j asilo delavcev Y29°ii, izobraževanju slanosti Slovenije, Mana, ^ Oktobra 1984 — ^6 — letnik XXXV Sr ra il; lf Med drugim preberite • TARNATI ALI DELOVATI?, str. 2 • GMOTNI POLOŽAJ USMERJENEGA IZOBRAŽEVANJA SE SLABŠA, str. 2 • PREPAD MED NAČRTI IN MOŽNOSTMI, str. 3 • MENTORSTVO — SKUPNA ODGOVORNOST, str. 3 • BREZ SODOBNO IZOBRAŽENIH UČITELJEV NI SODOBNE ŠOLE, str. 4 • JAVNA RAZPRAVA: VIP ZA VISOKOŠOLSKO IZOBRAŽEVANJE UČITELJEV, str. 5 VODILO: SKLADNOST DUHOVNIH VREDNOT IN GMOTNIH DOBRIN, str. 22 Novi programi za učitelje a 0 u,, Ob reformi vzgoje in izobraževanja sta pred durmi sprejemanje visokošolskih programov za izobraževanje in vzgojo pedagoških delavcev in razprava o strokovni in družbeni ustreznosti teh programov. Med vsemi visokošolskimi programi bodo prav ti doživeli pomembne spremembe glede na dosedanje programe. Med največjimi je sprejeta odločitev, da vsi pedagoški programi, razen za vzgojitelja predšolskih otrok, postopoma preidejo na visokošolsko raven; s tem se ponuja zgodovinska priložnost, da zasnujemo takšne programe, ki bodo usposobili učitelje vsestransko kot dobre strokovnjake, kot dobre učitelje — vzgojitelje in kot široko razgledane družbene delavce. Zato ima pedagoško šolstvo poseben družbeni pomen in izjemno pomembne naloge: usposablja ljudi, ki bodo vzgajali druge. Posebno pozornost zasluži novi program za učitelja razrednega pouka, saj se z njim uresničujejo dolgo pričakovane želje, da bi tudi ta učitelj imel visoko izobrazbo. Ob tako zasnovanem cilju moramo izoblikovati programsko podobo prihodnjih izvajalcev programov in od njih zahtevati kakovostno izobraževanje pedagoških delavcev. Med pomembnimi izhodišči za podobo programov sta sprejeti splošna družbena zahteva in usmeritev, da naj bo znanje (socialistično vzgojenega človeka) pomemben dejavnik družbenega razvoja. Glede na to načrtujemo cilje predšolske, osnovnošolske, srednješolske in visokošolske vzgoje in izobraževanja kot povezan vzgojno-izobraževalni sistem. Pri tem dobiva učitelj izredno odgovorne strokovne in družbenopolitične naloge za povečevanje proizvodnih in družbenih zmogljivosti. Da bodo vsi programi v vzgojno-izobraže- valnem sistemu enotni in povezani, morajo programi za izobraževanje in vzgojo učiteljev zagotoviti, da bomo odpravili sedanje prevelike pregrade med osnovnimi, srednjimi in visokimi šolami. Sistem usposabljanja pedagoških delavcev naj zagotavlja povezanost, in medsebojno odvisnost teh šol, njihovo dobro obveščenost o programih, o vprašanjih stopnjevan ja programskih zahtev, napredovanja učencev in še o marsičem, kar je doslej hro-" milo učinkovitost »šolanja« učencev na vseh stopnjah. ’ Za načrtovanje novih programov je zelo pomembno izhodišče spremenjena in izpopolnjena vloga osnovne šole in srednjega usmerjenega izobraževanja ter spremenjene in čedalje zahtevnejše naloge učiteljev. Te spremembe terjajo večstransko motiviranega, strokovno usposobljenega in peda-goško-psihološko ter metodično izoblikovanega učitelja. Njegova naloga ni le prenašati strokovna in znanstvena spoznanja ■ na učenca; biti mora zlasti dober strokovnjak in organizator, vzgojitelj, svetovalec, spodbujevalec otrok in mladine, da bi učenci lahko dosegli največ, kar zmorejo. V šoli naj bi doživljali uspehe, ustvarjalno sodelovali, in tako v njej preživeli najlepša mladostna leta. Jasno je, da potrebuje naša družba celostno oblikovano učiteljevo osebnost, v kateri naj bi se povezovala znanje ožje stroke in pedagoška usposobljenost. Za takega učitelja se zavzema ves sodobni svet. Zato je izjemno pomembno, da s programi in s prihodnjo organiziranostjo izobraževanja in vzgoje pedagoških delavcev odpravimo zastarelo gledanje na učitelja kot zgolj posredovalca dpločene stroke in ne pristanemo na njegovo polovično strokovno usposobljenost. Prav zaradi pretiravanja v teh smereh je naša šola dokaj neuspešna. Posledice takega zaviranja so osipanje učencev, nerazumevanje za otrokove in mladostnikove težave, težnja k povprečnosti, zanemarjanje nadpovprečnih učencev, nerazumevanje težav, ki jih imajo otroci pri številnih učnih predmetih, nepripravljenost za delo z otroki, ki imajo specifične in druge učne težave, z vzgojno zanemarjenimi in motenimi učenci, premalo posluha in znanja za spreminjanje sloga in metod vzgojnega in učnega dela, nerazumevanje za učenčev položaj in za nujno oblikovanje učenca v ustvarjalno osebnost. Pojavlja se odpor do prostovoljnih in drugih organiziranih dejavnosti, ki so tako v osnovnih kot v srednjih šolah tudi formalno enakovredne pouku. Nevede pripisujemo pretiran pomen učni storilnosti ali pa pasivno pristajamo na zniževanje meril za znanje, ne da bi v celoti upoštevali učen- ca, šolo in njene smotre. Marsikje ne uvajajo novosti in ne uporabljajo sodobne izobraževalne tehnologije, metod in oblik dela. Visokošolske organizacije se premalo povezujejo s predhodnimi stopnjami, zanemarjajo pedagoško prakso, ho-spitacije. Dogaja se, da neuspešne študente preusmerjajo iz nepedagoških smeri v pedagoške, podcenjujejo psihologijo, pedagogiko, didaktike in specialne metodike. Zavzemamo se torej za večjo strokovnost, ne da bi ta postala sama sebi namen in za več peda-gogizacije, ki, bo namenjena predvsem učitelju v novi, bolj ustvarjalni šoli. Pomanjkljivosti je seveda še veliko in ndpak Jbi bilo, če bi pri snovanju nove programske podobe pedagoškega šolstva nanje pozabili. Najdražja je namreč tista šole, ki se uči na lastnih napakah, ne da bi upoštevala sin- Ivan Seljak-Čopič: Bitka na Krškem polju (Osnutek za likovno opremo Delavskega doma v Krškem, 1977), motiv, izdelan v mozaiku, ki izpolnjuje pročelje Osnovne šole Jožeta Gorjupa v Kostanjevici na Krki tezo uspehov, doseženih v praksi. Pedagoške srednje šole, akademije in fakultete so dale precej dobrih zgledov, ki pa jih nismo znali koristno uporabiti. Te šole imajo bogato tradicijo; ker so usposabljale za različne namene, so razvile tudi različne pedagoške zasnove vzgoje in izobraževanja pedagoških delavcev. Usposabljale so učitelje za osnovne ali za srednje šole. Z reformo obeh navedenih stopenj šolanja pa se bistveno spreminjajo tudi učiteljeva vloga in njegove naloge v teh šolah. Zato moramo ob sprejemanju programov ugotoviti, ali zagotavljajo to različnost v osnovni in srednji šoli. Predvideno je, naj bi enoten profil učitelja za osnovno in srednjo šolo omogočal izpolnjevanje različnih in posebnih zahtev, ki nastajajo tako v osnovni kot v srednji šoli. Ali bo to mogoče uresničiti? Dosežki dosedanjega šolanja pedagoških delavcev so tudi posledica objektivnih razmer šole v družbi. Dokler bo njena dejavnost uvrščena med porabo, tudi novi programi ne bodo uspešni, pa če bodo še tako idealno za- aiiuvcuil. V-G UU - - _ - iiaudijcvčua negativna izbira pri odločanju za pedagoški poklic in če bomo podcenjevali prejšnje pedagoške srednje programe, celostno vlogo učiteljeve strokovne in pedagoško-psihološke usposobljenosti, potem ne bo pomagala nobena splošno proglašena ideja o tem, kako zelo pomembna sta učiteljevo usposabljanje in delo. Ob reformi pedagoškega šolstva moramo torej »reformirati« tudi in predvsem učiteljev položaj v družbi. Zato naj novi programi upoštevajo predvsem načrtovane razvojne cilje družbe in posameznika v njej in pozitivno pedagoško dediščino. Zahtevajmo, da se bodo uresničevali v bolj urejenih gmotnih razmerah! Pomembno izhodišče za oblikovanje novih programov, je tole spoznanje; Učenec ali študent se mora že med šolanjem zavedati, da postaja učitelj. Tako izhodišče zahteva, da izvajalci programov organizirajo življenje in delo v šoli tako, da bodo »predmetniki« pri učiteljevem usposabljanju smiselno upoštevani. Učenci, študenti in profesorji se bodo morali torej drugače organizirati. Njihovo delo naj bi bilp mnogo bolj ustvarjalno in ne pretirano obremenjeno s predavanji in z izpiti kot edinim merilom za napredovanje. Tudi v visokem šolstvu naj bi upoštevali dejavnost in prizadevnost študentov pri vajah, seminarjih, nastopih in delovni praksi. Zelo pomembno izhodišče, ki bo določalo programsko podobo pedagoških šol, je učinkovito zasnovan sistem pedagoške prakse in hospitacij; to terja ustrezno mrežo hospitacijskih šol in usposabljanje mentorjev. Učitelj mora namreč po diplomi v razred, ob mentorjevi pomoči mora znati samostojno delati. Najbrž bi bilo preveč pričakovati od pedagoških šol, da bi dajale povsem usposobljene učitelje. Kljub temu pa bodo morale organizirati pedagoško prakso. Ali bomo lahko v štirih visokošolskih letih usposobili takega učitelja, ki bo enako dobro delal v osnovni in v srednji šoli? Programi usposabljanja pedagoških delavcev naj bi bili zasnovani na predhodnih programih; tako bi zagotovili učencem nemoteno prehajanje s srednje na visoko stopnjo, dobro znanje in visoko motivacijo za študij in poklic. Ob vsem tem pa moramo vendarle omogočiti mladini, ki se izobražuje po srednjih pedagoških programih, zanesljivejšo pot. Le tako bomo dosegli, da se bodo vpisovali v te programe res dobri učenci. Usmerjanje učencev v pedagoški poklic ostaja torej naša odogovoma naloga že v osnovni šoli. Predloženi programi so le eden od pogojev za reformo, izpolniti pa je treba še veliko zahtev, da bodo uresničeni pričakovani cilji. Ena takih zahtev je tudi izdelava razvojnega načrta pedagoškega šolstva, po katerem bi lahko razmestili vzgojno-izo-braževalne programe in določili šolam naloge za pedagoško in znanstveno delo. Nekatere vsebinske in organizacijske rešitve za zdaj še niso povsem izdelane in nekatera vprašanja bodo v javni strokovni razpravi najbrž bolj poudarjena. Odgovoriti bo treba zlasti na naslednja: — Ali so razmerja med splošno pedagoškim in ožje strokovnim znanjem količinsko in kakovostno pravilno zasnovana? — Ali so sestavine programov interdisciplinarno povezane? — So začrtana prava razmerja med teoretičnimi deli programa in praktičnim usposabljanjem? — V katerih smereh upravičeno načrtujemo eno- ali dvo-predmetni študij glede na zahtevnost stroke in zaposlitvene možnosti? — Bo z enotnim profilom učitelja za osnovno in srednjo šolo mogoče uresničevati posebne zahteve v osnovni in v srednji šoli? — So v programih upoštevane možnosti za uvajanje izbirnih vsebin glede na potrebe osnovne in srednje šole? Vprašanj je veliko. Programe bomo ocenjevali med drugim tudi po tem, ali je v njih dovolj jasno začrtan lik učiteljeve osebnosti — dobrega strokovnjaka in človeka, ki bo zgled mladim. JURE GARTNER RAZPRAVA O PREDLOGU SKLEPOV 13. SEJE CK ZKJ Tarnati ali delovati? Gmotni položaj usmerjenega izobraževanja se slabša Sindikati za hitrejše ukrepanje Zvezni odbor sindikata delavcev v vzgoji in izobraževanju, znanosti in kulturi ter komisija predsedstva Zveze sindikatov Jugoslavije za izobraževanje, znanost in kulturo sta obravnavala gmotni položaj usmerjenega izobraževanja v dolgoročnem načrtu gospodarske stabilizacije. Gradivo za razpravo je pripravila Zveza samoupravnih interesnih skupnosti za usmerjeno izobraževanje, uvod v razpravo pa je podal Vladimir Podrebarac iz predsedstva sveta ZS Hrvaške. Gmotno stanje usmerjenega izobraževanja je v vseh republikah težko, zaskrbljujoče in zahteva takojšnje ukrepe za