avtobusni promet Cerknica, TOZD Avtobusni promet Ljubljana in TOZD Turizem. Pri vseh razpravah na novo organiziranost je bila upoštevana predvidena združitev delovnih organizacij SAP in VIATOR. Sprejeta organiziranost bo v večji meri kot do sedaj omogočila delavcem neposredno odločanje le-teh o vseh vprašanjih oziroma problemih družbenoekonomskega in političnega življenja v okolju, v katerem delajo in živijo. Nove TOZD pomenijo tudi začetek širšega integracijskega povezovanja vseh prometnih delovnih organizacij v slovenskem prostoru. Pomembno je, da so z njo podani pogoji za dosledno uveljavljanje dohodkovnih odnosov, kar je osnova dobrega poslovanja. Vsa dogovarjanja je spremljala odločitev o ustanovitvi skupnega investicijskega ter rezervnega sklada, ki bo zagotovil nemoten razvoj in poslovanje ter socialno varnost delavcev vseh temeljnih organizacij združenega dela DO SAP LJUBLJANA." Oblikovali je novih TOZD ne bo zahtevalo občutnega povečanja strokovnih služb, saj bodo strokovne ter druge administrativne naloge in dela opravljale že ustanovljene službe pri Skupnosti skupnih služb delovne organizacije, v kolikor se bodo TOZD za to odločile. Sedem izmed naštetih novih TOZD je že pripravil vse potrebno za registracijo, medtem ko bodoči TOZD TURIZEM pripravlja potrebne akte. M. F.-MIGLIČ komentatorjev stolpec »POKLICANI« KOLEKTIVI Na zadnji seji komisije predsedstva Zveze sindikatov Jugoslavije se je predsednik ZSJ Mika Špiljak zavzel, da bi družbeno skrb in pozornost usmerili bolj kot doslej na kolektive, ki dobro gospodarijo in jih k dobremu delu še bolj spodbudili, namesto dase družba »ukvarja« predvsem s tistimi kolektivi, ki slabo poslujejo, ki iz leta v leto ustvarjajo izgubo. Predsednik Špiljak s tem seveda ni načel novega vprašanja, bilo pa je pravzaprav Že hudo potrebno ponoviti takšno opozorilo, saj zavoljo »mehkega srca« družbe takšni kolektivi živijo dobesedno na račun družbene skupnosti. To pa ima lahko za družbo kaj hude posledice. Seveda ni možno trditi, da skrb za tiste, ki jim gre slabše, ni v skladu s socialističnimi načeli. Vendar pa lahko glede na dosedanje izkušnje trdimo, da je družba v preteklosti s pozornostjo in skrbjo pogosto pretiravala in da pretirava še sedaj. Z malo karikiranja bi lahko dejali, da je bolje slabše gospodariti kot dobro. V takem primeru kolektivu priskočijo na pomoč ne samo krajevna družbena skupnost, pač pa tudi republika, obiskujejo ga delegacije, ki mu zagotavljajo pomoč različnih oblik ter ugodnosti, ki jih dobri gospodarji niso deležni. Skratka, kot da bi kolektiv, ki »ga lomi«, postal s tem nekako simpatičen, pa je sicer deležen družbene kritike, takoj zatem pa vse družbene pomoči. Ni ma 'o primerov, ko je družba, namesto da bi kot »prizadeti zainteresirani« energično pomagala kolektivu odpravljati napake, vse »grehe« —tudi tiste subjektivne —pripisala zunanjim silam oziroma bila zelo popustljiva, ko je takšen kolektiv spokorniško obljubil, da bo poslej gospodaril bolje. Hkrati pa mu je seveda vse napake, ki so se izkazale tudi v negativni bilanci, pomagala »prikriti« pred strogimi očmi službe družbenega knjigovodstva. Poglejmo samo malo nazaj, v minulo in letošnje leto, ko je bito treba pokriti poslovne izgube iz preteklega leta. Prav malo kolektivov je v celoti plačalo za slabo gospodarjenje v preteklosti. Veliko časa in sestankov pa je bilo posvečenih vprašanju, kako zagotoviti sredstva, da bi tem kolektivom pomagali pokriti izgube. Mnogo manj časa pa je bilo porabljenega za to, da bi takim kolektivom pomagali najti dolgoročno rešitev iz zagate. Kot da je najbolj pomembno, da so težave za zdaj odstranjene —ko se bodo ponovno pojavile (ponekod so se lanske ponovile že letos), pa bodo o njih že razmišljali. Zavoljo takšnega dolgoletnega odnosa do težav ni čudno, da v marsikaterem kolektivu hkrati, ko vam pripovedujejo o zagatah pri ustvarjanju dohodka, poudarjajo: »Mi smo poklicani, da proizvajamo te izdelke!« Takšni kolektivi se svoje tradicionalne proizvodnje trmasto oklepajo tudi še dolgo potem, ko je postala povsem nerentabilna, saj jim pravzaprav nihče ni odločno dopovedal, da je preusmeritev edina pametna rešitev. Celo nasprotno, s premostitvenimi posojili in pomočjo pri pokrivanju izgub jim je družba sama utrdila prepričanje, da bo v sili poskrbela zanje. Tako je družba leto za letom izgubljala' milijarde dinarjev za sorazmerno jalov posel, vzdrževanje proizvodnje, ki je bila nerentabilna in predraga tako za kolektiv kot za družbo. Če bi vsa ta sredstva namenili tudi kot pomoč podjetjem v težavah, toda posredno, v drugačni obliki — bi nedvomno dosegli mnoga večje gospodarske učinke, kot smo jih. Nekaj takih lastovk se je sker že pojavilo, vendar jih je še vse premalo. Zavoljo tega sO opozorila, da moramo s slabimi gospodarji kot družba ravnati trše, še kako potrebna. B. RUGELJ PRAZNOVALI SO V minulih dnevih je več slovenskih kolektivov praznovalo: nekateri obletnice obstoja, drugi pa nove delovne zmage. Tako so svečano proslavili delavci Tekstilne tovarne Prebold 135-let-nico podjetja (to je najstarejša slovenska tekstilna tovarna), ki so jo »okronali« z odprtjem obrata družbene prehrane. Že v prejšnji številki smo poročali, da je polzelska tovarna nogavic stara že pol stoletja. Obletnico je kolektiv seveda jubileju primerno proslavil. Omenili smo tudi že, da je tudi kolektiv Litostroja slavil 30-letnico podjetja (30-Ietnico zato, ker delavci štejejo »rojstne dni« od takrat, ko je iz peči steklo jeklo v prvi kalup, ne pa od dne, ko je bil podpisan dekret o ustanovitvi. Enaki obletnici je proslavljal tudi kolektiv Rašice, ki je ob jubileju odprl nove proizvodne prostore v Ambrusu, ter kolektiv Korsa iz Rogaške Slatine. V kratkem pa bo tudi kolektiv Plame iz Podgrada slavil 22-letnico obstoja podjetja. S tem skromnim zapisom se tudi mi pridružujemo čestitkam omenjenim kolektivom in drugim, ki so letos tudi proslavljali, pa jih posebej nismo omenjali. r. b. ANHOVO Konec pomanjkanja cementa Dograjena je nova cementarna v Anhovem, ki bo leta 1980, ko bo delala s polno zmogljivostjo, izdelala že milijon ton cementa in tako za več let odpravila pomanjkanje cementa na slovenskem trgu. 2,11 milijarde dinarjev, kolikor je veljala gradnja doslej (dograditi bo treba še zmogljivosti za proizvodnjo cementa, zdaj pa je dograjena proizvodnja klinkerja — polizdelka pri proizvodnji cementa, ki ga je Salonit doslej v velikih količinah tudi uvažal), je zbral kolektiv Salonita Ahnovo skupaj s 50 slovenskimi podjetji, ki so prispevala sredstva po načelu sovlaganja. Del sredstev je prispevalo nekaj slovenskih podjetij kot komercialne kredite, preostalo pa kajpak banke kot posojilo. Skupno bo Salonit v letu 1980 izdelal blizu 1,2 milijona ton cementa in se s to količino uvrstil med največje jugoslovanske proizvajalce te pomembne in danes zelo deficitne gradbene surovine. Kako velik je novi objekt, naj povedo naslednji podatki: od enega konca do drugega je 1400 metrov, v višino sega do 70 metrov, izdelal pa bo sam več cementa, kot ga je pred 25 leti vsa tovrstna jugoslovanska industrija. R. B. Značilni detajl anhovskega velikana: hladilne cevi na rotacijski peči, v kateri »pečejo« klinker. Hladilne cevi imajo premer dva metra, peč sama pa pet metrov. ŽIRI AMBRUS S skupnimi močmi Tovarna elementov za avtomatizacijo Kladivar Žiri sodi v škofjeloški občini sicer med manjše organizacije združenega dela, vendar je v zadnjih letih, potem ko se je izkopala iz največjih težav, po uspešnosti gospodarjenja med tistimi, ki so na vrhu lestvice. Njeni začetki segajo v leto 1949, ko je bil v Žireh ustanovljen Splošni obrtni center, pred 20 leti pa se je iz njega razvilo Kovinsko podjetje, predhodnik današnjega Kladivar-ja. Najprej so žirovski kovinarji izdelovali različno risalno orodje, ko pa so pred 12 leti začeli v Kladivarju s proizvodnjo elementov za avtomatizacijo, so z vibracijskimi doda-jalniki hitro osvojili jugoslovanski trg. Zanimivo je, da je Kladivar še vedno edini proizvajalec vibracijskih dodajalnikov v državi. Svoj proizvodni program so obdržali tudi potem, ko so se pridružili združenemu podjetju slovenske strojegradnje. Vendar pa jim zadnja leta prostorska stiska ni dovoljevala, da bi razširili proizvodnjo. Zato so se odločili za gradnjo novih tovarniških prostorov, ki so jih slovesno odprli v soboto, 17. septembra. Zgradili so jih s sredstvi vseh članic ZP Strojegradnje. I. V. »Nova« Rašici V Ambrusu pri Grosupljem je tiv tekstilne tovarne Rašica odprl no tovarno za konfekcioniranje zgorn^ pletenin, ki jo je poimenoval po nar^tj, nem heroju Rezki Dragar-Evi, a vistki OF in borki rašiške čete, k' ^ jo Nemci po izdaji zajeli s skupi110 * njencev ter v oktobru 1941. leta ust^9 lili v Lancovem na Gorenjskem- : Ambrus, kjer je TOZD Rašice, Porl^0. nova tovarna veliko. Ta 92-člansk* , lektiv ne bo le pridobil novih proiZ ^ nih prostorov v zameno za stare, te^u in tehnološke neprimerne ter k te ^ obrat družbene prehrane, pač P^jj) sčasoma možno na novo zaposli« k® j 40 novih delavk. To pa je za ta P1^, Suhe krajine velika pridobitev, saj ^ jevna skupnost v Ambrusu nllT1?.c6j£ gega vira dohodkov. Kolektiv RaSl za novo tovarno zbral 15 milij0'10'! ^ narjev, pri čemer so mu priskoc pomoč tako Ljubljanska banka i0 publiški sklad skupnih rezervjl0^. darstva, kot skupščina občine Gr°’ Ije, ki je zagotovila zemljišče. p. STE NEMARA PREZRLI ZBORNIK »V ARENI ŽIVLJENJA« Most k razumevanju Cankarja »Ko so se v našem svetu uveljavila prva Cankarjeva literarna dela, intelektualcev v delavskih vrstah skoraj ni bilo. Njegov poseg v javno življenje na strani delavcev, ki so do konca prejšnjega stoletja sami snovali in vodili svoje organizacije, je dvignil njihovo zavest in je hkrati spodbudno vplival na dotlej politično Pasivne kulturne delavce. Cankarjeva odločitev, da krene z Ijud-stvom k novim ciljem, ni bila le odsev upornega zanosa, bila je tlidi naravna posledica njegovega globljega poznavanja vodilne ntisli našega veka — veka širših obzorij, aktivnih progresivnih sd, socialnih gibanj, odrešujočih prevratov. Ta misel prešinja v bistvu tudi njegova literarna dela. V svet vasi in njenih ljudi je z nj'm stopil kovač Kalander, je stopila sodobna Evropa. Cankar-ievi politični nazori so jasni, kot je jasen izraz tega mojstra slo-venske besede.« To so misli Cankarjevega edinega še živečega prijatelja Rudolfa Golouha. Izrekel jih jeza »okroglo mizo«, ki jo je o Can-^arju umetniku in borcu priredilo uredništvo časnika Komunist v Sloveniji v lanskem letu ob 100-letnici pisateljevega rojstva. »Okrogle mize« so se udeležili književniki, literarni zgodovi-^arji in kritiki iz vse države, in prav tu se je rodila pobuda za izdajo knjige o Cankarju umetniku in borcu. Zdaj, dobro leto je minilo od te pobude, pa je pred nami zbornik »V areni življenja«, ki ga je v 2000 izvodih izdala založba Komunista. V tem zborniku prvič srečamo izbor besedil Uglednejših govornikov in piscev ob 100-letnici Cankarjevega rojstva ter več tekstov, ki so v desetletjih po pisateljevi smrti Prispevali k poznavanju njegove pristne podobe. Slednjič so tu zbrane tudi pripovedi, ki govorijo, kako Cankarja doživljajo in Pojasnjujejo nekateri naši književniki in družbenopolitični de-uvci. Za mnoge bralce pa bo zanimiv tudi »nebralni« del zbornika — bibliografija prevodov Cankarjevih del v knjižni obliki v druge jezike ter bibliografija knjig o Cankarju in izbora člankov o njem. Doslej še ni bilo publikacije, kjer bi bil Cankar prikazan s to-'ko različnih strani. V njej gre za prerez vse literature, ki je Pomembna za osvetlitev Cankarja. Namen zbornika je, da bi ustvaril v zavesti bralcev pristnejšo podobo o Ivanu Cankarju, a bi prispeval k širjenju in poglabljanju zanimanja zanj; bil naj ‘ most do Cankarja — misleca spodbujal naj bi ljudi k branju nJegovih del. Knjiga ni ozko strokovna, v obliki razprav in esejev je dostopna vsem bralcem, da bi spoznali bogastvo Cankarjeve nnsli, njegovo angažiranost, gorečnost in neustrašnost v boju za Pravice zatiranih in zapostavljenih, za njegovo dragoceno tan-ocutnost. Cankar namreč ni stal v areni življenja le v svojem asu, temveč nam je potreben in živi tudi v areni življenja da-našnjih dni. Prav bi bilo, da bi zbornik »V areni življenja« našel mesto v eherni knjižnici, sleherni šoli, da bi ga bilo mogoče kupiti v atorikoli knjigarni. STANKA RITONJA V ponedeljek so v Kopru slovesno odprli nov dijaški dom »Heroj Tito« — Foto: Matej Brus PRVI SAD SKUPNIH PRIZADEVANJ Dom učencev »Heroj Tito« Koper — prvi dom, zgrajen na podlagi družbenega dogovarjanja in samoupravnega sporazumevanja o združevanju sredstev za gradnjo dijaških in študentskih domov # Velika pridobitev za Koper in vse primorsko območje Tam, kjer je nekoč stal škofijski zavod, leglo antikomunistične propagande, kjer je bilo prepovedano govoriti slovensko, stoji danes nov dijaški dom. V njem bodo mladi svobodno razvijali svoje sposobnosti in tako prispevali h gradnji naše samoupravne socialistične družbe. Nova stavba, harmonično zlita z okoljem tipičnega primorskega mesta, je jasen dokaz prizadevnosti delovnih ljudi in občanov, dokaz, da smo sposobni uresničiti na videz še tako neuresničljive želje. V domu učencev šestih primorskih občin je prostora za 480 postelj. V sobah so po tri ležišča, kar pa še zdaleč ne pomeni, da so prenatrpane, saj je v svetlem, prijetno opremljenem prostoru tudi knjižna omara, delovna miza — skratka vse, kar bo učenec potreboval za nemoteno učenje in prijetno bivanje. Osrednji prostori nove stavbe so učilnice. O njihovi funkcionalnosti nam priča žc prvi občutek, ki ga dobi obiskovalec: zaželiš si, da bi sedel in začel delati. Življenje in delo v domu so si zamislili po enotah, v katerih bo ob vzgojitelju interesno povezanih 30 učencev. Smotrno izkoriščen prosti čas je ena pomembnih razsežnosti življenja v novem domu. Prav tako funkcionalni in za bivanje prijetni so tudi drugi prostori. Sodobno opremljena kuhinja z zmogljivostjo 1000 obrokov v izmeni, jedilnica z 240 sedeži, kjer te prijetnost prostora vabljivo vleče k mizam, pogrnjenim s karirastimi prti, ki vzbujajo domačnost dobre mamine kuhinje. Na vrhu je dvorana z 200 sedeži, ki bo služila v različne namene in tudi za potrebe širše družbene skupnosti kraja. Ob slovesni otvoritvi je predsednik CK ŽK Slovenije France Popit jasno opredelil pomen, ki ga imajo