356
Družba sv. Cirila in Metoda na Koroškem.
Slovenski poslanci so izročili dne 10. t. m. poslanski zbornici naslednjo interpelacijo, katero je konservativni klub odobril in so jo poleg naših poslancev podpisale tudi druge skupine konservativnega kluba:
Interpelacija
poslanca K 1 u n a, dr. Ferjančiča in tovarišev na Nj. ekscelenco gospoda ministerskega predsednika, kot voditelja notranjega ministerstva.
Za Z i 1 j s k o dolino in župnijo Vrata na Koroškem ustanovljena podružnica družbe sv. Cirila in Metoda, ki ima namen pospeševati slovensko šolstvo, je hotela dne 11. oktobra 1.1. na Bistrici imeti shod z naslednjim vsporedom : 1. Pozdrav predsednikov ; 2. govor o
zapuščinah; 3. Deklamacija; 4. petje; 5. slučajni govori in predlogi; 6. prosta zabava.
Pred zborovanjem pride okrajni komisar doktor K 1 e b 1 iz Beljaka in prepove vse govore, ki se strogo ne tičejo šole, kakor tudi deklamacijo in petje, ob ednem zapreti, da se bode z vso strogostjo zakona postopalo proti onim, ki bi nasprotno  delali.
Dne 25. oktobra t. 1. je imela b e 1 j a š k a podružnica enak shod v Ledenicah z naslednjim vsporedom: 1. Pozdrav načelnikov; 2. poučni govor; 3. dekia-macije ; 4, „Svoji k svojim" (prizor iz kmečkega življenja, spisal dr. Vošnjak); 5. slučajni nasveti; 6. prosta zabava.
Dne 24. oKtobra, torej dan pred napovedanim shodom je podružnični načelnik, ki je prav pravilno in ob pravem času naznanil shod okrajnemu glavarstvu v Beljaku, dobil dopis od tega, v katerem se zaukazuje, da se morajo črtati iz vsporeda vse točke izvzemši prvo in peto.
Zaradi kratkega časa se ni mogel odpovedati shod, ki je bil že napovedan po časnikih. Tako je dne 25. oktobra prišlo veliko število udele encev, ki pa niso bili zadovoljni s prvo in peto točko, temveč so rajši opustili shod. Ker je tudi k temu zborovanju prišel okrajni komisar dr. Klebl, izjavili so mu navzoči, da je prepoved 2., 3., 4. in 6. točke popolnoma neopravičena in neutemeljena v društvenem zakonu, in ker se je dr. Klebl v opravičenje c. kr. okrajnega glavarstva skliceval na višje kroge kot ukaz od zgoraj, nastala je med navzočimi velika nevolja in razburjenost, katera je bila tem umev-nejša, ker so bili drugod enaki shodi družbe sv. Cirila in Metoda brez ovire, kakor n. pr. dne 11. oktobra t. 1. pliberške podružnice, dne 18. oktobra t. 1. podružnice za Kotmarovas. dne 25. oktobra t. 1. v Med-g o r j ah itd.
Z ozirom na to, da so družbi sv. Cirila in Metoda po § 3. od notranjega ministerstva dne 5. aprila 1885 potrjenih društvenih pravil in po § 3. lit. d) veljavnih podružničnih pravil dovoljeni shodi s predavanji, dekla-macijami, petjem, gledališkimi predstavami in prostimi zabavami; z ozirom na to, da po § 21. društvenega zakona z dne 15. novembra 1867 drž. zak. št. 134, more oblastvo le tedaj prepovedati ali zaključiti shod, če je bil prirejen proti določbam društvenega zakona, oziroma če se na shodu samem vrše protizakoniti dogodki, če se obravnavajo stvari, ki so izven kroga pravil ali čt se shod kaže nevaren javnemu redu, kar tu ni bilo; in ko-nečno z ozirom na to, da more nejednako izvrševanje pravice shajanja in zborovanja le zmanjšati ogled ob-lastev pri prebivalstvu, vprašajo podpisani Nj. ekscelenco :
1.  Ali so Nj. ekscelenci znani navedeni dogodki, a katerimi se je družbi sv. Cirila in Metoda kratila društvena pravica?
2.   Ali se je to kratenje v resnici vršilo na višje povelje, na migljej od zgoraj, kakor je trdil dotični c. kr. okr. komisar ?
357
Hoče Nj. ekscelenca poskrbeti, da nižja oblastva ne bodo samovoljno kratila pravice shajanja in zborovanja ?
Na Dunaju, 10. novembra 1891.
Slede podpisi.