izboljšanje gmotnega položaja usmerjenega izobraževanja in pedagoških delavcev. Analiza Zveze samoupravne interesne skupno-sti za usmerjeno izobraževanje je pokazala, da se je družbeni proizvod v Jugoslaviji 'od leta 1978 do 1982 povečal mnogo bolj kot so se povečala sredstva za srednje, višje in visoko šolstvo. Medtem ko so srednje, višje in visoke šole prejemale leta 1978 2,20 odstotkov družbenega proizvoda, se je ta delež v letu 1982 zmanjšal na 1,67 odstotka, tj. za 0,53 odstotkov. Tako upadanje zasledimo v tem času v vseh republikah in pokrajinah: v Bosni in Hercegovini od 2,21 na 1,67; v Črni gori od 2,72 na 1,74, na Hrvaškem od 2,14 na 1,64; v Makedoniji od 2,28 na 1,78; v Sloveniji od 1,84 na 1,70 V Srbiji od 2,40 na 1,67 (ožja Srbija od 2,52 na 1,75; Kosovo od 3,93 na 2,55; Vojvodina od 1,87 na 1,32). Tudi primerjave med dohodkom gospodarstva in družbenih dejavnosti kažejo podobna gibanja na škodo družbenih dejavnosti. Medtem ko se je od leta 1978 do 1982 dohodek v gospodarstvu povečal za trikrat, se je v usmerjenem izobraževanju povečal le za 2,3-krat. Medtem ko so se nominalni osebni dohodki v gospodarstvu povečali za nekaj več kot 2,5-krat, so se v usmerjenem izobraževanju komaj za 2,2-krat. Z realnimi osebnimi dohodki je še slabše: od leta 1978 do 1982 so se znižali za 22 odstotkov, vendar v gospodarstvu le za 14 odstotkov, v negospodarski dejavnosti pa za 21 odstotkov, v visokem šolstvu celo za 23 odstotkov. Realni osebni dohodki so se v teh letih razmeroma najbolj znižali v Makedoniji, najmanj pa v Sloveniji in Črni gori. V letu 1983 se je gmotno stanje usmerjenega izobraževanja še poslabšalo — zaradi nagle rasti stroškov in omejenih sredstev za usmerjeno izobraževanje, saj neposredna svobodna menjava dela še ni dala večjih učinkov. Kljub sprejetim družbenim stališčem, ustavnim načelom in sklepom 10. kongresa ZKJ usmerjeno izobraževanje še ni postalo del združenega dela niti ne deli njegove usode, čeprav zanj pripravlja in izobražuje delavce. V živahni razpravi o navedenih podatkih so udeleženci seje poudarili, da je treba najti čim-prej izhod: sindikati se morajo zavzeti za tak družbeno-gospo-darski položaj izobraževanja, kot ga imajo druge dejavnosti in področja. Izobraževanje ne terja zase privilegiranega družbenega položaja, marveč le uresničenje ustavnih načel (D. Pa-ravina, Srbija). Izobraževanje ni poraba, marveč družbena razv ojna sila in naložba v razvoj (B. Lipuzič, Slovenija). Breme omejitev je padlo na ramena delavcev v usmerjenem izobraževanju, škodo pa občutijo tudi učenci in študenti. Sedanje stanje je treba nujno spremeniti (R. Galič, Hrvaška). Izobraževanje ni poraba niti sociala, saj bistveno vpliva na rast družbenega dohodka; zato je treba izboljšati gmotni položaj izobraževanja (M. Apostolski, Makedonija). Izobraževanje je prišlo na beraško palico; mnogi dobri prosvetni delavci bežijo v bolj donosne službe, na pedagoške visoke šole pa se vpisujejo slabši učenci (R. Radoman, Črna gora). Zaradi slabih gmotnih razmer si prosvetni delavci jemljejo čedalje manj časa za priprave in strokovno spopolnje-vanje, mnogi pa iščejo dodatni dohodek drugje (R. Mičič, Vojvodina). Tudi organiziranost in _____________:i_ . •, Razprave o predlogih sklepov 13. seje CK ZKJ so spodbudile tudi prosvetne delavce komuniste h kritičnemu ocenjevanju stanja in k iskanju poti naprej pa tudi k samokritični oceni svojega dela. Tako je bila usmerjena tudi razprava na Centralnem komiteju ZKS dne 10. 10. 1984, ki so se je udeležili komunisti z najodgovornejšimi družbenimi funkcijami v vzgoji in izobraževanju. Razmere, v katerih reformiramo šolo in razvijamo sodobnejši sistem vzgoje in izobraževanja, niso rožnate. Na eni strani smo pod pritiskom zaostrenih gospodarskih razmer, ko nam ostaja za naložbe v posodabljanje in razvijanje tehnologije komaj 12 odstotkov narodnega dohodka, na drugi strani nastajajo ovire v miselnosti, ki podcenjuje znanje, izobrazbo in znanost ter nasprotuje hotenjem reforme. Ob tem ko zagotavljamo vsej mladini možnost, da si pridobi po osnovni šoli poklicno izobrazbo, proizvodnja išče še naprej predvsem ožje kvalificirane delavce. Imamo delovne organizacije z velikimi razvojnimi načrti, a brez ustreznih strokovnjakov v razvojnih službah. Nemara je za take razmere kar značilno, da so kadrovsko izobraževalne službe v organizacijah združenega dela še naprej v podrejenem položaju, izobraževanje ob delu in iz dela ter strokovno izpopolnjevanje delavcev pa ostajata na stranskem tiru. Kako premostiti prepad med načeli in prakso, med sprejetimi stališči in ravnanjem? Izobraževanje, znanost in kulturo proglašamo za odločilne razvojne dejavnike, njihovi nosilci pa nimajo temu primernega položaja v družbi niti ga ne bodo imeli, dokler ne bomo drugače razporejali narodnega dohodka. Ena od po- Čedalje večji problemi pa tudi rešitve delo samoupravnih interesnih skupnosti za usmerjeno izobraževanje bi bilo treba ob tem preučiti (B. Tahir, Kosovo). Podobno so razpravljali tudi drugi udeleženci sestanka. Dopolnjeno analizo Zveze samoupravnih interesnih skupnosti za usmerjeno izobraževanje naj bi obravnavalo Predsedstvo sveta ZSJ, to pa naj oceni, če ne bi sodila ta pereča vprašanja tudi na dnevni red seje sveta Zveze sindikatov Jugoslavije. Vprašanja usmerjenega izobraževanja so namreč tesno povezana z uresničevanjem dolgoročnega načrta gospodarske stabilizacije. Na posvetu izvršnih sekretarjev in članov predsedstev, katerih naloga je skrbeti za vzgojo in izobraževanje po občinah — posvet na CK ZKS je sklicala Katja Vadnal, izvršna sekretarka predsedstva CK ZKS — so ugotovili, da so predlogi sklepov 13. seje CK ZKJ spodbudili veliko poglobljenih razprav, v katerih učitelji niso samo pripovedovali o težavah, temveč so v razpravah iskali tudi rešitve za boljše delo. Posebno uspešne so bile razprave tam, kjer so se jih udeležili tudi učitelji nekomunisti ali celo predstavniki krajevnih skupnosti ali nekaterih ozdov. Za vse razprave je bilo značilno, da so • obravnavale osebno odgovornost. Veliko je bilo povedanega tudi o obveščanju. Kot rdeča nit se je v vseh razpravah pojavljajo vprašanje, kako najti izhod iz slabega gmotnega položaja v šolah. Pri tem učitelji niso opozarjali samo na nizke osebne dohodke, temveč predvsem na slabo gmotno stanje celotnega šolstva, ki slabša delovne dosežke. Ob tem so v številnih okoljih govorili o srednjeročnem načrtovanju in kritizirali preobsežne administrativne naloge. DJORDJE D J URIC V razpravah na CK ZKS so tisti, ki so odgovorni za vzgojo in izobraževanje v ŽKS po občinah, opozarjali na nekatere značilnosti, ki so skupne vsem. Tako je predstavnica iz Hrastnika opozo- Božidar Jakac: Poslednje zvezde, barvni lesorez, 1953 Osn. šole J. Gorjupa v Kostanjevici galerija rila na socialne razlike, ki se iz dneva v dan večajo in so opazne tudi v šolah. Predstavnica Idrije je opozorila, da demokratični odnosi v našem šolstvu niso razviti tako, kot si to večkrat idealno zamišljamo. Poudarila je tudi, da ni nihče odgovoren za stalno izobraževanje učiteljev. Predstavnik iz Raven je opozoril, kako pomembno je znanje v naši stabilizaciji in da bo nujno smotrno urediti interesne skupnosti. Pritoževal se je, da je v šolah čedalje več administrativnega dela, ki bi ga lahko zmanjšali in precej poenostavili. Ljubljančani so opozorili na povezavo vzgojnega dela in mentorstva; predstavnica iz Ptuja pa na to, da se zelo malo mladine včlani v Zvezo komunistov. Povedala je, da zelo uspešno sodelujejo osnovne in srednje šole po predmetnih aktivih. Bistričani so govorili o idejni usposobljenosti pedagoških delavcev, Koprčani so opozarjali na osebni zgled komunistov in na to, da bi bilo treba o idejnih in vzgojnih vprašanjih več razpravljati na pedagoških konferencah. Iz Brežic in Radovljice je prišlo opozorilo, da je za vzgojo vse premalo časa ter da se tu in tam veča vpliv cerkve. Prav neverjetno je, da je za delo krožkov vedno manj denarja. V razpravah sta sodelovala tudi Tone Ferenc, predsednik Skupščine Izobraževalne skupnosti Slovenije, in dr. Tine Zorič, predsednik Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo. Prvi je govoril o gmotnem položaju šolstva: zelo so se povišali predvsem materialni stroški, kakšen bo izhod iz tega še ni dokončno znano. Predsednik Skupščine Izobraževalne skupnosti Slovenije je posebej poudaril pomen kakovosti dela in načrtovanja v vzgoji in izobraževanju. Predsednik komiteja je opozoril, da v prihodnje osebni dohodki prosvetnih delavcev ne bodo več zaostajali za osebnimi dohodki delavcev materialne proizvodnje, da je znanje v vseh družbenopolitičnih organizacijah ovrednoteno kot del stabilizacije in del našega prihodnjega razvoja. Za šole je pomembno tudi to, da bodo spremembe, ki so nujne zaradi ugotovljenih slabosti v zdajšnjih srednjih šolah odpravljene takoj; v prihodnje bomo uvajali novosti eksperimentalno le na nekaterih šolah in šele kasneje v vseh. Ob koncu posveta so se dogovorili, da je treba o vprašanjih . šolstva spregovoriti tudi v ozdih materialne proizvodnje, kjer šolstva še zmeraj ne štejejo kot del svojega razvoja. V razpravi so veliko govorili tudi o marksistični usposobljenosti učiteljev in se dogovorili za poseben posvet s kadrovskimi šolami. Na njem naj bi obravnavali vprašanje, kaj je bilo narejeno doslej na tem področju. Menili so, da bi morali o mentorstvu in vzgoji več spregovoriti v ZSMS in SZDL. JOŽE ZUPANČIČ sledic stanja je, da je izobražen-stvo ob strani, kritično in nezadovoljno in ne sodeluje pri spreminjanju stanja. Tarnanje, ki ga pogosto slišimo, ima stvarne razloge, ne prinaša pa rešitve. S kritiziranjem »od strani« ne opravimo nič, če hkrati ne storimo kaj za spreminjanje razmer. To velja tudi za vzgojo in izobraževanje. Dobra šola — to ni nujno bogata šola, šola z najsodobnejšimi prostori in učili — to je predvsem šola z dobrimi učitelji, z zavzetim učiteljskim zborom, s šolskim vodstvom, ki skrbi za napredek šole, za uvajanje novosti in nenehno, izobraževanje učiteljev. Žal se tudi v vzgoji in izobraževanju, tako kot v gospodarstvu, najraje podredimo uravnilovki, pa čeprav vodi k enakosti v revščini. Z geslom »vsi smo enako dobri« zakrivamo resnico, da so velike razlike v kakovosti, prizadevnosti in uspešnosti dela posameznikov in vzgojno-izo-braževalnih organizacij. Izogibamo se nagrajevanju po delu in zapostavljamo moralne spodbude in priznanja za boljše. Med prosvetnimi delavci v teh razmerah oživljajo težnje po vrnitvi k nekdanjim plačilnim razredom, v čase pred nagrajevanjem po delu. Namesto odločnejšega hotenja naprej se želimo torej vrniti k staremu. Tako miselnost podpirajo razmere, v katerih učitelj ne more kaj prida vplivati na svoj družbeno-gospodarski položaj, družba pa mu ne zagotavlja, da bi dobival po ustavnem načelu za enako delo — kot drugi delavci — tudi enako plačilo. I In prav to moramo v prihod doseči — tudi zaradi dotoka Sr~-pedag°- sobnejše mladine v peua^K, poklice, saj bodo sicer poslej* ^ daljnosežne. Učiteljem in u# cem moramo dati več besed£ 1 možnosti, da vplivajo na svojPj1 ložaj in na razvoj naše šole. vrednotiti moramo znanje [jŠ Obravnavati izobraževanje W naložbo v družbeno prihodn1'®* V čem pa naj bi republiški gani in organizacije s podrč L vzgoje in izobraževanja spre111! nili in izboljšali svoje delo? |re tem je bilo v razpravi slišati^ zmeroma malo kritičnih oceflE' dobrih načrtov, čeprav naj sklepi 13. seje CK ZKJ spod*U dili tudi k samokritični obraviT^ dosedanjega dela. IzboljšatiSr£ treba delitev dela med repUTe škimi organi in doseči večjo rnvs sebojno usklajenost, saj ■T* brez podlage očitki, da včasih ^ lujemo premalo povezano, vsak po svoje zbira podatke,fe mn mn nn HnhrF' informati'^ službe, da ugotovljene P’1 manjkljivosti prepočasi odpr) Ijamo. Delegatske skupščine t samoupravni organi neredko P e grešajo strokovne analize p, ocene, ki bi bile podlaga za od*p( Čanje. Pot do samoupravnih (),| ločitev je zato marsikdaj po fj) potrebnem predolga in zapluli! na, kot bi bila lahko. Te ugotovitve naj bi ne ost1 ( le priložnostne besede in opoZ> rila. V temeljnih načelih zv£i komunistov je namreč zapisa"1 da mora ugotavljanju sta* e zmeraj slediti tudi njeg0] spreminjanje, delovanje. JOŽE VALENTINČIČ Most enakopravnega sodelovanja 25-letnica dvojezičnega šolstva Letošnjega 21. oktobra smo v Prosenjakovcih praznovali 25. obletnico dvojezičnega šolstva. Osrednja prireditev, ki so se je udeležili najvišji predstavniki družbeno-političnega življenja, pa tudi predstavniki iz zamejstva, je bila pred Osnovno šolo Bratstvo in enotnost — Testveri-seg-egyseg Altalanos iskola Pa-trosfalva. Ko govorimo o tako pomembnem jubileju, poskušamo ovrednotiti prehojeno pot, uspešnost dvojezičnega šolstva na tem severovzhodnem koncu Slovenije občinah Lendava in Murska Sobota. 