dijaški domovi. Široka družbena akcija za gradnjo domov, ki jo je spodbudila Zveza komunistov, je pot za razreševanje problemov pri pogojih šolanja otrok vseh delovnih ljudi. Na zadnjih kongresih ZK smo ponovno ugotovili, da otroci delavcev in kmetov ter otroci iz odročnih krajev nimajo enakih možnosti na poti do izobrazbe, kot jih imajo mestni otroci ali otroci staršev iz drugih poklicev. Priliv večjega števila ukaželjne mladine v šole, potrebe združenega dela po usposobljenih delavcih — vse to je kljub uveljavljanju štipendiranja oviralo pomanjkanje dijaških in študentskih domov. Tovariš Popit je tako opozoril na zelo pomembno vlogo dijaških domov pri zmanjševanju in odpravljanju socialnih razlik med mladino. Poudaril je tudi, kako zelo pomembno je, da se v občinah spreminja in oblikuje nov odnos do mladih, ki prebivajo v domovih v času šolanja. V dosedanji praksi so bili mladi v domovih vse preveč odtrgani od samoupravnega, družbenega in političnega ter kulturnega življenja v svoji neposredni okolici. Ker pa si socialistične vzgoje mladine ni mogoče zamisliti brez sodelovanja v konkretnem boju za socializem, kot je rekel Lenin, moramo tudi po dograditvi domov zagotoviti mladini ustvarjalno vključevanje v razgibano življenje krajevne skupnosti. Dom učencev >: Heroj Tito« Koper je prvi sad prizadevanj za uresničitev tistega, o čemer je govoril tovariš Popit. Zato ne smemo omagati na zastavljeni poti, naj bo dom v Kopru res le prvi člen verige, ki bo pomenila trdno vez na poti razvoja naše samoupravne socialistične skupnosti, v kateri ni prostora za socialne razlik in za privilegirance. KATJUŠA ROJAC OD TU IN TAM Žlj^p . stoja p fi et°S Praznuje 30-letnico ob-®0(lba h a'na Alpina. Sprva je 0ton Z el0Vvalva pod okriljem SKUD Pa dela jUPanC1C V ^ireh’ od 1948- leta ki ji je ^ nastopa pod okriljem Alpine, ■nstfume^ ,et* 0mog°čila nalcuP novih JUBILEJ PIHALNE GODBE ALPINA J0dbeniki vadijo v žirovskem družnem domu in odkar jih zadnjih dvanajst let vodi Janez Kanduč iz Idrije, so se povzpeli med najboljše godbe na Gorenjskem. Godba tako uspešno nadaljuje več kot sedemdesetletno godbeniško tradicijo v Žireh, v njej igra največ čevljarjev, zaposlenih v Alpini. Za razvoj godbe imata velike zasluge tudi dolgoletni član godbe Viki Žakelj in starosta žirovskih glasbenikov skladatelj Anton Jobst. I. V. IZBOR NAJBOLJŠIH FILMOV VELENJE: Na pobudo sveta pri kinematografu Velenje bodo ob sredah v mesecu septembru prikazovali izbor najboljših filmov jugoslovanske 'kinoteke. Prvo sredo so predvajali film »Vojna svetov«, žal pa obisk ni bil najboljši. Izbor najboljših filmov so pripravili predvsem za mladino, samo srednješolske je več kot dva tisoč. Če bo za ta ciklus filmov večje zanimanje, jih bodo prikazovali še v oktobru. Tudi petkovi kulturni večeri so v Velenju že tradicija, prirejati pa so jih začeli tudi v Šoštanju. Šestnajstega septembra bo v Velenju prvi petkov kulturni večer z otvoritvijo razstave knjig in ilustracij za predšolske otroke. Razstavo bodo povezali z desetletnico Kajuhove bralne značke. -v- Prizadevni Trnoveljčani TRNOVLJE PRI CELJU: V počastitev Titovih jubilejev so člani kultur-no-umetniškega društva »Zarja« iz Trnovelj ob koncu minulega tedna pripravili prikaz najboljših gledaliških dosežkov njihove gledališke skupine v zadnjih treh letih. Na prostem pred kulturnim domom so se zvrstili promenadni koncert pihalnega orkestra ŽPD »F. Prešeren« iz Celja, jubilejna proslava, javna radijska oddaja Radia in Novega tednika Celje, seveda pa tudi tri uspele uprizoritve Trnoveljčanov: Javorškove komedije »Manevri«, Brendana Behana irske ljudske igre »Talec« in Majakovskega »Velika žehta«. Prireditev so omogočili tudi nekateri kolektivi. S. G. Kolonija in razstave GORNJA RADGONA: Pravkar se je tu končala tridnevna slikarska kolonija, ki jo je organiziralo DPD Svoboda Gorenje-Elrad, v Elradu pa še rastav- Vodja kadrovskega sektorja in predsednik delavskega sveta delovne organizacije Agroservis iz Maribora sta v uredništvo Delavske enotnosti poslala dvojnik pritožbe na izvršni odbor Titovega sklada za štipendiranje mladih delavcev in otrok delavcev. V besedilu trdita, da se Agroservis ne more strinjati s kritiko, izrečeno v sredstvih javnega obveščanja, o premajhni angažiranosti OZD pri predlaganju kandidatov za štipendijo in ne z birokratsko obravnavo predlogov in odločanjem, ne da bi poprej proučili dokumentacijo. Kar zadeva kritično pisanje Delavski enotnosti, moramo povedati naslednje: ugotovitve ne visijo v zraku, so le stvaren odsev analize podatkov. Razpisanih je bilo za mlade delavce 40 štipendij za redni študij in 40 štipendij za študij ob delu, na IO Titovega sklada pa je prispelo le 29 predlogov. Takšno je bilo stanje v Sloveniji, kritika o premajhni angažiranosti delovnih organizacij pri predlaganju kandidatov za Titovo štipendijo je jasno letela na stanje v republiki. Iz Agroservisa so prispele vloge, kar smo v našem listu tudi objavili, zato njim ne očitamo neangažiranosti. Agroservis iz Maribora pa ne more biti merilo vseh slovenskih delovnih organizacij, zato pa lahko le pohvalimo njihovo prizadevnost, ne moremo pa sprejeti njihove kritike naših ugotovitev. Prav tako je kočljiv tudi očitek o birokratski obravnavi predlogov. Na IO Titovega sklada je iz Agroservisa prispel predlog, iz katerega ni bilo mogoče razbrati, ali gre za mladega delavca ali za otroka delavca. V predlogu ni bilo nobenega dokazila o družbenopolitični aktivnosti kandidata. Predlog je bil zavrnjen in Agroservis se je pritožil. V pritožbi piše, da politične aktivnosti niso navajali in dopolnjujejo podatek s tem, da je bil predlagani aktiven član organizacije ZSMS in zveze sindikatov, vodilnih funkcij pa v teh organizacijah še ni opravljal, saj je šele letos dopolnil 18 let. Vprašanje pa je, ali je bil Agroservis dovolj natančen tudi v pritožbi. Navedba, da je bil njihov predlagani kandidat tudi aktiven član OO Zveze sindikatov, daje slutiti, da gre za učenca, ki je imel s to delovno organizacijo pogodbo o učnem razmerju in ga kot otroka delavca predlagajo za Titovo štipendijo. Primeru smo posvetili nekoliko več pozornosti, ker se nam zdi, da nemara v pravilniku za Titovo štipendijo res nismo predvideli možnosti, da lahko ne le šola, marveč tudi delovna organizacija prek občinske komisije predlaga kandidata za štipendijo, namenjeno otrokom delavcev, in sicer iz vrst mladih, ki so se poklicno šolali kot njihovi učenci v gospodarstvu. Primer se je zapletel zavoljo pomanjkljivega navajanja podatkov, nemara pa nas je tudi opozoril na to, da pravilnika o Titovih štipendijah še nismo povsem dorekli. KATJUŠA ROJAC Ijajo slike udeleženci te slikarske kolonije. Slikarji iz Domžal, Maribora in Gornje Radgone so upodabljali motive, ki so jih odkrili v Elradu ali kraju. Iz Elrada se je udeležil kolonije samorastnik Drago Jančar, ki je nedavno razstavljal tudi na republiški razstavi likovnih ljubiteljev. Strokovni mentor kolonije je bil akad. slikar Daniel Fugger iz Domžal, ki je prav tako med kolonijo razstavljal svoja dela v Elradu. Na sliki: Med udeleženci kolonije je bil tudi Drago Bukovec iz Maribora. ■ j ■ š; J" H L A N L C šport, oddih