25. obletnica ne pomeni samo razčlenitev in sintezo celotnega vzgojno-izobraževal-nega dela vseh dvojezičnih vzgojno-izobraževalnih organizacij na narodnostno mešanem območju Pomurja. Nanjo gledamo s širšega zornega kota, zato jo poskušamo ovrednotiti tudi družbeno-politično. Dvojezično šolstvo je v teh 25 letih, kljub nekaterim težavam doseglo vidne uspehe. Ugotovili smo, da je za pripadnike večinskega naroda in madžarske narodnosti na narodnostno mešanem območju taka zasnova dvojezičnosti, kakršno imamo zdaj, najprimernejša in najbolj sprejemljiva. Takšno šolstvo je nastalo iz interesov, potreb, zahtev in možnosti. V šolanju učencev obeh narodnosti je dvojezično šolstvo zelo pomembno, ker omogoča enakopraven narodni, kulturni in jezikovni razvoj. Omogoča oblikovanje takih osebnostnih lastnosti pri učencih, kakršne so medsebojno razumevanje, spoštovanje, sožitje, povezanost in soodvisnost. Menimo, da so smotri dvojezičnega šolstva dobro zasnovani, saj veliko pripomorejo k izpeljavi celotnega vzgojno-izobra-zevalnega, še posebno pa k uresničevanju narodnostnega pro- ara m a Pr->l£»rr ~ i; zmere, strokovno in jezikov1 ustrezne pedagoške delavce,s delovanje z matičnim narod" itd. Za razvoj zasnove dvojezič*11 sti je najpomembnejše, da sprejme vsa družbena skupn°: starši, občani, pedagoški in drf delavci ter učenci. Zaradi tega treba doseči še višjo rav1 uspešnosti dvojezične šole, -prav so učenci in delavci šol* večjim obsegom dela nekoli* dodatno obremenjeni. ^ skupni cilj je doseči dobre vzg®* no-izobraževalne dosežke 11 uspešno vključevanje učence' nadaljnje šolanje in v življenjj naši samoupravni socialisti®1 družbi. Učni uspeh je na dvojezic® šolah več kot zadovoljiv. K te® veliko pripomorejo: urejei prostorske razmere, sorazme®] dobro usposobljeni pedagC delavci, dobra preskrbljenost^ z različnimi učili (tudi iz b Madžarske), primerni normali1 in vrednotenje težjega in zaht®’ nejšega pedagoškega dela, dol1; založenost z dodatnimi učberi delovnimi zvezki in priročniki ; z dvojezičnimi ali pa v madž!j skem jeziku in dovolj slovenski in madžarskih knjig v pionirsk in strokovnih knjižnicah. Ob tem jubileju ne smc"J mimo vzgojno-varstvenih ofgi nizacij in vzgojno-varstvC® enot na narodnostno mešan®*; območju Pomurja. Stanje je t®1 tu zadovoljivo (kadrovsko, p®* storsko itd.). Uspehi dvoje«*1 nega šolstva v Pomurju so doW Dvojezične vzgojno-izobra® valne organizacije so s svoj*; življenjem in delom v resn1, upravičile svoje pomemt11 družbeno poslanstvo, tako i ^ 0Jlranjanju nar®‘ razvijanju in uuiaujcuiju no*' nosti kot pri bogatenju pripan" kov večinskega naroda. Usp®1 doseženi v preteklih letih, sp®1 bujajo pedagoške in druge j" lavce dvojezičnih vzgojno-i®1 grama. Poleg tega, da se uveljav- ________ Ijajo nekatera pomembna načela braževalnih organizacij, m smotri, je pripadnikom narod- pa nam nalagajo, da mor: enakopraven ga nosti omogočen _________r kulturni jezikovni razvoj, ki bo treba obogatiti z novimi___ stavinami. Da se dvojezično šolstvo lahko uresničuje, mu priznava večinski narod nekatere prednosti: urejene gmotne ra- naše odgovorno pedagoško družbeno poslanstvo en® uspešno in zavzeto uresnič®' tudi v naslednjih letih — v kof prihodnjim rodovom in ** družbeni skupnosti. EVGEN KGŠA med načrti in možnostmi ^ ^Se9 sedanjega izobraževanja v nasprotju z razvojnimi cilji :seC*e' ,Srednjeročno in dolgoročno le^PfrinH °dl0Čili Za tak 8°^Podar' > fišj druzbeni razvoj, ki zahteva ‘HJ |^ji 0 lz°brazbeno raven zaposle-^nobiSpV'etihod‘981dol9fi5naj andbi ; ,etlh od 1981 do 19H5 naj -i.iIovepHVečaio število diploirian-l!,ij'!riietnih srednjih, višjih in J 111 ,d'i'Sn(|lkih sol ter zmanjšalo.število piro?feunt.°! dve- in triletnih šol (Mohorčič-Špolar, Sn ovi )'Doleta 2000 naj bi zago-i h Vsem vsai srednjo izobra-Hlibai’ 20 % 'Jud' Pa nai bi imelo 3 nf Svln^ Viši° izobrazbo (Svetlik, l!! b Podatki o vpisu učencev v j , , - ■ imelo pofl Podatki o vpisu učencev v 53 ihSrpH'!6 šoie Pa kažejo, da se naše epn^. Unje iZ05ražeVanje razvija ° ^it dru8ače, kot smo si ga začr- iJsihpniSrednjer0Čniml ' cilji; namesto da bi se fSf.Se8 izobraževanja povečeval, tke. ntanjšuje — s tem pa se tudi dolgo-se poK “ r ~ s mm pa se tudi 13 psujejo možnosti za hitrejši e JpPodarski razvoj. čine tjL°datki Zavoda SRS za stati-Ikofct K kažejo, da v zadnjih treh ize io« (od 1981-82 do 1983-84) a o: • •nildos Ob vpisu v osnovno šolo ^p^io ljubljanski otroci pri en ,'us'b sposobnosti približno u /jk6 rezultate kot otroci v za-’ „ dtoevropskih državah. To ’ sev169'' da so tudi sposobni do-Cl tako izobrazbo kot otroci v '^•r,IZv'tih deželah. (Horvat, 1983). 'ešL- a zdaj je težko dokončno [flfl ejjjSliti vzroke, ki so povzro-jdi . tako stanje v srednjem izo-pt1 (lri/eVanju. Ta pojav je tako kot ezi r^i?! socialni pojavi posledica f oj oi.; unih med seboj povezanih ’^lskle °V' ^•aneslj'vo Pa. lahko njil:,, fPamo.da so na zmanjševanje P'žen -........,U1U- (oi dru-^a dela in dolgoročnimi cilji d"' n:, • e 'n enostransko prilagaja- višje stopnje plfvala nasprotja 2e,vnosti. • ' trenutnimi potrebami zdfu 0 niP • enosiransKO pruaj ielj ^ 'z°braževalnega sistema tem t ■ koročnim potrebam. To po-(]( Jejo tile podatki: ■A -rji drov!v- vs5mi razpisanimi ka-hi č 'm' štipendijami je skoraj ! j, I j j .trt|ne štipendij za poklice $ (torej1 iV' stoPnje zahtevnosti vji šoiai dve~ 'n triletna srednja J delej V le,a 1983-84 pa se je ta cjiil tek -,fOVeoa!še za dober odsto stopnt> raoun štipendij za višje nje štipendij tudi ni usklajeno z izobraževalnim sistemom: štipendijske pogodbe se sklepajo pri vpisu v 1. letnik, zato se je dogajalo, da so učenci, ki so sklenili pogodbo za III. in IV, stopnjo zahtevnosti, pa so ob prehodu v 2. letnik izpolnili pogoje za štiriletno srednjo šolo, vračali štipendijo, samo da so lahko dosegli višjo izobrazbo. srednjo šolo. V apldhsinin-r°du učencev, vpisanih v erjeno izobraževanje, je 0stie,nl učencev v štiriletnih sme-3P°zt>rLi jih je bilo v zadnjem rodu T 3 preobrazbo v štiriletnih O številu oddelkov posameznih smeri (to je tudi posameznih stopenj zahtevnosti) odločajo posebne izobraževalne skupnosti, kjer lahko prevladajo trenutne potrebe združenega dela. Nismo pa poskrbeli za celostno spremljanje teh številk z vidika ekonomskega in tehnološkega razvoja naše republike. Do letošnjega leta med objavljenimi podatki sploh ni bilo pregleda po številu učencev v smereh različne stopnje zahtevnosti. Tudi vrednotenje izobrazbe v naši družbi ne. spodbuja vedno izobraževanja za višje stopnje zahtevnosti. Analize vpisa v srednje šole kažejo, da se težave pri usmerjanju pojavljajo predvsem »zaradi prevelikih ambicij učencev (in njihovih staršev)«. Za rešitev nasprotja med sedanjo ravnijo razvoja tehnologije* in dolgoročnimi cilji naše družbe se kažeta dve možnosti: Učence naj bi izobraževali v skladu s trenutnimi kadrovskimi potrebami in razvili izobraževanje iz dela ter ob delu, tako da bo omogočalo postopno pridobiva1 nje višje izobrazbe. Učenci bi se odločali za to možnost, če ne bi podatki o trenutnem stanju na področju izobraževanja odraslih zbujali prehudega dvoma v obete za tako izobraževanje. Tako z vidika družbenih potreb kot interesov posameznika je edino sprejemljiva druga možnost: omogočiti vsem izobrazbo, kakršno zmorejo, čeprav se bodo morali začasno zaposliti tudi pri delih nižje stopnje zahtevnosti. Praktično uveljavljanje tega načela (Litostroj) je po-' kazalo, da učenci in starši veliko raje sprejmejo to rešitev kot pa omejevanje izobraževanja. Od te možnosti pričakujemo tudi hitrejši razvoj tehnologije in inovacij. Treba bi bilo zagotoviti, da bi štipendijski sistem dovolj zgodaj podprl in trajno podpiral kandidate pri dolgotrajnejšem šolanju za poklice višje stopnje zahtevnosti, pri zaposlovanju pa naj bi imeli prednost tisti, ki so zaposleni na heustreznih delovnih mestih. Nasproti pomislekom, češ da zdaj ni mogoče povečevati izobraževanja (zaradi trenutnega gospodarskega položaja), postavljam tale vprašanja: - — V nekaj letih bomo morali posodobiti tehnologijo. Ali .si bomo sočasno z nakupom nove tehnologije lahko privoščili, da bomo množično pošiljali zaposlene nazaj v šole? nJe zahtevnosti. Podeljeva- — Ob tem. ko vemo. koliko ima naša republika naravnih bogastev (surovin): pa tole vpraša- nje: ali imamo še kakšno drugo možnost kot je razvijanje in prodajanje znanja? — Ali je pri nas že kdo izračunal, kolikokrat se povrne denar, ki ga vlagamo v izobraževanje (in ki ga je pri nas izredno malo)? DARJA PICIGA ROJKO Da bi dosegli zaželeno razmerje 70 %:30 % vpisnih mest v »proizvodne« in »neproizvodne« programe, smo izbirno zmanjševali število, razpisanih mest za novince v,srednjih šolah (od 34 421 v letu 1980-81 do 29.362 v 1. 