in rekreacija 17. septembra 1977 stran NAZAJ K NARAVI V času, ko vse več razloga v govori v prid redni telesni aktivnosti, vse manj razmišljamo o tem, ali je rekreacija potrebna delovnemu človeku ali pa bi nemara lahko shajal tudi brez nje. Dvomov je vse manj, saj na vse številnejših primerih spoznavamo, da redna aktivnost ohranja človeka pri zdravju in s tem pri življenju in da je pasivnost tista, ki prinaša bolezni in tegobe. Spoznanje, da športniki oziroma pristaši zdravega načina življenja živijo dlje, da so učinkovitejši na svojih delovnih mestih in da laže premagujejo vsakdanje težave, počasi, vendarle vztrajno Spreminja naš način življenja. Če nam le čas dopušča, hodimo in če le moremo, si utrgamo konec tedna.nekaj časa za izlet v gozd, za sprehod na bližnji grič ali denimo, za nekaj uric kopanja in plavanja. Res, nadvse dobro dene, če se človek malce oznoji od hoje navkreber, nadiha svežega zraka in naužije prijetnih sončnih žarkov. In z namenom, da bi vsem, od najmlajših do najstarejših tudi omogočili zdrav način življenja, kot temu pravimo, da bi slehernemu človeku ponudili možnost aktivne športne rekreacije, smo Že in še gradimo najrazličnejše športne objekte — od telovadnic, trim kabinetov, pokritih plavalnih bazenov, do, kot radi poudarjamo, »telovadnic« v naravi. Aktivnostim v naravi namreč pripisujemo iz leta v leto večji pomen. Spoznali smo, da sta ljudem rekreacija in razvedrilo v naravi najbliže, kar seveda ni naključje, saj še tako lepi in popolni umetno zgrajeni športni objekti ne morejo nadomestiti gozdov, gora, planinskih stez, morja. Vse to so spoznali seveda tudi ljudje, ki skrbijo za oddih in rekreacijo zaposlenih, ki skrbijo za organizacijo prostega časa naših delavcev in njihovih družin. Praksa jih je naučita, da mnogi niso ravno preveč navdušeni nad korakanjem in simultanimi prostimi vajami v zatohlih telovadnicah in drugih zaprtih prostorih in da po drugi strani ni težav glede udeležbe, če gre, denimo, za organizacijo izleta v planine, gobarski pohod, za smučanje ali plavanje, za obisk trim steze ali kako drugo podobno športno aktivnost v naravi. Zato so prenekatere slovenske delovne organizacije pričele graditi svoje rekreacijske centre na planem, na soncu in svežem zraku. Nekatere so se odločile za planine, ki nudijo veliko veselja in zdravega razvedrila ob vsakem letnem času, druge spet so si zgradile svoje rekreacijske centre ob vodi, ki je vedno vabi ji va za vse, za staro in mlado, tudi za ljubitelje čolnarjenja in ribolova. Marsikje so šele v zadnjem času spoznali mikavnosti prirode, vabljivost »telovadnic« v naravi, zato so se nemudoma lotili dela. In, ker potrebnih sredstev ni nikoli dovolj, še posebno, če gre »le« za potrebe rekreacije in razvedrila, so se mnogi lotili dela udarniško. Visoko so zavihali rokave celo tisti, od katerih človek ne bi nikoli pričakoval, da so pripravljeni žrtvovati nekaj tudi za šport. Marsikje ti rekreacijski centri šele dobivajo svojo pravo podobo, vendar že predstavljajo množično zbirališče delavcev in njihovih družin, ki si ne žele nič drugega kot mah miru, sonca in prijetnega razvedrila. Ljudje namreč radi zahajajo v naravo. Zelo radi in pravzaprav kar sami od sebe. Pa ničesar nočejo za to. Še posebnih priznanj, nalepk ali trim značk ne. Hočejo se zabavati po svoje. Kaj imajo radi in kaj ne, sami vedo najbolje. In vse kaže, da so pričeli to spoznavati tudi drugi. ANDREJ ULAGA PREBOLD LJUBLJANA BOGATA ŽETEV valne ekipe v posameznih disciplinah pa praktične nagrade. Poleg sindikalnih športnih tekmovanj pa je komisija za šport in rekreacijo TT Prebold organizirala še regijski tekmovanji v kegljanju in v šahu. Regijskega tekmovanja v kegljanju se je udeležilo 6 ekip: Toper, Juteks, Metka, TN Polzela in dve ekipi TT Prebold. Pri moških ekipah so imeli največ športne sreče tekmovalci iz Topra, sledijo Juteks, Metka in TT Prebold (2239). Najboljši posamezniki pa so bili Božiček — Toper, Ločnikar —' Toper (433) in Zupanc TT Prebold (416). Pri žensjdh ekipah so zasedle prvo mesto tekmovalke iz TT Prebold s 1377 keglji, druge so bile tekmovalke Topra (1313), tretje pa športnice iz Tovarne nogavic Polzela s 1205 podrtimi keglji. ZANIMANJE Ob 135-letnici obstoja tekstilne tovarne Prebold so bila skozi vse leto na sporedu športna tekmovanja. Še posebno intenzivna je bila športna aktivnost mesec dni pred praznikom, ko so se začela sindikalna športna tekmovanja med obema TOZD in DSSS. Na sindikalnih športnih igrah so tekmovale moške ekipe v nogometu, kegljanju, odbojki, košarki, namiznem tenisu, streljanju z zračno puško, šahu in smučanju. Ženske ekipe so tekmovale le v treh disciplinah, in tb v kegljanju, streljanju in šahu. Za obe kategoriji tekmovalcev je bilo na programu še plavanje, ki pa je bilo zaradi slabih vremenskih razmer preloženo. V skupni uvrstitvi so bile prve skupne službe pred Tkaninami in Pleteninami. Pri ženskih ekipah pa so v kegljanju osvojile prvo mesto tekmovalke iz TOZD Pletenin, v streljanju tekmovalke iz Tkanin in v šahu prav tako tekmovalke iz Tkanin. V skupni uvrstitvi so tako zmagale tekmovalke iz TOZD Tkanin pred Pleteninami in DSSS. Obe zmagovalni ekipi v skupni uvrstitvi sta prejeli prehodne pokale, vse zmago- ZA REKREACIJO NARAŠČA Na regijskem tekmovanju v šahu pa so tekmovale ekipe kolektivov Mik Prebold, Elegant Celje, Metka Celje, TT Prebold, TN Polzela in Modni salon Velenje. Enak je bil tudi končni vrstni red. DARKO NARAGLAV Na ljubljanski visoki šoli za telesno kulturo se bo z novim študijskim letom pridružilo generacijam starejših študentov še dvesto novih. Omenjena visokošolska ustanova je letos razpisala tri smeri študija: visokošolski za redne študente, višješolski in visokošolski za študente ob delu in višješolski študij za organizatorje rekreacije. Kako pa bo z vpisom v trenersko smer, bo znano šele po podaljšanem vpisnem roku, saj za zdaj na visoki šoli še nimajo dovolj prijav. Za vse razpisane smeri se je letos prijavilo na predhodni vpis 227 kandidatov, po opravljanju sprejemnih izpitov bodočih rednih študentov na VŠTK, pa se je ta številka nekoliko zmanjšala. V domala vseh zapisih o skrbi za organizirano preživljenje letnega oddiha naših delavcev smo opozarjali na precejšnje slabosti počitniških domov v obmorskih krajih, ki se odražajo v tem, da njihova vodstva ne znajo ali nočejo pripraviti spremljajočih programov. Dejstva se ponujajo sama po sebi: večina domov nima svojih rekreacijskih objektov, prav tako pa pogosto manjka domislic, kako bi dopustnike vključili v aktivno, organizirano preživljanje oddiha. In ne samo, da manjka različnih oblik rekreacije, še veliko manj je v domovih zdrave, sproščene družabnosti, plavalnih tečajev, primernih športnih prireditev, izletov in podobno: Vendar pa te ugotovitve ne veljajo za vse organizacije združenega dela, ki imajo svoja obmorska letovišča in so znala doslej poskrbeti za organizirano preživljanje letnih dopustov svojih delavcev. Čeprav smo pred časom že pisali o različnih oblikah rekreacije, ki so se jih med letošnjimi poletnimi meseci lotili jeseniški železarji v svojih počitniških domovih v Crikvenici in v Biogradu na morit, želimo vnovič, čeprav tokrat nekoliko drugače, znova opozoriti na zgleden jeseniški primer. Ker je tudi med železarji p>od Mežakljo vedno več takih, ki čedalje bolj občutijo vsakodnevno telesno in duševno utrujenost, izčrpanost, preobčutljivost in razdražljivost, skratka vse opozorilne znake, ki lahko pripeljejo samo do upadanja delovnih sposobnosti in osebnega nezadovoljstva, so se v kadrovskem sektorju železarne odločili za posebno anketo. Z njo so želeli med zaposlenimi zbrati čim »Končni vpis še ni končafl> zato računamo, da bo ob koncu septembra število redno vpisanih študentov še večje. Za študijsk0 smer organizatorjev rekreacij6 se je letos prijavilo 44 kandida-tov, sprejemne izpite pa jih je opravljalo 31. Za zdaj jih je spfC' jetih 30...