1982-83). Izbirno zato, ker smo občutno zmanjšali vpis v t.i. »neproizvodne« programe in nekoliko povečali vpis v »proizvodne« (Zalaznik, Tomšič, 1983). Nekritično vztrajanje pri razmerju 70%:30% pa je lahko tudi eden od vzrokov za zmanjševanje izobraževanja za višje stopnje zahtevnosti, saj so »proizvodni« programi ponavadi tudi tisti, v katerih pridobijo učenci izobrazbo nižje stopnje zahtevnosti kot v »neproizvodnih« usmeritvah (gledano v celoti). Izobraževanje povezano s prakso Nekatere posebnosti pouka obrambe in zaščite Razvoj znanosti in tehnike zahteva vedno več znanja na vseh področjih, in to velja .tudi za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Spreminja se razmerje med vojno tehniko in oborožitvijo in pomenom človeškega dejavnika v vojni. Sodobni boj in sodobna vojaška tehnika povečujeta zahteve po psihofizičnih sposobnostih udeleženca v vojni — od upravljanja z zapletenimi sistemi orožja pa do poveljevanja. Krepitev obrambnih sposobnosti naše družbe torej ni odvisna samo od sodobne materialne opremljenosti, temveč tudi od visoke stopnje usposobljenosti, izurjenosti in Tganiziranosti vseh, ki oprav- ljajo naloge splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Pri oblikovanju celotne osebnosti mladega človeka je zelo pomemben tudi vzgojno-izobra-ževalni program predmeta obramba in zaščita v osnovnih, srednjih ter višjih in visokih šolah. Pomembno je, da' je tovrstni pouk dobro organiziran in da je vsebinsko obogaten ne le z vojaškostrokovnim znanjem, temveč tudi z dejno-politično in varnostno-samozaščitno vsebino. Da bi se uresničila zasnova splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite se morajo tudi učne vsebine, pomembne za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, vraščati v celoten vzgojno-izobraževalni proces. Ob tem razvijamo čut dolžnosti in odgovornosti za varstvo in za nadaljnji razvoj pridobitev NOB in revolucije, mlad človek pa naj spozna tudi tele-snokulturne vrednote, ki so pomembna sestavina uveljavljanja zasnove splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Pri pouku obrambe in zaščite ne gre samo za pridobivanje znanja in vojaških veščin, temveč tudi za to, da namehimo posebno pozornost praktični uporabi pridobljenega znanja, opravljanju obrambno-zaščitnih nalog v izrednih razmerah, ob vojni nevarnosti ali v vojni. Pri pouku tega predmeta moramo še posebej poudariti vzgojni smoter, utrjevati zavest mladih ljudi, da je treba zavzeto sodelovati pri uresničevanju zasnov splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Mladi ljudje morajo biti prepričani v moč našega sistema splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite pred vsakršnim napadom. Zavedati se morajo, da je uresničevanje samoupravnih pravic in dolžnosti v splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti hkrati usposabljanje za uspešno obrambo pred vsemi viri in oblikami, ki bi ogrožale našo svobodo in neodvisnost. V vzgojno-izobraževalne programe druž-bovnih predmetov, in še posebej obrambe in zaščite, je treba vpletati vsebino idejno-političnega dela, zato da bo mladina spoznala in razumela vzroke nasprotij v sodobnem svetu, vire vojnih nevarnosti in naravo sodobnih vojn. Posebej naj spozna položaj in vlogo Jugoslavije v mednarodni skupnosti, da bo dojela vzroke protisocialističnih in protiustavnih pojavov in ravnanj v naši družbi. Spoznati mora možnosti in vrste napada na našo državo, predvsem intenzivnost in oblike-specialnih vojn. Tako široko zasnovana vzgoj-no-izobraževalna vsebina obrambe in zaščite kot tudi usmerjenost celotnega vzgojno-izobraževalnega procesa v uveljavljanje zasnove splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite sta zelo zahtevni in pomembni nalogi! Prav zaradi pomembnosti te naloge si bo Republiški sekretariat za ljudsko obrambo še posebno prizadeval, da se bodo učitelji obrambe in zaščite nenehno izpopolnjevali, da bodo posodabljali pouk in prevzemali enakopravno vlogo organizatorjev in usmerjevalcev vzgojno-izobraževalnega procesa. Da bo pouk čim boljši, je treba kabinete obrambe in zaščite opremiti s sodobnimi učili in poskrbeti, da bo na voljo potrebna literatura z obrambno-slovnega področja. Sodoben pouk obrambe in zaščite bo tudi od učencev in študentov zahteval, da bodo zavzeto spremljali dogajanja pri nas in v svetu ter načrtno pripravljali seminarske naloge, referate in druge prispevke, predvidene v učnem programu in letnem delovnem načrtu. Le v takih okoliščinah in ob učiteljevem usmerjanju pri praktičnem reševanju posameznih nalog, se bodo učenci in študentje lahko dobro usposobili za samostojno opravljanje nalog iz obrambe in družbene samozaščite. IVAN HAFNER • Jože Marinč: Mladi akademski slikar in likovni pedagog v Kostanjevici nadaljuje bogato likovno tradicijo kraja. Po Lamutu in Didku ga je prevzela zlasti pokrajina ob Krki, kjer išče svoj in njen novi obraz. Na , izbranih motivih, ki so včasih odprti in monumetalni, vči-sih v zatišju intimni, opleta videno konkretnost s svojim notranjim svetom; v njem prevladuje čustveni. Pri tem je delno neposreden, delno razmiš-Ijujoč, zmeraj pa jasen, odločen in odprt v neznano, kar je predvsem obetavno za njegov razvoj. V podobah slutimo daljni odmev ekspresionizma, najbolj pa predstavljajo novo romantiko. Takšen vtis smo dobili ob ogledu njegovih zadnjih del na letošnji samostojni razstavi v Dolenjskih Toplicah Mentorstvo - skupna odgovornost Problemska konferenca Zveze prijateljev mladine Slovenije o aktualnih vprašanjih mentorstva Mentorstvo je zahtevno vzgojno področje, ki ga je treba celostno obravnavati. Upoštevati moramo, da je odvisno od usklajenega delovanja mnogih dejavnikov: šole, animatorjev, mentorjev in aktivistov družbenopolitičnih organizacij in društev. Je torej skupna odgovornost vseh, ki si prizadevajo za vsestransko vzgojo otrok in mladine in za koristno in ustvarjalno izrabo njihovega prostega časa. To skupno odgovornost za vzgojo najmlajših zelo radi imenujemo »podružbljanje vzgoje«, ki naj bi se zrcalilo tudi v praksi. V življenju pa je marsikaj drugače kot na papirju: mentorsko delo največkrat naložimo na ramena preobremenjenega učitelja, dejavniki v krajevni skupnosti so velikokrat neusklajeni ali pa sploh ne delujejo, mentorsko delo ni družbeno priznano in ustrezno ovrednoteno, v delovnih organizacijah se ne odzivajo povabilom s šol itn. Pozabljamo, kako pomembno je mentorstvo še posebno v zdajšnjih težkih časih, ko primanjkuje denarja za interesne dejavnosti in šola ne zmore več sama skrbeti za razmah otroške ustvarjalnosti v prostejn času; pozabljamo, da veliko otrok zaide v prestopništvo tudi zato, ker jih vzgaja cesta. Kako pereče je mentorstvo, koliko nerešenih vprašanj skriva to družbeno pomembno področje, je pokazala kritična razprava na problemski konferenci, ki jo je na to aktualno temo pripravila Zveza prijateljev mladine Slovenije. Na sestanku so se strnila spoznanja, predlogi in usmeritve iz javne razprave, ki je potekala vse leto po vsej Sloveniji. Konference se je udeležilo okrog 100 delegatov iz Zveže prijateljev mladine Slovenije, mladinske organizacije in pionirjev; prišli so predstavniki iz republiških zvez družbenih organizacij in društev, delovnih organizacij, iz strokovnih ustanov, društev in združenj, strokovnjaki in praktiki s področja vzgoje in izobraževanja, mentorji in gostje s Hrvaškega. Na konferenci je uvodoma govoril predsednik sveta Zveze pionirjev Slovenije Franci Kržan, ki je poudaril, kako pomembno je, da mladi ustvarjalno preživljajo prosti čas in opozoril na težave, ki ovirajo mentorstvo, da bi zaživelo in postalo kakovostnejše. Menil je, da je treba nenehno širiti krog sodelavcev mentorjev iz vseh poklicev, če žejimo, da bo vzgoja mladega rodu ustrezala sodobnim zahtevam in da bo prosti čas mladih zapolnjen s strokovno vodenimi interesnimi dejavnostmi — takimi, ki mlade resnično zanimajo. Odgovorno mentorsko delo je treba ustrezneje družbeno vrednotiti in nagrajevati. Pomembno - vlogo imajo društva prijateljev mladine v krajevni skupnosti, sveti zveze pionirjev in pionirski odredi, ki povezujejo tudi mentorje. Novost pa je pobuda, da bodo pri Zvezi prijateljev mladine Slovenije kmalu oblikovali svetovalno telo za mentorstvo, ki bo hkrati spremljalo nadaljnji razvoj tega področja. V zavzeti, kritični razpravi smo poslušali različna mnenja, pripombe in med temi tudi odgovore na vprašanja, kdo je lahko ustrezen mentor mladim. Slišali smo, da učitelji, ki so največkrat tudi mentorji, niso najprimernejši, saj so menda tudi v prostem času preveč »učiteljski« in včasih tudi premalo strokovno usposobljeni za nekatera po-' dročja, ki mlade najbelj zanimajo. O zunanjih sodelavcih iz delovnih organizacij, ki bi jih moralo biti med mentorji veliko več, pa smo slišali, da so sicer dobri strokovnjaki, niso pa pedagoško usposobljeni. V razpravi se je znova pojavilo staro vprašanje: ali naj bo središče mentorskega delovanja šola ali krajevna skupnost? Prevladalo je mnenje, da je treba gmotno in moralno razvrednoteni šoli pomagati, da bo tudi vnaprej lahko izpolnjevala svojo zahtevno vzgojno nalogo. Pri interesnih dejavnostih ji morajo pomagati zunanji sodelavci mentorji. Razpravljavci so opozarjali, da imajo krajevne skupnosti, še posebno posamezne odročne in podružnične šole manj ljudi, ki bi lahko postali mentorji, pa tudi manj denarja. V razpravi so ugotovili, da interesne dejavnosti na različnih šolah tudi v večjih središčih ne potekajo uspešno in da imajo težave z mentorstvom, čeprav jim ne manjka denarja in primerno opremljenih prostorov. Učenci iz Novega mesta in Maribora so v svoji kritični razpravi med drugim povedali, da so interesne dejavnosti na šolah večkrat za mlade nezanimive in da s.o šolske proslave pripravljene zmeraj enako. Tudi na sestankih učenci ne morejo povedati svojega mnenja in predlogov, če pa jih povedo, niso upoštevani. Želijo si več odziva in razumevanja delovnih organizacij, ki bi jim lahko velikokrat pomagale, npr. odstopile bi jim lahko odpadni material ipd. Dejavnosti na šoli so velikokrat preveč usmerjene v šport, za katerega je na voljo tudi denar, in premalo v druga področja. Menijo, da so mentorji premalo motivirani in da učenci nimajo dovolj prostora za interesne dejavnosti. Le-teh pa tudi dela v pionirski organizaciji se udeležujejo povečini le najboljši. Biti moramo stvarni, so menili nekateri: Učitelj ne more še vnaprej prevzemati mentorstva zgolj zato, ker spada to delo k njegovemu poklicu, hkrati pa ni mogoče pričakovati, da bi zunanji sodelavci morali izpolnjevati pretirane zahteve po pedagoški usposobljenosti, da bi »smeli« postati mentorji. Upoštevati je treba, da je vse manj ljudi, ki bi se brez ustrezne spodbude in ustreznega družbenega vrednotenja odločali za mentorsko delo. Nf novost, da je doslej le malo delovnih organizacij, ki bi zagotovile nadomestilo za osebni dohodek delavcu iz ozda. ki je med rednim delom tudi mentor otrok v interesnih dejavnostih. Pove-dano drugače: redkokje vpišejo mentorstvo med dela in naloge delavca, ki to delo opravlja med osemurnim delavnikom. Ena takih vzornih delovnih organizacij, ki se zaveda, da bodo njeni strokovnjaki pri svojem delu v interesnih dejavnostih z otroki uspešno usposabljali in hkrati prispevali k poklicnemu usmerjanju prihodnjih delavcev, je Tekstilna tovarna Prebold. Objavila je razpis za delo v'interesnih dejavnostih, poslala osem svojih delavcev mentorjev med mlade in jih za to tudi bolje nagradila. Njenemu zgledu je sledila tudi tovarna iz Vuzenice. Najbrž ravna tako še katera delovna organizacija, ki se zaveda, da je tudi delo z mladimi v interesnih dejavnostih obetavna naložba za prihodnost: skrb za novi rod dobrih delavcev. TEA DOMINKO Brez sodobno izobraženih učiteljev ni sodobne šole Utrinki z 9. evropske konference o izobraževanju učiteljev v Linzu Napovedana tema Izobraževanje učiteljev za reformirano šolo je imela ne glede na zastoj reforme v obdobju evropske