«, je pripovedoval magister Herman Berčič. »S p°' močjo ankete smo ugotovili, da imajo delovne organizacije, v katerih so ti študentje zaposleni pozitiven odnos do omenjeneg3 študija. V 16 organizacijah s° pripravljeni tudi finančno podpreti svoje študente, nekateri Pa NEKATERI ZNAJO DRUGI PA... več mnenj in predlogov, kakšne rekreacije si želijo na letnem dopustu ob morju. Hkrati so žezezarji vprašali, kje bi raje letovali — ob morju ali v planinah? Večina anketirancev je odgovorila, da je zanje morje bolj privlačno, kot planine, vendar bi radi skoraj vsi po vrsti spreminjali vsako leto kraj letovanja. Po priljubljenosti pa so med prvimi petimi športnimi panogami plavanje, badminton, namizni tenis, balinanje in odbojka. .Na podlagi takih odgovorov bodo poslej organizirali na letovanjih v obeh obmorskih letoviščih zanimiva tekmovanja pod ’ naslovom »Prvih pet po priljubljenosti«. Ne nazadnje dobra polovica železarjev, ki so letovali v Crikvenici in v Biogradu na moru ugodno ocenjuje različne oblike organizirane rekreacije, čeprav želijo, da bi bili objekti ob obeh domovih, kar velja predvsem za igrišča ob domu v Biogradu, bolje urejeni. Zgleden jeseniški primer o skrbi za organizirano preživljanje oddiha smo zapisali v opozorilo vsem tistim vodilnim in vodstvenim delavcem v številnih organizacijah združenega dela, ki jim je malo mar, kako bodo zaposleni preživeli svoj dopust v počitniških domovih ob morju. Če pa bi našli dovolj izkušenega in iznajdljivega poklicnega organizatorja rekreacije, kar bi večina nedvomno zmogla, bi bilo dolgočasja med počitniškimi dnevi ob morju veliko manj, kot ga je sicer. Le malo dobre volje in pripravljenosti bi bilo treba! Tako pa eni znajo in tudi hočejo, drugi pa... L V. H. Berčič: Lahko smo za' dovoljni... sami krijejo stroške šolanja. Večina se jih je v praksi že ukvarjal3 z organizacijskim delom bodisiv delovni organizaciji ali v krajevnj skupnosti, čeprav je le eden meh njimi opravljal to delo poklicno-Sicer pa pričakujem, da bo ta g6' neracija študentov prav tak6 uspešna, kot je bila tista prf“j njimi...«, je med drugim dej3 magister Berčič. Ce k temu dodamo še to, d trenutno obiskuje v Poreču tečaj za organizatorje rekreacije bh2® 80 ljudi, potlej nismo daleč ° ugotovitve, da zanimanje za 1 delo kljub vsemu narašča. S teh1 pa smo lahko na moč zadovolj01’ saj je vrzel na področju kadro za organizacijo rekreacije 5 vedno sila velika in globoka. n* m. LJUBLJANA Srečanje športnikov Slovina Na igriščih ljubljanskega športnega parka Kodeljevo je bilo srečanje športnikov in športnic Slovina, ki slavi letos že tretje desetletje svojega obstoja in združuje po vsej domovini več kot 5500 delavcev. Predstavniki vseh temeljnih organizacij so se pomerili v enajstih športnih panogah, tovariškega športnega srečanja pa se je udeležilo rekordno število tekmovalcev — več kot šeststo! _ Med osemnajst nastopajočimi temeljnimi organizacijami so poželi največ uspeha predstavniki Zemuna, ki so si priborili kar 99 točk. Slede: 2. Slovenija vino Ljubljana 94, 3. Ljutomerčan Ljutomer 65, 4. Bizeljsko Brežice 63, 5. Krajina vino Negotin 58, 6. Skupnost TOZD Jeruzalem, Ormož 53,7. Podrim Palič 53,8. Zagreb45,9. Hadžiči 38, 10. Žalec 38,Tl. Cocta Zemun 27, itd. SKOPJE______________ Tekmovanje komunalcev Na športnih igrah delavcev komunalnih podjetij Jugoslavije, ki so bile letos v Skop- ju, so sodelovali predstavniki 26 mest. Srečanje je organiziralo komunalno podjetje Komunalec iz Skopja, pokroviteljstvo nad igrami pa sta prevzela zvezni odbor sindikata delavcev storitvenih dejavnosti in Gospodarska zbornica Makedonije. Športniki so se pomerili v sedmih panogah: malem nogometu, odbojki, rokometu, namiznem tenisu, kegljanju, streljanju in šahu. Predstavniki Ljubljane so bili prvi v kegljanju in streljanju, drugi v namiznem tenisu in peti v rokometu, malem nogometu in odbojki. Na igrah, ki so jih organizatorji popestrili tudi s tekmovanji v hortikulturi, javni higieni in horizontalni signalizaciji, je sodelovalo več kot 1400 delavcev iz vse države. JESENICE___________________ Železarji spet na Triglavu V soboto, 10. septembra, in v nedeljo, 11. septembra, je bil tradiconalni pohod slovenskih železarjey na Triglav, tokrat že osmi zapored. Skoraj 400 delavcev iz vseh kolektivov SOZD Slovenske železarne se je na našega očaka povzpelo iz različnih smeri. Planinci so bili razdeljeni v skupine, ki so jih vodili izkušeni alpinisti in gorski reševalci. V okvir tradicionalnega triglavskega pohoda je sodil tudi pohod na Škrlatico, ki se ga je udeležilo štirideset izkušenih železarjev — planincev. Sestop za vse udeležence s Triglava in Škrlatice je bil skupen, in sicer v dolino Vrat, kjer je bilo prijateljsko srečanje. Tudi letošnji pohod slovenskih železarjev na Triglav je uspešno organizirala komisija za športno rekreacijo pri izvršnem odboru sindikata železarne skupaj s planinskim društvom jeseniške občine. Vodja pohoda je bil Pavel Dimitrov. J. RABIČ PODLEHNIK Srečanje novinarjev — ribičev Ob koncu minulega tedna je bilo ob Podlehniškem ribniku že četrto tradicionalno srečanje novinarjev iz vse Slovenije. Vabilu organizatorja, sekciji novinarjev — ribičev pri ptujski ribiški družini, se je letos odzvalo več kot sto tekmovalcev in gostov. Pokroviteljstvo nad letošnjim srečanjem slovenskih novinarjev v športnem ribolovu je prevzel delovni kolektiv gradbenega podjetja Stavbar iz Maribora, ki praznuje letos 30. obletnico svojega uspešnega dela. V konkurenci desetih ekip so poželi največ uspeha tekmovalci Ljubljanskega dnevnika, slede ekipe Antene, Radia-Ted-nika Ptuj, Dela I, 7 dni, Dela II, Radia Maribor, Revije Stop, itd. Srečanje je bilo prijetno, čeprav ribičem ni bila naklonjena posebna lovska sreča, saj so nalovili le »drobiž«. Najtežja riba je namreč tehtala komaj 45 gramov! RADLJE JESENICE Stroj zmagovalec Ob proslavah 25-letnice obstoja in uspešnega dela radeljskega kovinsko-predeloval-nega podjetja Stroj je bilo tudi športno tekmovanje. Z delavci kolektivov Gorenja Muta, Hidroelektrarne Vuhred in Gradbenega podjetja Radlje so se pomerili športniki Stroja v streljanju, kegljanju, šahu in nogometu. V skupni uvrstitvi so zbrali največ točk in zasluženo zmagali jubilanti, to je tekmovalci Stroja iz Radelj. V posameznih disciplinah pa so bili doseženi naslednji rezultati: streljanje: Gorenje Muta, HE Vuhred, Gradbeno podjetje Radlje in Stroj Radlje; keg-Ijane: Gradbeno Radlje, Stroj Radlje, G°' renje Muta in HE Vuhred; šah: Stroj Radlje, Gradbeno Radlje in Gorenje Muta; nogomet: Stroj, Gorenje Muta, Gradbeno Radlje, HE Vuhred. kw Prvenstvi v p lava njo Na letnem kopališču Ukova je bilo Pr ^ nedavnim prvenstvo Železarne Jeseni6® plavanju za leto 1977, ki ga je v sodelova J s Plavalnim klubom Jesenice organiz,r ^ komisija za športno rekreacijo pri izvrsfl odboru sindikata. Prvenstva se je udel®^ precejšnje število delavcev iz posarn®2^ temeljnih organizacij in delovnih skup110^. Na 50m prosto so bili v posameznihs,ar® f, nih skupinah najboljši: Bojan RaVn’t0|j Marjan Milotovič, Beno Ramuž in ild*r’ 50 m prsno pa Bojan Ravni e, Beno Ramuž in Vinko Muhar; na Božo Černe, ^ Ekipno so zmagali plavalci delovne skup ^ sti SEO TKR Novogradnje, drugi so bil' P valci iz TOZD Strojne delavnice, tretji pa TOZD Remontne delavnice. Tekst in JANKO RAl) OB 50 OBLETNICI PRVE ORGANIZIRANE STAVKE JOSIPA BROZA Delavec v kraljeviski n ladjedelnici Pj> Armando Cemjul NADALJEVANJE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE t ar°2a so ogorčile razmere v Vami vagonov »Jasenica« in ga čja^bndile k temu, da je napisal ',nek, ki je bil objavljen v Or-jg^ovanem radniku 13. marca ^ leta pod naslovom »Bra- I “V zadnjem času prihajajo evilni delavci v Palanko, da bi se , 2aposlili v tovarni vagonov penica«. njj79°8rajski Organizovani rad-n K 1£ večkrat pisal, naj tovariši sa 0dllajajo v Palanko, saj s tem Pol'<' ote^*co^aj° tako težak ^ °zaj delavcev v tem taborišču *°da vsa opozorila so zaman. Od a^e’ da ^e*avc' ne verjamejo P°zorilom in da nasedajo oglato!?' tovamiške uprave. Uprava arne, ki je v Beogradu, skozi See'et° obljavlja v časnikih ogla-’ da išče petdeset in več delav-0, .■ »n da bi bila zadeva lepša, SetJavlja, kako potrebuje petde-del ?lonterjev. Kaj pravzaprav staaJ°v ti monterji? Ravnajo ner\i2 ueZ0 in P0Prav|jaj° vag°-5 sr! .hova P'ača znaša od 3 do s’ ,r dinarja na uro, medtem ko doJ,m na upravi obljubili po 8,50 10 dinarjev na uro. Unr'0 Pogosto se primeri, da ava c«—;— ••---------delavce /pa.Va sprejme in pošlje delavc Pov an,co’ Pa Padejo tja, jim edo, da jih še ne morejo spre- taKln naj počakajo nekaj dni. pre delavci po več dni hodijo $p0 tovarno, dokler končno ne ji^ nnaj°’ da so jih prevarali in da da d Preostane nič drugega, kot la[)?rodajo zadnjo srajco, da bi se tp-vrnili. Vsakemu delavcu čenia °'t' jasno, da uprava to po-z željo, da bi imela čim tov rezPoselnih delavcev pred hov^ da b' tako lahko ustra-Se Sd a zaPoslene delavce, da bi ■p^otenili v vdane sužnje, dan i 1 *judje delajo do 16 ur na 5 di? aČa pa se SibIie °d 2,50 do sled arjev na uro> Pri čemer je Hio- Ze*° malo-t>ostg,enske razmere so narav-Polov'^3^01"6' Letošnjo zimo je m: 'ca delavcev zbolela Pljuč sieiavcev zooieia za Pi^n Zavoljo velikega pre- Fina j vciiis-cgci pic- de]a n mraza je uprava dovolila ' ».P?111, da pokurijo stare s'5"1 . ____________ Ijo če^ne deske vagonov, zavo- ^duš]ar ie.nastal tako strahotni lavei ^y.dim in plin, da so se de ■uest v smradu. Naj na terr ti|j Povemo, da ognja niso ku že|eznP®čeh, temveč v različnih Posodah. stvar ?rne kazni so tu vsakdan j tekri t‘elavci so kaznovani tak ekoč kaznovani take zahZa n'^’ lcaznovani so, če s \iu. j^ 0ce Poslovodji ali ravnate Šev ^ znaša od 20 do 50 di-den ^‘bče pa ne ve, kam gre V0ar- ^a naše pritožbe ir ^kcii?1 ? pa ostaja okrožna inš-„ PreJd dela Sluha in nema. aclavsi{ ?lesecern so bile volitve ?a aairLiZaupnikov- Uprava je Sa'a PrpA lcaojše načine posku-0a našoPreČit' volit''e, in je šele f1"0 Po°7 ^nergičn° zahtevo, d; aPravičeni °n1u ° zašoiti delavces »•. lvani a J samevata, aa dc Kr1^’ ki pr,sostvoval tudi urad > kaj dnj* a_° ,d°ločila uprava bo Poslovo^ pred volitvami so vs jjk°zijo delav°biii nalog°' naj za' tako nHVCem z odpusti, da b d Cd tistim Vr,niI‘ °d glasovanja ^ebej : ,l’ kl se je pri tem še h;!Zarski a. alZa'’ je bil zloglasn Č zadeP°Sk)vodja Sova. Da b tva'UradnikSenb°lj zanimiva’ J« Jjovo. Volitve so bile opoldne ob vhodu v tovarno, oba pa sta z izbuljenimi očmi fiksirala slehernega delavca, da bi ga prestrašila. Med drugim jima je to tudi uspelo, saj je od 300 delavcev volilo samo 94 delavcev. Ravnatelj je bil seveda zelo zadovoljen in je izjavil, da ne priznava zaupnikov. pomaga naj po- Tukaj, tovariši, ne nobena stvar. Vsak si maga, kot ve in zna. Nihče ne skrbi za nas, vse socialne institucije so samo na papirju. Tovariši, vsi moramo vstopiti v borbeno sindikalno organizacijo, potem pa začeti z energičnim bojem proti zvitemu izkoriščanju nenasitne buržoazije.« ADVOKAT OGOLJUFAL DELAVCE LADJEDELNICE Na povsem drugem koncu dežele, v majhni, toda razburkani Kraljeviči, kjer je pred slabim letom dni Josip Broz organiziral stavko, nadaljujejo z odpuščanjem delavcev. Pojavijo se novi izkoriščevalci in roparji delavskega razreda. Čeprav je ostalo na delu v ladjedelnici le malo delavcev, je uprava spet začela s starimi navadami: delavcem spet ni izplačevala zaslužkov. Delavci so se vnovič pritožili na inšpekcijo dela, ki je uspela (po sodni poti) zagotoviti pri Primorski banki denar, da bi delavci dobili izplačan zaslužek. Toda zanimivo je, kako se je vse skupaj odigralo... Eden od uslužbencev Primorske banke je obvestil svojega prijatelja dr. Oskarja Turina, odvetnika na Sušaku, kako lahko na lahek način pride do precejšnje vsote denarja. Vse je bilo nared da »oropajo« delavce. Ves vesel odpotuje odvetnik Turina v Kraljevico. Tu je organiziral sestanek delavcev v Ku-kuljanovi gostilni. Kakih štirideset delavcev se je zbralo, da bi prisluhnili novicam o izplačilu njihovega denarja. Dr. Turina nagovori delavce: — Dragi bratje, kot domačin in kot doktor prava sem uspel izboriti vaš težko zasluženi denar, ki ga niste prejeli že toliko tednov. Potrebujem samo vaš podpis, da me pooblaščate, in dobili boste zasluženi denar. Zato sem tudi prišel sem. Kot domačin vam ne bom zaračunal po odvetniški tarifi, temveč bi iz celotnega zneska vzel za svoje delo le sedem odstotkov. Zdaj pa se odločite. Pri tem »bratovskem« nagovoru nastane med delavci vsesplošno prerekanje. Nekateri so bili za to, da podpišejo pooblastilo, drugi so nasprotovali. Slednji, člani sindikalne in ilegalne partijske organizacije, so nasprotovali predlogu odvetnika Turine. (Turina je bil med vojno ustaški ataše v Berlinu, pripomba A. Č.): — Kako nam lahko zagotovite denar, zakriči eden od delavcev. — Kar je zanesljivo je zanesljivo ... Bolje je, da vzamemo to, kot da kasneje ne dobimo niti dinarja ... se vmeša v pogovor eden od pristašev odvetnika Turina. Člani sindikalne organizacije se sestanejo, da bi se pogovorili: — Kaj bomo storili, je vprašal tovariše Vjekoslav Frankovič-Lojzo. Vsi so molčali. Delavci niso vedeli, kaj naj storijo. Že nekaj tednov niso dobili plač, od ne- česa pa so vendarle morali živeti! Slednjič so vsi pristali, da bodo podpisali pooblastilo, čeprav so se mnogi stežka odločili za to. — Jutri ali pojutrišnjem boste dobili vaš denar, je zagotovil delavcem odvetnik Turina. Čez dva dni se je v Kraljevico vrnil dr. Turina in delavcem so izplačali denar. — Preveč ste nam pobrali..., je dejal odvetniku eden izmed delavcev. — Drugi odvetniki bi vam vzeli veliko več. Bodite srečni, ker se je tako steklo, jim je odvrnil odvetnik Turina, vesel, da je uspešno prevaral delavce. O tem »ropu« delavcev je pisal Organizovani radnik 3. 