gospodarske recesije in političnih premikov v desno še dovolj privlačnosti, da je na 9. letni konferenci Evropskega združenja za izobraževanje učiteljev zbrala v začetku septembra v gornjeavstrijskem Linzu za en teden doslej rekordno število — nad 300 strokovnjakov iz 27 dežel. V uvodnih ali plenarnih nagovorih je bilo večkrat poudarjeno, da bistvenih kakovostnih premikov v šolstvu ne moremo dosegati le z »zunanjimi« reformami in novimi učnimi načrti, ampak da je zelo pomembno kakovostno usposabljati ljudi, ki delajo ali bodo delali v šolah. Sicer pa so bile predlagane teme za delovne skupine, ki so poglobljeno obravnavale 160 referatov, zelo pisane. Obravnavale so tele teme: Teorija izobraževanja učiteljev, teoretične in praktične komponente v izobraževanju učiteljev, Birokratizacija šole in učitelj, Dopolnilno izobraževanje učiteljev in njegov vpliv na šolsko klimo, Izobraževanje učiteljev poklicnih šol, učiteljev tujih jezikov in naravoslovnih predmetov, Svetovanje in selekcija za učiteljski poklic. Učitelj in multikulturna vzgoja — Problemi dvojezičnosti, ekonomskih migrantov itd. Težko bi bilo iz vsega izluščiti skupni imenovalec. Časnikarji so se v spremnih člankih odločali za izraz »brezposelnost«, čeprav je bilo o tem na konferenci neposredno bolj malo govora; vendar ni mogoče zapirati oči pred resnico, da bo npr. v Zvezni republiki Nemčiji v kratkem med 100.000 in 150.000 brezposelnimi učitelji največ mladih (vsak 3. brezposelni akademik je iz učiteljskih vrst) in da tudi najboljši diplomanti več let ne bodo našli mesta v šolah. V takih razmerah pa še tako izpopolnjene metode izobraževanja izgube svoj pomen. Govornik na sklepnem plenumu, prof. Seel z graške univerze (ki je bil obenem strokovni predsednik kongresa), se je ob povzemanju rezultatov raje odločil za ključni gesli »ekspanzija« in »integracija« — to pa ga je vodilo do nekaterih podobnih sklepov. Medtem ko se je v povojnem času, nekako do sredine sedemdesetih let, evropsko šolstvo in s tem tudi izobraževanje učiteljev, »sončilo« v znamenju ekspanzije, naraščajočega števila učencev in ustanov, velikodušne denarne podpore in tudi velikih pričakovanj, npr. da bo izobraževanje neposredno pomagalo odpraviti socialne razlike ali spodbuditi nadaljnjo gospodarsko rast, je v zadnjih desetih letih ekspanzija šolstva naletela na gospodarske in demografske meje. V večini dežel, žal, niso izrabili možnosti, ki se jim je ponujala ob splošnem zmanjševanju števila učencev, za kakovostne izboljšave, da bi, na primer, zmanjšali prenapolnjene razrede ali znižali tedensko učno obveznost učiteljev. Izjema je Norveška, kjer so z zmanjšanjem tedenske učne obveznosti za dve uri ob istih dohodkih ustvarili številna nova delovna mesta za učitelje. Sosednja Avstrija se je odločila za socialni ukrep: mladim učiteljem, ki vsaj že eno leto čakajo na zaposlitev, je omogočila, da ob zelo majhni vmesni denarni podpori prihajajo na šole in pomagajo šibkejšim učencem. Več obrazov integracije Tako je torej z ekspanzijo. Drugo geslo — integracija — ima več obrazov; tako gre najprej za proces integracije vse večjega dela mladine v šolski sistem, tja do konca srednješolske stopnje. Kar zadeva dekleta je ta proces v evropskih deželah močno napredoval; manj uspešno je bilo vključevanje socialno prikrajšane mladine. Drugi vidik integracije — integracija različnih tipov šol za enako stare učence v skupne tipe (comprehensive schools, Ge-samtschule) in ob tem tudi integracija splošnega in poklicnega izobraževanja — je nekoliko napredoval za starostno skupino enajst - do petnajstletnih .učen- cev, uvajanje enotnih tipov šol za mladino med 15. in 18. letom starosti pa je v marsikateri deželi zastalo na pol poti. Prav zato je naša reforma usmerjenega izobraževanja zbudila precej zanimanja. Od gospodarskih in političnih nihanj je odvisen tretji vidik integracije — integracija izobraževanja vseh učiteljev v univerzo. Gesla socialistov iz sedemdesetih let: učiteljem za vse vrste in stopnje šol — univerzitetno izobrazbo in s tem enak položaj in plačilo — so se dosledno uresničila le v nekaterih deželah; drugod so naletela na gospodarske omejitve, politično nasprotovanje in prestižne spore v samih ustanovah. Osnovnošolske učitelje in tudi učitelje za »manj ugledne« tipe srednjih šol (npr. »glavne šole«) še vedno marsikje izobražujejo na tri- ali štiriletnih pedagoških visokih šolah, ki niso del univerze in ki jim očitajo, čeprav ne vedno upravičeno, da zanemarjajo strokovno izobrazbo in »obrtniško« ali praktici-stično izobražujejo učitelje. Gimnazijske učitelje po tradiciji izobražujejo univerze. Drugod, kjer je bila integracija izpeljana (po načelu »oddelek k oddelku«), npr. na številnih zahodnonemških univerzah, se zdaj nemalokje maščuje to, da so univerze prej malo skrbele za poklicni ali praktični del izobraževanja učiteljev in za ustvarjanje tesnih delovnih vezi s srednjimi in osnovnimi šolami. Ker je v študiju medicine že več desetletij samoumevno, to je, povezovanje teoretičnega študija s kliničnim, sodelovanje speciali-stdv-praktikov v študijskem procesu, stažiranje, vse to se pri izobraževanju učiteljev uveljavlja fe počasi in s težavo. Posamezni referati so prikazali tudi nekaj uspelih primerov integracije najboljšega, kar je prej dajal univerzitetni študij v strokovnem pomenu in študij na .pedagoških visokih šolah v smislu »pedagogizacije«, npr. na celovški univerzi. Posamezne rešitve glede sistema izobraževanja so zelo raznolike, odvisne od družbenopolitičnih in strokovnih teženj in tradicije. Tako najdemo, na primer, enoten profil za poučevanje učitelja od 1. do 10. šolskega leta (na Danskem, ki je prva v Evropi uvedla štiriletno visokošolsko izobraževanje za učitelje), drugega za 1., 2., 3. (ali 4.) šolsko leto, tretjega za 5.-—12. (npr. v NDR. kjer vzporedno izobražujejo isti profihtako visoke pedagoške šole kot univerze) ali vzporedno učitelja za poučevanje od 5.-9. šolskega leta (glavnih šol) in 5. — 13. leta (gimnazije). Izobraževanje za nižje razrede traja tri ali štiri leta, za višje štiri ali pet — le dveletnega ni zaslediti nikjer več. Posebno zanimiv je še en vidik »integracije«; na kongresu smo se namreč zapletli v živahno raz- pravljanje ob reševanju skupnih vprašanj s pripadniki različnih strok; poleg pedagogov, psihologov, sociologov, filozofov so bili tam jezikoslovci, matematiki, kemiki, biologi, kar komunikacije ni oviralo, temveč ji je bilo celo v korist. Pri nas se na strokovnih kongresih, žal, srečujemo le strokovnjaki iste vede — tudi o izobraževanju učiteljev razpravljamo vsak zase in s svojega stališča. Omeniti moram 'še sekcijo o »multikulturni vzgoji«, kamor je bil uvrščen tudi kakovosten prispevek o dvojezičnem šolstvu na avstrijskem Koroškem, ki pa, razumljivo, ni spodbujala k integraciji, ampak je, ob spoštovanju in ohranjanju različnosti, zahtevala, da se ohrani dejavno in ustvarjalno mednarodno in medkulturno sodelovanje. Med poročevalci na konferenci ni bilo različnih mnenj o najpomembnejših sestavinah učiteljskega študija — strokov- nih (največkrat iz dveh, včasih tudi iz treh predmetov), pedagoško psiholoških, specialno-di-daktičnih (včasih tudi še družboslovnih) znanjih in o praktičnem usposabljanju. Menili pa so, da je bistven problem povezovanja teh sestavin, predvsem teorije in prakse,v učiteljevem izobraževanju. Povezovanje teorije in prakse — ključni problem izobraževanja učiteljev Na to temo je bilo prikazano več modelov iz Nemčije, Švice, Avstrije, Norveške, Irske, Nizozemske, Francije, Velike Britanije in od drugod. Vsaj v okoljih, iz katerih so izvirala poročila, je na srečo že mnenje, s katerim se moramo pri nas še ubadati, da je »dober strokovnjak obenem dober učitelj«, kot tudi, da »magister nascitur, non fit«. Rjoichi Tamura: Simbol (Hrast, 1972), Forma viva v Kostanjevici. Tamura se je pri snovanju svoje skulpture odprl na japonske pismenke, ki so že same po sebi svojevrstna umetnina . * Eisaku Tanaka, 1961 Dober učitelj ne postaneš le ob poslušanju pedagoških, psiholoških, metodičnih in podobnih predavanj. Poročevalci so soglasno odklanjali »študij za zalogo« ali načelo: »najprej teorija, potem praksa« in se zavzemali za sprotno obojesmerno prepletanje prakse in teorije. Tako študentje že v prvi polovici študija odhajajo na šole z manjšimi opazovalnimi in preučevalnimi nalogami, izsledke, vprašanja in kritična opažanja pa prinašajo v seminarje »splošnih« pedagoško priholoških predmetov. Mimogrede — pri tem je zgovorno že izrazje; medtem ko pri nas govorimo na eni strani o znanju stroke, na drugi pa o nekih »splošnih« pedagoških, psiholoških, andragoških itd. znanjih (o »splošni usmeritvi«), ki s tem nehote zadobijo prizvok »nestrokovnega« dodatka k osnovnemu študiju, imenujejo v angleškem in francoskem jezikovnem krogu skupino slednjih »poklicna znanja«, saj so nujna sestavina učiteljeve poklicne usposobljenosti. Ni pa nujno, da je študent na šoli le opazovalec. Iz Velike Britanije smo slišali, da sklene manjša skupina študentov z določeno šolo pogodbo, po kateri jim bo šola eno leto ali dve pomagala preučevati in reševati določen problem v obojestransko korist. V prvi polovici študija so poudarjene praktične izkušnje pri spoznavanju odnosov učitelj — učenec, ozračje v razredu, zmožnost opazovanja šolskega vsakdanjika s kritične razdalje, v $rugi polovici pa je pomembnejše samostojno pripravljanje, izvajanje in analiza posameznih učnih sekvenc. Glavni usklajevalec pri povezovanju teoretičnih znanj in praktičnih izkušenj postane učitelj specialne didaktike, pomagajo pa mu učitelji mentorji na šolah. Najpomembnejši cilj te stopnje ni le, naučiti se, kako delati v razredu, ampak tudi, naučiti se ob delu razmišljati o pomenu posameznih šolskih »spretnosti«. ( Peters (Nizozemska) je v naslovu svojega referata: Refleksija — ključni pojem v izobraževanju učiteljev povzel splošnejšo težnjo po izogibanju »obrtniški« vaji v posameznih spretnostih v smer razvijanja učiteljevega razmišljajočega odnosa do lastne prakse in do morebitnih inovacij. Tak odnos se postopno razvija s kritično analizo posameznih epizod v lastnih in tujih učnih poskusih. Iz Izraela (Tamir) so poročali o prednostih skupinskega dela pri teni: študentje pripravijo in izpeljejo učno uro vedno v skupinah, v katerih so po trije ali štirje; tako se navadijo skupinskega dela, kolegialna analiza je bolj plodna, kot če vsak zase stoji pred »razsodnikom«. Uro razčlenijo ob video posnetku, ki omogoča ponovno opazovanje in tudi samoopazovanje. Da bi jim na začetku delo olajšali, povabijo na univerzo skupino 15 do 25 učencev. Šele v naslednji fazi jih pošljejo na šole. Pogoj za stalno prepletanje teorije in prakse med študijem, ki se izraža tudi v izdelovanju interdisciplinarnih projektov, so dobri delovni odnosi med univerzitetnimi učitelji (raznih strok), študenti in učitelji mentorji na šolah. »Težko je začeti sodelovati tam, kjer ljudje z raznih oddelkov niti ne govorijo med seboj«, se je potožil nad položajem. ki ga pozna marsikdo iz izkušnje, poročevalec iz Izraela« ioi Ki -'-M Sk ji na auian iinaju * • zasnovanem procesu izobf* vanja izredno pomembno vlfl Ni tako redko, da reče me" študentu, ki mu je bil dodeljd1 prakso: »Zdaj pa kar lepo po! vsei tisto univerzitetno teorij1 samo glej, kako jaz delam!