3. 1927. leta pod naslovom »Kaj se dogaja v ladjedelnici v Kraljeviči«. Članek povzemamo v skrajšani obliki. »V prejšnjih številkah Organi-zovanog radnika smo večkrat pisali o tem, da delavcem v ladjedelnici v Kraljeviči ne izplačujejo zaslužkov. Tokrat pa bomo spregovorili o nečem drugem, kar pa je tesno povezano z zadr-žavanjem izplačil zaslužkov delavcem, saj so delavci slednjič le dobili izplačilo, in to za štiri mesece dela. Delavci, ki so spoznali, da upravi ladjedelnice ni prav nič mar njihovega zaslužka, so morali zahteve predali sodišču. Sodišče je prisililo upravo ladjedelnice, da delavcem izplača dolg, zato pa so morali delavci odšteti odvetniku, ki je vodil zadevo, sedem odstotkov od celotnega zneska. Tistega dne, ko so delavci prejeli izplačila, je uprava odpustila vse uslužbence in poslovodje, čeprav jim dolguje zasluželc za nekaj mesecev in ki ga že nekaj časa poskušajo iztožiti prek sodišča. Naslednjega dne, to je 20. februarja, je uprava obvestila delavce, da začasno zapira podjetje, da bi izvedla notranjo administrativno in tehnično organizacijo ter da jih bo spet poklicala na delo, ko bodo lahko začeli poslovati...« Takšno je bilo maščevanje uprave ladjedelnice delavskemu razredu Kraljeviče. Ni bilo prav nobenega vzroka za to, da bi zaprli vrata ladjedelnice — z izjemo tistega, da delavci niso več hoteli tlačanih gospodi v upravi, nadaljuje se delo partijske organizacije, toda... Partijska organizacija je nadaljevala z ilegalnim delom, toda bila je čedalje bolj pasivna — predvsem zavoljo odhoda naprednih voditeljev delavskega gibanja in komunistov. Mimo tega so se pojavili tudi sovražni elementi, ki so sodelovali s policijo. čeprav je bilo nevarno, so delavci dobivali knjige, brošure ter časnika Organizovani radnik in Borba. Ker se je Ivan Pravdica-Tomin vkrcal na ladjo, je prevzel vlogo kurirja mladi Vjekoslav Frano-vič-Lojzo, veliki simpatizer delavskega gibanja in komunistične partije Jugoslavije. Franoviča je zlasti cenil Josip Broz, ko je še delal v ladjedelnici, toda obstajali so razlogi, da je Franovič moral ostati — komunist po srcu. GROŽNJE Franovič je redno nosil Borbo tovarišem v Kraljeviči. To ni bila lahka naloga, moral je biti previden, kajti... NADALJEVANJE PRIHODNJIČ t J — Seveda, tudi mi imamo dolgoročno planiranje... Leta 1980 bomo imeli 1980 milijonov izgube, leta 2000 pa 20.000 milijonov. .. ta in s pride- NAGRADNA KRIŽANKA Rešitve pošljite do 28. septembra 1977 na naslov: ČZP Delavska enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, s pripisom na ovojnici NAGRADNA KRIŽANKA št. 37. Nagrade so: 200, 150 in 100 din. tTROrattl teZKMA MNBJjg' Cd-.Mesn) ARKAD-iASA 1 SROP 7A na 7US«. AH&UJB TeCA MSStcA- ZORANA ZEMLJA SUb SA-fez., W od pale ENOVITO^ CeiOUTOST MADŽAR UBIJALEC. BRAtA pritok. boNAuev ROMUNIJI LAuaus tramu A\1T0,W CA iOGAUjA OBTOKA Kislo PoDlfrO RAVNILO VISO/Attft TINA.Ifeie' 0K.R.AS, UŠP fereR Toš TirD&KAD at. MESTO 10iURNl)E ZNAMKA Ml MOTDRT&i SLoV. iAU-»ElEMOJSM - PEftOCI ZNAMKA NEMSIUP AVTbMCiJICN LJUBKOV. IM£ ZA BaAicd »JEIOIM IKMEŽIKALI tKlEŠČAMI Žar BUbNOST, PftZLTIVDSr w/i4 NASitfAto TtUM/ 5 r"1 ČEBELJI SflMC.1 T>EL Tbtt>- aparata Etsm. MAfcm SEUZI NAsrtone CiMNOKATA MESTO V UKRAJINI Z-l/ONlU) CM2MAR zmijbul (MVOZ/M) l&čZO v BnoPlDI iz PIHALNIK ZA HANE Sov/DSKA ibROČEV, ASENCUA sumiti tvoWk VRSTA IS. Kemo&a NAM31 LA PUŠKO tortNii'. i.N. SLOVElM PlSATtL) (.MAMUT*) tMftZbiJAVI ZALDPflTOO sroiEoe, VEIL VZMOb, ouraovo LJUBKOV. M oko IME ZNAMKA KVALITET# BARV IN LAKOV iiuBčaat- miEm ilEDAUČko bELO 0Tc£j£ 08 IRSK 1/ Aruvrn. OCEANU l| SRESoR STRNIŠA numimst, mtAui R&ČA N0t!).?uaU VLADAR ^ASA STIK NA KONCU VSE 1A IZVIR TRI vrsta 0M&TA STROGE TovA-RNE TRECKIPE americij STAfiEJ?) 7AfONsM TiovAiec VODITELJ Lutk LIMITE) oftAJ) Z MUZEJEM PKi TRSU REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE ŠTEV. 35: valorizacija, stabilizator, telefonistka, oral, Nola, or, Po, Ezav, leha, maža, Jasna, tercet, AMI, snov, ovinkar, kolaps, Leo, ošine, aspik, PN, jota, Irka, Jimenez, Tam, EKA, ris, vat, krom, Aon, Vasari, anoda, orientali-sti, Lim, Eire, trs. ! ! ? ? 'A Izrežbani reševalci nagradne križanke štev. 35: 1. nagrada, 200 din: Milan Močnik, Stara vas 127, 64226 Žiri 2. nagrada, 150 DIN: Ivo Žnidar, Graška 15, 61270 Litija 3. nagrada, 100 din: Ervin Ahac, Podgorska ul. 6, 61330 Kočevje Nagrade bomo poslali po pošti. Nedavno tega je na kratek — prvi — obisk v domovino priplula najnovejša tovorna ladja Splošne plovbe Piran — 18-ti-sočtonska ladja »KRANJ«, ki je zaokrožila nosilnost ladjevja 21 ladij tega podjetja na okroglih 480 tisoč ton. Ali z drugimi besedami povedano: če bi tovor z vseh ladij naložili na vagone, bi »vlak« segal od Kopra prek Ljubljane, Maribora in Murske Sobote na Madžarsko. Splošna plovba je s tolikšno tonažo med jugoslovanskimi ladjarji že na tretjem mestu, po poslovnem uspehu pa bržčas že na prvem. .Njene ladje prevažajo tovore — predvsem generalne, hlodovino in kontejnerje na linijah okrog sveta, med Sredozemljem ter zahodno obalo obeh Amerik in med Sredozemljem ter zahodno obalo Afrike. Kljub slabim pogojem gospodarjenja v primerjavi z ladjarji iz drugih držav, se 1400-članski kolektiv Splošne plovbe kar dobro upira krizi, saj bo letos prigospodaril približno 2 milijardi dinarjev celotnega pri- hodka, znatno večino kajpak v devizah. Podjetje je v zadnjih letih močno moderniziralo svojo floto z nakupom petih enakih ladij na Japonskem. Druga po vrsti »Kranj«, se je nedavno tega mudila na obveznem vsakoletnem pregledu varnostnih naprav in kontrolnih sistemov v izolski ladjedelnici. To priložnost smo seveda izkoristili za obisk na ladji. Ladja »Kranj« je narejena za prevoz generalnega tovora ali kontejnerjev. Dolga je 147,7 m, široka 22,86 m, od dna ladje do vrha jambora je natanko 52 metrov. Nanjo lahko naložijo 18.485 ton tovora, prazna ladja pa tehta blizu 6500 ton. Posadka šteje 30 pomorcev. Plove — že eno leto — med Sredozemljem in zahodno obalo obeh Amerik, eno potovanje (skozi Panamski prekop) pa opravi v približno 3 mesecih. Ladja je veljala približno .15 milijonov dolarjev. Tekst in foto: B. RUGELJ Naš gostitelj in vodič p° ladji »Kranj«, njen p0" veljnik, kapitan Danije' Groznik, doma iz Krania' Pri Splošni plovbi je že 2« let, od tega 11 let P°ve' ljuje na ladjah. — »Jug0" slovanski pomorščaki se zdaj bojujemo za dve družbeni priznanji: za dopuste, kot jih imajo P®* morščaki v drugih država (od 4 do 6 mesecev) in višje osebne dohodke,« 1£ dejal. Za primerjavo ^ krmar dobi na plovbi p®J prečno eno plačo in P (zaradi nadur), to L skupno znese skoraj 'in' din ter še 120 dolarjev deviznega dodatka. »Strojnik« na najmodernejših petih ladjah Splošne plovbe. Namenoma smo posneli komandno in kontrolno kabino strojnika prazno, saj elektronika pogosto v celoti nadomesti človeka; tudi »razmišlja« namesto njega, če je potrebno, varuje stroje. Človek je tu bolj za nadzor in če je treba posredovati v sili. »Če je treba ladjo na silo zaustaviti ali pognati z vso močjo, avtomatika pa tega ne dovoli, mora presoditi kapitan,« je povedalDanijel Groznik. »Toda še za takšen primer sile so konstruktorji kapitanu omogočili premislek. Gumb, s katerim poženete motorje, čeprav bi jih s tem uničili, je pokrit s pokrovom, ta pa pritrjen z vijakom. Tiste tri, štiri sekunde, ko kapitan odvija vijak, ima še čas, da premisli, ali ni nemara njegovo ravnanje že — panično.