« Mentorji naj bi se razvi enakopravne zunanje sodci3' univerzitetnim učiteljem; naj' ristnejše je, če isti mentor v' manjšo skupino študentov študij (tako v »splošno ped3! ški« kot v »specialnometodič fazi in med strnjeno prakso)’ konferenci so prikazali več s1 do dveletnih programov usf sabljanja učiteljev mentorje'' tudi niso pretežno predavat* ski, ampak so zasnovani na s* pinski razčlenitvi učnih ur, k1* * kretnih svetovalnih položaje'0 dela s študenti. Mentorje pd™ bivajo v večini dežel z vsakOT nimi osrednjimi razpisi, marsfl imajo zaradi mentorstva p0 honorarja tudi znižano učno* veznost. Mimogrede: na koaL renči je bila namenjena sekd tudi sistematičnemu izobraže' nju ravnateljev za njihovo pe\ goško funkcijo. ' Najbolj velikopotezni po^f integracije teoretičnega in pt;« ličnega izobraževanja je bil P c hod od »dvofaznega« na »ell\ fazno« izobraževanje učite! j na nekaterih univerzah v Zvej republiki Nemčiji. Busch (*a denburg) nam je prikazal P j trajajoči »zgledni poskus« str tve štiriletnega študija in e' -letne šolske prakse v celoto epilog? Ob prehodu s socialj demokratske na krščansko! mokratsko vladavino v Spod! Saški je bil še ta zadnji posktf Nemčiji prekinjen, v korist ttj dicionalnega »dvofaznega« ipj dela. V tem modelu sledi štijpj letnemu študiju z določen' številom pedagoško psihološki: metodičnih znanj in prak* enoinpol do dveletno »staži! nje« na šoli. V tem času kan1 dat ob približno 60-odstoti'i dohodkih uči 6 do 12 ur na tetk pod mentorjevim vodstvo!' približno toliko ur na teden Ig obiskuje ustrezne »študij5^ seminarje« na posebnih peda?j ških inštitutih. Vse to se kon« < »državnim izpitom«, po kajti rem dobi polno pravico potkp vanja (osebna asociacija: če in zamemo dohodke, zveni v »dvofazni« model še boljše, .kot položaj učitelja j5; četnika pri naš, ki mora na š‘< »splavati« s prvim dnem, bU olajšav v učni obveznosti f razen da dobi 4 do 6 dni dopnjj1 za opravljanje strokovnega | pita brez omembe vredne p| moči mentorjev, visokošolski] učiteljev, ravnatelja ali ko| drugega. Seveda najdemo bitu izjeme, a v nedavni anketi F učitelji izjavili, da so jim pr‘,; začetnih težav še najbolj poft1, gali pogovori s kolegi). )( Pri tem pa je, kot je biln T konferenci večkrat poudarjal prvo leto poučevanja najo^F čilnejše in najtežje. Začdf . »Praxisschock« marsikatere''^ učitelju vzame vsakršno sa# zavest (v Franciji je baje bT učitelji več depresij kot v k3’1 rikoli drugi poklicni skupi1,'r željo, da bi uveljavljal nove b” tode in odnose ali pa ga c£J^ spodbudi, da si poišče zaposli^ kje drugje. D J Pri nas v primerjavi z drufrh deželami močno zaostaj3,%i prav v količini vodene strnje® prakse med študijem, ki j°E drugih šolskih sistemih merij*1 meseci in semestri, pri nas p3 p še nekaj dni težko-dobiti za# J (Prihodnjič nap#!. k B. MARENTIČ POŽAR^T *JAVE ^ebna pBRAŽEVALNA ^PNOST —-^edagoško Meritev PROSVETNI DELAVEC Ljubljana, dne 22.10.1984 PRILOGA Za javno razpravo naft Vzgojno-izobraževalni programi za visokošolsko izobraževanje učiteljev Osnutki r>H0,Snutek novih vzgojno-izobraževalnih programov za visokošolsko ;aje'T Draževanje učiteljev so pripravile visokošolske organizacije — sa-P| fiki110 a*‘ v medsebojnem sodelovanju. Strokovni svet Posebne a^0, go^evalne skupnosti za pedagoško usmeritev je na seji, dne 3.10. arsi 4 obravnaval prvi del programskih osnutkov. Pri tem je ugotovil, P°f s° Primerni za širšo razpravo in jih zato pošilja v javno strokovno :no < ‘Pravo. s PevCTza v Mariboru Če/ UAGOŠKA AKADEMIJA _sL-jMaribor rak? ^ Razredn* POUK ažif- Uvod ted‘ r'amen osnutka, sestavljavci: Univerza Edvarda Kardelja PEDAGOŠKA AKADEMIJA LJUBLJANA ODDELEK ZA RAZREDNI POUK tvofNa Podlagi sprejema programskih zasnov za pedagoško usmeritev, ki C h f maj° tudi vzgojno-izobraževalni program razrednega učitelja na visoki -^J srn str°kovni svet Posebne izobraževalne skupnosti za pedagoško daj?, I?*ev imenoval delovno skupino. Delovna skupina je po smernicah ^ČSj Vj nPorc>č>Iih za pripravo osnutkov vzgojno-izobraževalnih programov ka%in ° .m izobraževanju in iz novih sprejetih programov osnovne šole oUČfeoldVl^a osnutck vzgojno-izobraževalnega programa razredni učitelj na '' . ie*0tVno skupino sestavljajo: reC' Janez Sivec, PAL a I3 !?ag- Milan Dolgan. PAL a š 4 i,0ltlaž Weber, PAL h% ere2ija Uran, PAL jj ^ mag- Janez Ferbar, PAL pusP 5^a®:Ps*4ar Autor, PAM in Zveza društev ped. del. Slovenije . 8 _ "“jo rvuiar, 1 Aivi ;a ' • Tone Velikonja. PAM : P n' lvan Ferbežer, PAM r U. •— “>ag. Jože Vauhnik; PAM Roj 2 ^,e^a Kolar, študentka PAM tl» 3' A'enka Dolgan, uporabnik P1S =ti l4 nedvilca Lešnik, odbor za OŠ pri 1SS ' r;j5 “reda Jelenc, Srednja pedagoška šola ' mag-Marjeta Domicelj, FF Ljubljana L^mezne sestavine programa so pripravljale skupine strokovnjakov za S’ naP°dročja. lo !:azre,?trc 'n učne načrte predmetov v vzgojno-izobraževalnem programu jgli1 ani u^'telj na visoki stopnji so sestavljali: ocf-9 in p)S če®10 obna filozofija antologija s politologijo k# ''’'čna ekonomija PjTii jezik Robert Bobanec (PAM) Pavel Zgaga (PAL), mag. Marija Švajncer (PAM) mag. Ivan Justinek (PAL), mag. Slavko Soršak (PAM) PAL mag. Slavko Soršak (PAM) dr. Mirko Križman (PAM) mag. Veljko Troha (PAL), jolstva "* z8°dov'na pedagogike in mag. Oskar Autor (PAM) Uidaktika ia!,!»'am;r!Ž?Valna tehnologija z osno o Pedao^r3 oiefodologija z osnovami J^oinaVslhoSja jllf: dagoška psihologija ire!plovenski jezik a slovenskega jezika mag. Mira Cenčič (PAL), Mladen Tancer (PAM) Ferdo Gorjanc, Jože Tomše (PAL), Štefan Požlep (PAM) mag. Mira Cenčič (PAL), Ivan Janko (PAM) Marija Skalar (PAL) Ivan Ferbežer (PAM) mag. Cveta Razdevšek Pučko (PAL), mag. Janko Plemenitaš (PAM) mag. Milan Dolgan (PAL), mag. Jože Lipnik (PAM) Marjana Kobe (PAL) Janez Sivec (PAL), Metodika matematike Izbrana poglavja iz matematike Metodika SND, SN, SD Izbrana poglavja iz biologije Izbrana poglavja iz fizike Izbrana poglavja iz kemije Izbrana poglavja iz geografije Izbrana poglavja iz zgodovine Prometna vzgoja Tehnična vzgoja Metodika glasbene vzgoje Pouk instrumenta — klavir Vokalno instrumentalni pouk Metodika likovne vzgoje Metodika telesne vzgoje plavanje z dejavnostmi v naravi smučanje z zimskimi dejavnostmi v naravi Izbrana poglavja iz telesne kulture Metodika prostovoljnih dejavnosti Zbor Metodika dvojezičnega pouka Izbrane vsebine vzgojnih področij — tehnična vzgoja Izbrane vsebine vzgojnih podrtDčij — likovna vzgoja Izbrane vsebine vzgojnih področij — glasbena vzgoja Izbrane vsebine vzgojnih področij — telesna vzgoja Proizvodno in družbeno-potrebno delo Tuji jezik. Pedagoško-psihološki interdisciplinarni seminar Filmska in gledališka vzgoja mag. Jože Lipnik, Marija Kolar (PAM) Ljudmila Rotar (PAM) Nedeljka Kotnik (PAM) Milan Vreča, Darinka Schauer (PAL) Tone Velikonja (PAM) mag. Jože Drašler (PAL), dr. Ljerka Godicl (PAM) mag. Janez Ferbar (PAL), mag. Ivan Gerlič (PAM) mag. Saša Glažar (PAL), Breda Žerjal (PAM) Tomaž Weber (PAL), Ludvik Olas (PAM) Tomaž Weber (PAL), Ljubica Šuligoj (PAM) Roman Vidmar (PAL), mag. Janko Plemenitaš (PAM) mag. Jurij Smerdel (PAL), Amand Papotnik (PAM) Hedvika Vospernik (PAL), Janja Črčinovič Rozman, Janja Korošec (PAM) Jernej Habjanič, Marija Mihelčič (PAL), Janja Črčinovič Rozman (PAM) Jernej Habjančič (PAL), Janja Črčinovič Rozman (PAM) spec. Ivo Mršnik (PAL), spec. Peter Krivec (PAM) mag. Meta Petkovšek (PAL), mag. Jože Vauhnik (PAM) mag, Meta Petkovšek (PAL), mag. Jože Vauhnik (PAM) Mladen Tancer (PAM), mag. Veljko Troha (PAL) Janja Črčinovič Rozman (PAM) Jozsef Varga (PAM) Amand Papotnik (PAM) spec. Peter Krivec (PAM) Janja Črčinovič Rozman (PAM) mag. Jože Vauhnik (PAM) Amand Papotnik (PAM) dr. Mirko Križman (PAM) mag. Martin Kramar, France Prosnik, Mladen Tancer (PAM) 1.2 SESTAVINE PROGRAMA 1 UVOD 1.1 Namen osnutka, sestavljale! 1.2 Sestavine programa (kazalo) 1.3 Eik diplomanta 2 SPLOŠNI PODATKI O PROGRAMU 3 POGOJI ZA VKLJUČEVANJE 4 PREDMETNIK IN UČNI NAČRTI 4.1 Preglednica predmetov 4.2 Navodila za izvajanje predmetnika 4.3 Učni načrti predmetov 5 OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV, USMERJANJA, SKLEP ŠTUDIJA 6 POGOJI ZA IZVAJANJE PROGRAMA 6.1 Kadrovski pogoji 6.2 Materialni pogoji 1.3 Lik diplomanta v vzgojno-izobraževalnem programu za učitelje razrednega pouka v visokošolskem izobraževanju Diplomant učitelj razrednega pouka je pedagoški delavec, katerega naloge so opredeljene s potrebami samoupravne socialistične družbe, z nalogami osnovne šole in z zahtevami pedagoške znanosti. Njegova najpomembnejša naloga je uresničevanje temeljnega družbenega smotra osnovne šole: razvijati mora temelje svobodne, ustvarjalne, samostojne in celostne osebnosti vsakega učenca tako, kakor je to opredeljeno v Zakonu o osnovni šoli. Za uresničevanje teh nalog si pridobi študent temeljna splošna strokovna in praktična znanja, si oblikuje potrebne osebnostne lastnosti,in se tako oblikuje v učitelja, ki s svojo pedagoško-psihološko in strokovno usposobljenostjo in z družbeno-politično razgledanostjo zmore uresničevati smotre osnovne šole. Študij je zasnovan na izhodišču, da lahko smotre samoupravne socialistične družbe uresničuje le učitelj, ki se je tako tudi sam usposabljal in oblikoval v vzgojno-izobraževalnem (študijskem) procesu. Osebnostni in poklicni profil L Osebnostni profil diplomiranega učitelja (profesorja) razrednega pouka mora imeti tele značilnosti: a) Spoznava in akcijska učinkovitost: Razvite splošne intelektualne sposobnosti; umske sposobnosti za razumevanje teoretskih osnov za delo; sposobnost spoznavanja samega sebe in vživ-Ijanja v drugo, stvarno samoocenjevanje. Razvitost interesov in zmožnost za napredovanje v učenju in izobraževanju. Optimalne telesne psihomotorične in senzorične sposobnosti. Visoka stopnja komunikativnosti in samozavest v stiku z drugimi; nagnjenje za delo z otroki in mladino. b) Čustvena ustreznost: Čustvena stabilnost, frustracijska odpornost: zmožnost zaznavanja in prilagojenega odzivanja na čustveno stanje in stiske drugih. Brez čustvenih in razvojnih motenj: zadovoljstvo s seboj, zaupanje v ljudi. Realistični pedagoški optimizem, ki se izraža v pedagoškem erosu in v veselju pri opravljanju vzgojno-izobraževalnega dela. c) Družbena (socialna) ustreznost: Spoštovanje in upoštevanje mišljenja tjrugih, hotenje in zmožnost za sodelovanje z drugimi učitelji, učenci, starši in drugimi. Prežetost z etičnimi vrednotami socialističnega humanizma, ki se kaže v odnosu do človeka, družbe, narave in umetnosti. Posebno pomemben je pozitiven in dejaven odnos do naše samoupravne socialistične družbe, do zgodovinskega boja slovenskega naroda in drugih narodov in narodnosti Jugoslavije pri uresničevanju njenih ciljev in do naravne in kulturne dediščine. 