« Na tako moderni ladji je »izumrl« še en pomorski poklic — mazalec strojev. Zato pa je na njej nov delavec, ki skrbi za vse elektronske naprave. Življenje pomorščakov kljub avtomatiki in satelitom ni lahko. Ladja plove 24 ur na dan in tudi ko je v pristanišču, dela na njej ne zmanjka. Zavoljo tega ter tudi zato, ker je tudi osip v kadrih velik, skušajo ladjarska podjetja kar najbolj olajšati življenje na ladji. Barvni TV z videokasetami, stereoradio, magnetofon, gramofon, časopisi, revije. Na ladji je tudi plavalni bazen (!) ter majhna telovadnica. Tudi hrana na ladji je po navadi zelo bogata. V letošnjem letu so dosegli mladi Jeseničani lep uspeh pri organizaciji mladinskih delovnih akcij. Več kot sto brigadirjev je uspešno sodelovalo na zveznih mladinskih delovnih akcijah, poleg tega pa je občinska konferenca ZSMS Jesenice organizirala tudi lokalno delovno akcijo, na kateri naj bi mladi uredili novo trim stezo. Te akcije seje udeležilo več kot štiristo ljudi. V jesenskem času načrtujejo mladi v Železarni Jesenice še eno lokalno akcijo: čiščenje okolja in pobiranje starega železa. Na našem posnetku: mladi pri urejanju trim steze. Tekst in foto: J. Rabič. Krmarska kabina ali most na »Kranju«. Z razliko od starejših ladij je ta »škatla« (kot je dejal Groznik) polna elektrike in avtomatike. Avtomatika prenaša ukaze naravnost stroju in ne več strojniku, na jamboru sta dva radarja z dometom do 163 kilometrov, s tem da je prvi bolj natančen na manjše razdalje, drugi pa na večje. Najpomembnejša novost pa je satelitski navigacijski sistem. Majhen, kot pol nočne omarice velik računalnik s pomočjo signalov s satelitov posebej lansiranih v ta namen, določi položaj ladje na 180 metrov natanko. S sekstantom seje pomorščak lahko zmotil za 1800 do 5000 metrov in več! Seveda za ladjo na morju tolikšna natančnost ni posebnega pomena, saj so mnoge ladje daljše od »napake« pri satelitski navigaciji. napolni globoka skladišča na ladji. — »’ e j samo skladišče bi šle štiri ladje s kakršnimi je Pr | dvajsetimi leti kolektiv Splošne plovbe začel s* ' »plovbo« po svetovnih morjih,« je kapitan Gr nik na najboljši način orisal velikost »Kranja" seveda posredno tudi razvoj podjetja. ) l HUMORESKA — Veš, zakaj sem te poklical? — Ne, tovariš direktor! — Pa veš, da še ne mislim v pokoj, da kandidiram? — O, to pa to, tovariš direktor! — In veš, da so mi jo na občini zakuhali? — Tega pa ne, tovariš direktor! — Ne delaj se no, da nisi nič slišal, saj je bilo v časopisih. Zelo jasno sem jim rekel, da ostajam tu še naprej in da moram biti na listi na listo. Zakaj, misliš, tudi mene niso pustili samega? — Mislim, da ni bilo namerno, če dovolite, tovariš direktor! Časi so zdaj taki! Mislim pa tudi, da so v primerjavi s tisto tovarišico vse prednosti na vaši strani, posebno glede terena, ki je bral v časopisu vaš koncept. — Moj koncept? Saj nisem povedal koncepta. Vprašali so me le, koliko otrok imam, kakšnega konjička in podobne stvari, nič drugega. Pa sliko so objavili, jasno?! — Hote! sem reči, ki je slišal za vašega konjička, tovariš direktor, oprostite! Kar pa zadeva koncept, ni še prav ničesar zamujenega. Za sam, oni pa mi, meni nič tebi nič, pritaknejo sokandidata, neko zensko, češ —bodo meni pravili —da gre za strukturo. In zdaj sva dva. Še dobro, da se je ljudem mudilo domov in je bilo sestanka hitro konec, sicer bi mi obesili še koga na listo in bi bil dokončno mrzel. Vprašam te, Peter, ali sem zaslužil takšno obravnavanje? Jaz, ki sem vedno in povsod gledal prav na stvari?! Povej mi, Peter, iskreno mi povej! Tak odgovori že, če te vprašam! — Ne, tovariš direktor! Kje-neki, se razume, da ne! — Zakaj me je pa potem bilo treba osmešiti, kaj praviš, Peter? Veliko jih kandidira samih, nekateri moramo pa še z enim ali dvema koncept je dovolj zgodaj, če se ga pove na prvi seji. Če je človek že prej preveč zgovoren, se mu lahko reče, da se gre za lažno demagogijo m ljudje to hitro izkoristijo. Kaj ko bi prišla kar k stvari, h koncipiranju koncepta, tovariš direktor... Saj ste na to mislili, ko ste me poklicali, ne? — Ja, na to sem mislil, Peter, zato sem te poklical, res je! Naj zdaj Z menoj barantajo tako ali drugače; ko bom izvoljen, bom moral spet kmalu kaj reči, to je kot pribito. Še vselej je bilo tako, ni zdravega napredka brez čvrstega delovnega koncepta, ni res? No, Peter, kaj bi zdaj zapisala, kako bi začela? — Mislim, da bi bilo najbolje, če bi najprej obdelala vlogo našega neposrednega proizvajalca. Najbolj vžge, če človek koncept nasloni na neposredno združeno delo... — Hm, ne bi bilo napak — če bi po naključju ne bil direktor-Tako pa se ne spodobi, da bi začel s tako imenovanim proizvajalcem, TOZD, drugimi delovnimi asociacijami in podobnimi stvarmi. — S kom pa mislite začeti? — Z ženskami. S problematiko — kakor se reče — premajhne družbene angažiranosti žensk v naši OZD, ki zaposluje veliko Žensk. Ta tema še ni do kraja obdelana in bi bila nedvomno ugodno sprejeta, če bi jo kdo načel, ker je zelo pereča. Na začetku bi seveda izrazil obžalovanje zaradi izpada sokandidatke, to je tiste tovarišice, ki so mi jo na občini obesili na listo, nato pa bi ta primer vključil c obravnavano problematiko in preše! k stvari. Kaj praviš, Peter? — Kaj Pa, če ne boste izvoljeni, tovariš direktor? — Ce ne bom izvoljen!? Kaj se ti blede!? AH mi lahko poveš kakšen primer, da je ženska v ženskem kolektivu posekala moškega kandidata? No, ja, tu in tam se kaj takega res zgodi, ampak redko in še takrat mora imeti zaledje zgoraj in na terenu, če hoče skozi- ,a moja ga nima nikjer, povrh sem pa še jaz tu! Kako se že piše? — Mislim, da je Kle... ali Pie... ali Mie... ali nekaj podobnega-Oprostite, tovariš direktor, ne vem! — No, vidiš! Stavim sto litrov proti tvojemu Štefanu, da bom še naprej tu. Staviš? — Oh, ne, tovariš direktor, raje ne. — No, vidiš! VINKO BLATNIK Delavska enotnost, glasilo Zveze sindikatov Slovenije. Izdaja ČGP RUGELJ, BOJAN SAMARIN (odgovorni urednik), JANEZ SEVER, Delo, TOZD Delavska enotnost. List je bil ustanovljen 20. novembra IGO TRATNIK, ANDREJ ULAGA, POLDE VERBOVŠEK (redaktor in 1942. leta. List urejajo: ANDREJ AGNIČ, VOJKO ČERNELČ (glavni lektor), IVO VIRNIK in JANEZ VOLJČ. Naslov uredništva in uprave: urednik in direktor), SONJA GAŠPERŠIČ, MILAN GOVEKAR, Ljubljana, Dalmatinova ulica 4, poštni predal 313-VI; naročnmski MARJAN HORVAT, RAFAEL LINDIČ (tehnični urednik), BORIS oddelek tel.: 310-033, int. 278; uredništvo, tel.: 316-672, 323-554, )el ■316-695 in 310-033; komerciala: Ljubljana, Tavčarjeva 312-691. Račun pri SDK Ljubljana, št. 50100-601-11807, ^ | račun pri Ljubljanski banki, št. 501-620-7-121100. Posamezna r vilka stane 4,00 din, letna naročnina je 200,00 din. Rokopisov n čarno. Poštnina plačana v gotovini. Tisk »Ljudska pravica«, Ljupj^