2. Poklicni profil diplomiranega učitelja (profesorja) razrednega pouka Ker opravljajo učitelji vzgojno-izobraževalno in drugo delo, s katerim uresničujejo smotre in naloge osnovne šole — pri tem z načrtnim spodbujanjem in usmerjanjem dejavnosti, s sodelovanjem učencev in povezovanjem s starši zagotavljajo enotnost vzgoje in izobraževanja (Zakon o osnovni šoli, 90. člen) — so bistvene tele sestavine poklicnega profila učitelja razrednega pouka: a) obvladovanje vzgojno-izobraževalnih vsebin razredne stopnje osnovne šole vsaj na ravni V. stopnje pedagoškega usmerjenega izobraževanja; b) usposobljenost za pouk na razredni stopnji v njegovih temeljnih sestavinah (vzgoja — izobraževanje); c) usposobljenost za razne oblike individualizacije in diferenciacije samostojnega učenja in drugih dejavnosti osnovne in celodnevne osnovne šole. Da bi lahko učitelj razrednega pouka izpolnjeval te naloge, mora poznati razvojne družbene zakonitosti in gospodarsko-politično stanje naše samoupravne socialistične družbe, biti mora usposobljen za sodelovanje in organiziranje SLO in obvladati marksistično filozofijo. .K temeljni poklicni usposobljenosti torej sodijo pedagoško-psihološka in didaktično-metodičoa izobrazba ter usposobljenost za preučevanje vzgojno-izobraževalne stvarnosti. Učitelj razrednega pouka mora teoretično obvladati splošne pedagoške zakonitosti in zakonitosti razvoja otrok predšolske in šolske dobe, poznati psihološko bistvo vzgojno-izobraževalnega procesa in imeti poL zitiven odnos do napredne pedagoške tradicije. Da bi lahko uresničeval izobraževalne naloge pouka, mora učitelj razrednega pouka poznati splošne zakonitosti organizacije učnega procesa in posebne metode in oblike dela s posameznih predmetnih področij. Usposobljen mora.biti za delo z odraslimi (starši) in obvladati metode komuniciranja s posameznimi dejavniki v družbenem okolju. Vse vzgojno-izo-braževalne dejavnosti pa zahtevajo od učitelja razrednega pouka visoko kulturo ustnega in pisnega izražanja v slovenskem jeziku ali tudi v jeziku manjšin. 2.6 Povezanost z drugimi programi v usmeritvi: a) pedagoško-družboslovni program'— smer učitelj, b) 60 VIP-1ZP 2.7 Strokovni naslov: diplomirani učitelj (profesor) razrednega pouka dela in naloge: učitelj na stopnji razrednega pouka v osnovni šoli (in stopnji priprave na šolo) stopnja zahtevnosti dela: Vil - 2.8 Trajanje študija: 4 leta 2.9 Drugi podatki in opombe: — program od pedagoško-družboslovnega programa smeri učitelj. Kandidati, ki niso končali štiriletnega programa srednjega usmerjeneSjfac braževanja, morajo opraviti preskus znanja iz vseh predmetov pedagl družboslovnega programa smeri učitelj. L,. ibr 3 POGOJI ZA VKLJUČEVANJE: 2 SPLOŠNI PODATKI O PROGRAMU: 2.1 Sitra programa: 2.2 PIS: /a pedagoško usmeritev 2.3 Usmeritev: pedagoška * 2.4 Ime in vrsta programa: učitelj razrednega pouka na visoki stopnji 2.5 Smer: 3.1 Predhodni program smeri, ki so ustrezne za vključitev, ter dosedanje srednje šole. ki so ustrezne za vključitev. V program za pridobitev visoke strokovne izobrazbe učitelja razrednega pouka se lahko vkl jučijo kandidati, ki so uspešno končali izobraževanje po pe-dagoško-dru/boslov nem programu smeri učitelj. Kandidati, ki so uspešno končali drugi štiriletni program srednjega usmerjenega izobraževanja, morajo opraviti preskus znanja iz predmetov in snov i, v kateri se razlikuje absolvirani 3.4 Posebna nadarjenost in psihofizične sposobnosti Vsi kandidati morajo biti telesno in duševno zdravi in imeti razvite sp nosti za glasbo. Študentje, ki so diplomirali na I. stopnji sedanjega vzgojno-izobraže'* programa (diploma PA), se lahko vključijo v 3. letnik v vzgojno-izobrai nega programa. Pri tem morajo opraviti vse nove obveznosti, iz visokosti programa v prvih dveh letih (izpiti, kolokviji predmetov, ki so novi) in 4 delov starega programa, ki so novi v prvih letih. Ustrezen organ VTCU natančne pogoje za vpis v 3. letnik 4 PREDMETNIK IN UČNI NAČRTI PREDMETOV 4.1 Preglednica predmetov0 PREDME I NI k PREGLEDNICA PREDMETOV 1. letnik Predmet I. sem. 2. sem. SKUPNI PREDMETI 1. SLO in DS 2. Sod. filozofija 3. Sociologija s politologijo 4. Politična ekonomija 5. Tuj jezik 30 30 30 30 15 15 15 15 — 15 — STROKOVNO-TEORETIČNI PREDMETI 6. Teorija vzgoje / izbr. pogl. ped. disciplin 7. Narodna zgod. ped. in šolstva 8. Didaktika 9. IT z osnovami računalništva 10. Ped. metodolog. z osn. statistike 11. Razvoj, psih. 12. Ped. psihologija 13. Slovenski jezik 14. Mladinska knjiž. 20 25 15 15 25 10 — 15 — — 15 POSEBNI STROKOVNI PREDMEJ I 15. Metod. slov. j. 16. Metod, matematike 17. Izbr. pogl. iz mat. 18. Metod. SND, SN. SD 19. Izbr. p. izbio 20. Izbr. p. iz. bi 21. Izbr. p. iz ke 22. Izbr. p. izgeo 23. Izbr. p. iz zgod 24. Prometna vzgoja 25. Tehnična vzgoja 26. Metod, glasb. vzg. 27. A Pouk instr. klavir ali B Pouk instr. kitara ali C Vokaln.-instr. pouk 28. Metod, likov. vzg. 29. Met. tel. vzgoje — smučanje z zim. aktiv, v naravi — plavanje z aktiv, v naravi 30. Izbr. p. iz telesne kulture 31. Met, prost, dej.__________________ 15 — i-i 15 15 SKUPAJ IZBIRNI PREDMETI 32. Zbor _ 33. Metod, dvojez. p. 34. Izbr. vsebine vzg. področij: 35. tehnične vzgoje 36. likovne vzgoje 37. glasbene vzgoje 38. telesne vzgoje 39. Proizv. in družb, potrebno delo • 40. Film, in gled. vzgoja 41. Tuj jezik 42. PEDAGOŠKO-PSIHOLOŠKI INTERDISCIP.-SEMINAR 43. PED. IN SAM.-STRNJENA PRAKSA 44. OTV 390 30 30. 15 15 25 15 15 . letnik 3. sem. 30 30 15 15 4. sem. 20 30 30 15 15 15 30 — 10 15 15 15 I? 30 15 30 50 — 15 15 15 455 15 15 15 15 445 — 30 10. 30. 20 30 15 15 30 15 15 15 3. letnik 5. sem. 60 30 — 15 15 15 450 — 30 15 15 30 — 30 30 15 15 — 15 15 — — 15 30 30 15 30 15 15 — 30 30 15 30 435 — — 30 6. sem. 15 30 15 — 30 30 15 15 15 15 20 30 — — 15 15 15 30 15 15 30 30 — ' 30 450 - 30 4. letnik 7. sem. 30 45 15 — 15 — 15 15 15 — 30 15 15 15 15 15 15 .30 15 — 15 50 8. sem. 30 15 15 15 — — 15 15 15 15 15 30 390 — 30 10 — 50 30 240 30 30 30 30 30 30 60 60 60 60 60 30 30 30 60 — 60 — 60 — — 60 120 s L (iii i c •:iF C 'to h. iž |' k A j(i a. i A re Žj1 yp rr 6ls' 6;° “a 61 v 4. *• A i5|;- Uf" ■m \i W (tl 12 15 S tšvte 6 teo C "|h f>:.6 325 241 lni '(jfrnu ol "la 9l5tr 4.2 Navodila za izvajanje predmetnika 1. Predmetnik VIP razrednega učitelja na visoki stopnji je sestavljen iz naslednjih skupin: — skupni predmeti — strokovno teoretični predmeti — izbirni predmeti — pedagoško-psihološki interdisciplinarni seminar — pedagoška in samoupravna strnjena praksa — obvezna telesna vzgoja. 2. Izvajanje predmentika poteka .tako, da.si študenti pridobivajo znanje in usposobljenost predvsem z dejavnejšimi oblikami vzgojno-izobraževalnega dela (seminarji, vaje, hospitacije, nastopi). 3. V skupino skupnih predmetov ni vključeno naravoslovje kot predmet, ker študenti absolvirajo te vsebine iz naravoslovja v izbranih poglavjih pri posebnih strokovnih predmetih. 4. Študenti pri tujem jeziku i/.birajoVangleški. nemški, madžarski in italijanski jezik. 5. Med strokovno-teoretične predrhčfe sta razen pedagoško-psihološke skupine predmetov uvrščena tudi sknensKi jezik in mladinska književnost. Učni programi posameznih predmetov se bistveno razlikujejo od dosedanjih programov teh predmetov v \ išješolskem študiju, nov predmet pa je narodna zgodovina pedagogike in šolstva. 6. V okviru programa pedagoško-psihoioških predmetov opravijo študentje učno ekskurzijo. Cas in kraj učne ekskurzije določi šola z vsakoletnim delovnim načrtom. 7. Pomembna je skupina posebnih strokovnih predmetov , ki zajema predvsem metodike in izbrana poglavja. Pri sestavljanju teh predmetov izhajamo iz učnega programa osnovne šole na razredni stopnji. Predmeti na razredni, stopnji imajo v tem programu ustrezne metodike. <8. V okviru vzgojno-izobraževalnega programa naravoslovnih predmetov in telesne kulture organizira šola za študente naravoslovne in športne dneve. 9. Pri predmetu pod številko 27 študenti izberejo eno od treh navedenih možnosti. 10. Lični programi vseh metodik poudarjajo sodobnejše oblike dela v osnovni šoli (individualizacija, diferenciacija, samostojno učenje, dodatni in dopolnilni pouk itd.). Program metodik (hospitacije, nastopi) se izvaja v osnovnih šolah, s katerimi VTO sklene ustrezen sporazum. Prizadevati si je treba, da si posamezne osnovne šole pridobijo status hostipacijskih šol. 11. Študentje se usmerjajo po svojih nagnjenjih in sposobnostih ter glede na posebne zahteve prihodnjega dela v sklop izbirnih predmetov, izmed katerih si izberejo dva predmeta. Če izberejo zbor. jim ni treba izbrati še drugega izbirnega predmeta. 12. Pedagoško-psihološki interdisciplinarni seminarje namenjen poglabljanju praktičnih pedagoško-psihoioških znanj in sposobnosti študenta glede na nove potrebe dela v osnovni šoli in drugih dejavnosti, ki so s tem povezane. 13. Študentje opravljajo pedagoško in samoupravno strnjeno prakso v 8. semestru na osnovnih šolah, s katerimi sklene VTO ustrezen sporazum. 14. Vzgojno-izobraževalni program se izvaja v naslednjih oblikah: predavanje, seminar, vaje, hospitacije in nastopi. Ure so po posameznih oblikah razporejene tako, da je omogočeno nepretrgano delo pri posameznem predmetu. Prav tako so posamezni predmeti porazdeljeni tako, da je omogočena kar naj-večja vsebinska korelacija med njimi. Pri tem je večina skupnih in strokovno teoretičnih predmetov razporejena od 1. do 3. letnika, posebni strokovni predmeti pa so razvrščeni pretežno od 2. do 4. letnika. 4.3 Učni načrti predmetov (glej prilogo!) 5 OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV, USMERJANJE, SKLEP ŠTUDIJA Pogoji za napredovanje Vpis v 2. letnik: SLO in DS I, sodobna filozofija, teorija vzgoje z izbranimi poglavji pedagoških disciplin, izobraževalna tehnologija z osnovami računalništva,'slovenski jezik L, izbrana poglavja iz fizike, izbrana poglavja iz biologije, izbrana poglavja iz geografije, tuji jezik. Vpis v 3. letnik: SLO in DS II., sociologija s politologijo, narodna zgodovina pedagogike in šolstva, didaktika, pedagoška metodologija z osnovami statistike, razvojna psihologija, slovenski jezik II., izbrana poglavja iz matematike, izbrana poglavja iz kemije, izbrana poglavja iz zgodovine. Vpis v 4. letnik: pedagoška psihologija, slovenski jezik 111., mladinska književnost, prometna vzgoja. Študent lahko napreduje v višji letnik tudi, če ni izpolnil vseh z vzgojno-izo-braževalnim programom predpisanih obveznosti za napredovanje iz utemeljenih razlogov: bolezen, materinstvo, vojaške obveznosti, izjemne socialne in druftnske okoliščine, vrhunske športne dejavnosti. Utemeljenost razlogov.presoja odbor za pedagoško in raziskovalno dejavnost na podlagi študentove prošnje in hkrati določi, do kdaj mora študent ^praviti manjkajoče obveznosti. Študent lahko med študijem samo enkrat ponavlja letnik, vendar mora opraviti vsaj polovico učnih obveznosti, ki so predpisane za napredovanje v višji letnik. Ne glede na prejšnje določilo sme študent večkrat obiskovati isti letnik, če zaradi bolezni in drugih utemeljenih razlogov (materinstvo, vojaške obveznosti, izjemne socialne in družinske okoliščine, vrhunske športne dejavnosti in podobno) ni izpiolnil obveznosti po vzgojno-izobraževalnem programu. Utemeljenost razlogov presoja odbor za pedagoško in raziskovalno dejavnost. Študent, ki je že izrabil pravico do ponavljanja, se lahko vključi v izobraževanje kot udeleženec izobraževanja iz dela ali, ob delu. Če študent prekine izobraževanje za več kot dve leti, mu visokošolska te- meljna organizacija določi pogoje za nadaljevanje in dokončanje, če sej1 k stveno spremenil vzgojno-izobraževalni program. Pogoje-določi odbor 2* dagoško in raziskovalno dejavnost. Študent druge višje ali visokošolske organizacije lahko prestopi na vi*1' šolsko temeljno organizacijo, če izpolnjuje pogoje za vpis v začetni ali višj' nik visokošolske temeljne organizacije. Prestop je mogoč praviloma v začetku študijskega leta. Odbor za pedagoško in raziskovalno dejavnost ugotovi v skladu z vzg"! izobraževalnim programom, ali študent izpolnjuje pogoje za prestop- Študentu, ki prestopi, prizna visokošolska temeljna organizacija vpis^* mestre in opravljene izpite, če se vzgojno-izobraževalni program visoko^ temeljne organizacije, iz katere prestopa, sklada z vzgojno-izobražev"1 programom visokošolske temeljne organizacije. Če še vzgojno-izobraže' program razlikuje, določi odbor za pedagoško in raziskovalno dejavnos" tere obveznosti mora opraviti študent in v kolikšnem času. Ce študentje ne morejo opravljati obveznosti, določenih s tem progran* ne morejo pa tudi uveljaviti izjemnih okoliščin za napredovanje iz len1' letnik, spremenijo program študija. Pri tem pomaga študentom visokoš«1 temeljna organizacija. Študent ob koncu študija samostojno izdela diplomsko nalogo: žafli1 izbere tematiko enega strokovnega področja ali interdisciplinarno. Pri te"1 ustrezni organ VTO določi izmed učiteljev in visokošolskih sodelavcev1* torja za diplomsko nalogo. Študent diplomira, če uspešno zagovarja diplo"1 delo pred komisijo, ki jo imenuje ustrezni organ VTO. Diplomo lahko of Ua> e e je uspešno opravil vse predpisane obveznosti iz vzgojno-izobraž* nega programa. Sestavni Hel diplome je uspešno opravljena pedagoška1" moupravna strnjena praksa. 6 POGOJI ZA IZVAJANJE PROGRAMA 6.1 Kadrovski pogoji: habilitirani visokošolski učitelji. 6.2 Materialni pogoji: so navedeni v učnih načrtih predmetov. PREDLOGI KOMISIJE ZA PREGLED OSNUTKA VIP Komisija za pregled osnutka VIP Učitelj razrednega pouka — komis,| vodil Mladen Tancer s Pedagoške akademije v Mariboru — je ugotovila.*1 osnutek programa skladen s Smernicami za oblikovanje vzgojno-izobra# nih programov v usmerjenem izobraževanju. Osnutek je nastal ob sodelo'j obeh pedagoških akademij, obravnavala in sprejela sta ga tudi sveta Pe\ «ke akademije v Ljubljani in VTO razredni pouk Pedagoške akademije'1 riboru. Komisija je predlagala delovni skupini za sestavo vzgojno-izobražev^1* programa predvsem naslednja dopolnila, ki naj bi jih upoštevala pri kond* dakciji programa: — Dopolniti je treba opis osebnostnega in poklicnega profila učitW ZfpHnfUTD nruilzu- r\r\ mr»#»r*in Iz ✓•vrv-l i<-i izv KJ rro mz-vt-oi: .r,*; ,, zrednega pouka; po mnenju komisije bi ga morali preimenovati v pr razrednega pouka. * — V predloženem predmetniku je preveč predmetov, kar vodi k aton"1* ;£ zato bi bilo troha smiselno združiti sorodne predmete in tudi bolje iji. število ur po predmetnih področjih j Vus*rezne predmete bi kazalo vključiti tudi vsebino novih predlaganih ^ e,ov šolska medicina in nacionalna zgodovina pedagogike', kolikor jih ne _ ^navali kot izbirne predmete. esneje bi bilo treba povezati stroke in njihove posebne metodike. — Število ur za tuji jezik je treba povečati vsaj na 60 ur in omogočiti izbirnost tujih jezikov. — V vzgojno-izobraževalnem programu, je treba upoštevati, da moramo usposobiti učitelja tudi za dejavnosti, kakršne so npr. športni, kulturni, naravoslovni, in obrambni dnevi. ■ ■ Izpopolniti bi morali učne načrte nekaterih predmetov, pa tudi navodila za izvajanje predmetnika, ki jim je treba dodati še to, kako bq izvajanje programa prilagojeno izobraževanju ob delu. Komisija za pregled osnutka programa je s svojimi predlogi seznanila delovno skupino, ki je pripravila osnutek, javna strokovna razprava pa bo dala še nove pobude za dopolnitev in izpolnitev osnutka. o Vzgojno-izobraževaini program Matematika h 'Voo refe1^ os»utka, sestavljavci kom' ■l'Vltev študija matematike. lls,ja: Bohte, Suhadolc, Petek, Lešnjak. .^ine programa Spl-OŠNI PODATKI O PROGRAMU jPGOJI ZA VKLJUČITEV PREDMETNIK irt UČNI NAČRTI PREDMETOV (GLEJ PRILO- ORVEZNOSTI študentov, usmerjanje, sklep študija POGOJI ZA IZVAJANJE PROGRAMA tur r ^gaja. Seznanja jih, kako je matematika povezana z drugimi vedami. Ingram je 2a 2.(jaj organiziran tako, da ga je mogoče končati tudi po dveh ,1' primeru se diplomant, predmetni učitelj z dodatnimi znanji, uspo-delo v osnovni šoli, kjer poučuje matematiko in liziko. Učence usposab-jj Računan je z realnimi števili, jim podaja predstavo o prostoru in jih sezna-fvfmeljnimi naravnimi zakonitostmi. ji Ploniant teoretične smeri. dipl. inž. matematike, se že med študijem 1^r' v raziskovalno delo; njegovo delo je raziskovanje na vseh področjih 9, ^‘hike. Večinoma je zanj naravno, da nadaljuje študij na tretji stopnji; to 11 JShe na ustrezno strokovno raven v ožji smeri in približa odprtim razisko-lljk.11' Problemom. 24 j.Ija\ci >s J*skivljllVcj osnutka V1P: p|,jC slr°k°\ ni in samoupravni organi \ tozd fizika in dela Pedagoška injfje e n1 /i, Savine programa VVOD Predavatelji ustreznih predmetov ^PLOŠNI PODATKI O PROGRAMU ^OGOJl ZA VKLJUČEVANJE PREDMETNIK IN ŠTUDIJSKI NAČRT PREDMETOV eznosti študentov, usmerjanje in sklep š POGOJI ZA IZVAJANJE PROGRAMA »manta Li|* dipl, P,^MIRANI INŽENIR FIZIKE — tehniška smer VIS (S 1) 1 j l'-kvširok pregled osnov fizike in matematike ter mejnih področij fizi-ižf ‘"'n1111*1''' c^tronike. računalništva in tako pripravi diplomante za delo v ra-j. ij^.E^Ekirvalnih-lafjpnttorijih predvsem industrijskih delovnih organiza-l(jj:puu "riljenoznanje eksperimentalnih in teorijskih fizikalnih predmetov in “:s. ^ 1ej nekaterih aplikativnih predmetov omogoča diplomatu te smeri, da 1,''Mojno tiveljav i na tistih področjih, ki jih je ustvarila fizika in postajajo onw|0'z\°dne usmeritve. Danes je to na primer optika, kriolektronika. še (e „ ■ nejša pa so področja, ki šele nastajajo in bodo kmalu nove industrij-j5nteritve bjk)VilRANi INZENIR-TiZIKE — naravoslovna smer VIS (S2) fp'osolv roko Pregledno znan je iz eksperimentalne in teorijske fizike ter s tem 1 diplomante ža delo v raziskov alnih laboratorijih raziskovalnih orga- nizacij in industrijskih ustanov.'Program daje temeljito izobrazbo iz osnov klasične in kvantne fizike. Cilj je vzgoja dovolj razgledanih diplomantov, ki se bodo v praksi hitro usposobili za samostojno delo. Čeprav je poudarek na temeljnem fizikalnem in matematičnem znanju, ni zanemarljiva povezava fizike z drugimi področji, predvsem s tehniko. Diplomanti imajo dovolj široko izobrazbo, da lahko delajo na interdisciplinarnih področjih v tehniki, računalništvu. medicini in še marsikje. DIPLOMIRANI INŽENIR FIZIKE — matematično fizikalna smer VIS (S3) Daje ob solidnem znanju fizike in operativnem poznanju računalniških metod sintezo na višji ravni — sposobnost reševanja.praktičnih fizikalnih in širše aplikativnih problemov od fortnulacijč-dd aj^iMfivneTešitve; Program je izrazito praktično usmerjen in ni program za računalniško usmerjeno vejo teorijske fizike. PROFESOR FIZIKE — izobraževalna smer VIS (S4) Je enolično usmerjena v poklic učitelja v srednjem usmerjenem izobraževanju. Program je povsem prilagojen temu cilju. Namesto večjega števila predme-tov s področja teorijske fizike poslušajo študenti močno skrčeno dveletno pre-davanje teori jske’fizike s poudarkom na matematiki, ki je pomembna za delo v srednjih šolah. Udeležijo se dveletnega kurza iz fizikalne dtdaktike z obširnimi vajami in šolske eksperimentalne tehnike z nastopi in hospitacijami. Ob zgledih iz fizikalnega pouka se tu seznanijo s splSšno pedagoško problematiko. razvoj fizike, tisti, ki se želijo zaposliti v razvojno-raziskovalnih organizacijah pa si izberejo v četrtem letniku druge izbirne predmete, s katerimi poglobijo predvem znanje iz poglavij kvantne fizike. DIPLOMIRANI INŽENIR METEOROLOGIJE — meteorološka smer VIS (S 6) Vzgaja meteorologe. Poleg osnovnih fizikalnih in matematičnih predmetov daje posebne meteorološke predmete od osnov meteorologije preko dinamične meteorologije, klimatologi je. fizikalne meteorologije, instrumentov in obdelave podatkov do analize in prognoze vremena. Tako si pridobijo študenti znanje meteorologije, ki naj pomaga gospodarstvu pri izkoriščanju specifičnih naravnih danosti, na hidrometeorološkem zavodu, v kmetijstvu, gradbeništvu, „ pri urbanističnem planiranju, v turizmu, varstvu okolja, obrambi.pred točo, zaščiti raznih vrst prometa, energetiki, itd. INŽENIR FIZIKE — (S7) Višješolska smer da razumevanje pojavov v naravi in osnovno znanje matematike. Diplomant obvlada osnovne zakone narave in jih zna uporabiti pri obravnavanju rutinskih fizikalnih problemov v laboratoriju. Praktične izkušnje ga usposabljajo, da izvaja rutinske meritve in jih tudi obdela. Smer daje primerno izobrazbo za delo v laboratoriju, če delo zahteva bolj zapletene naprave, a je v glavnem rutinsko in se ponavlja. 2 !»PLOŠNJ BODATKl O PROGRAMU 2.1 Šifra programa ■ <►>- -• DIPLOMIRANI ASTRONOM—astronomsko-geofizikalna smer VIS (S5j IS usmeritev program vrsta programa smer Astronomsko-geofizikalna smer vodi k razumevanju pojavov v makrosvetu in povezuje astronomska spoznanja s spoznanji o naravi in nastanku Zemlje. 2.2 Izobraževalna skupnost Slovenije Diplomant te smeri dobro obvlada zakone klasične fizike (mehanika, toplota, elektromagnetizem. klasična optika) in jih zna uporabljati pri obrhvnavanju 2,3 Usmeritev: naravoslovno-matematična astrofizikalnih pa tudi drugih fizikalnih problemov. Praktične izkušnje pridobi pri fizikalnih prttktikumih (L II, lil) in astronomskih opazovalnih predmetih. 2.4 Ime in vrsta programa Diplomirani astronomi, ki želijo postati učitelji fizike na srednjih šolah, poslu- Ime programa: fizika šajov četrtem letniku predmete didaktika fizike, psihologija pouka in učenja in Vrsta: VŠ — VIS 2.5 Smeri Sl tehnična smer S 2 naravoslovna smer ■S3 matematično-fizikalna smer S 4 izobraževalna smer S 5 astrbnomsko-geofizikalna smer S 6 meteorološka smer S 7 fizika 2.6 Povezanost z drugimi programi v usmeritvi Ime predhodnega programa: naravoslovno-matematična tehnologija ime smeri: — Stopnja zahtevnosti dela: V Ime zahtevnejšega programa: MAG lizika Stopnja zahtevnosti dela: VI1/2 Ime sorodnega programa: — Ime smeri: — 2.7 Strokovni naslovi, značilna dela in naloge, stopnja zahtevnosti dela Smer Strokovni naslov Značilna dela in naloge Stopnja zahtevnosti dela S 1 VIS fizika — dipl. inž. fizike . VII/1 S 2 VIS fizika — dipl. inž. fizike VII/1 S 3 VIS fizika — dipkinž. fizike VII/1 S 4 VIS fizika — profesor fizike VII/1 S 5 VIS astr.-geofiz. dipl. astr. VII/1 S 6 VIS meteorol. — dipl. inž. meteor. VII/1 S 7 VŠ fizika — inž. fizike VI/1 2. 8 Trajanje študija Trajanje študija po programu: Trajanje študija po smereh: S 1 VIS fizika — tehnična smer 4 leta S 2 VIS fizika — naravoslovna smer 4 leta S 3 VIS fizika — matematično-fizikalna smer 4 leta S 4 VIS fizika — izobraževalna smer 4 leta S 5 VIS astronomsko geofizikalna smer 4 leta S 6 meteorološka smer 4 |eta S 7 VŠ fizika 2 leti 2.9. Drugi podatki in opombe »Mnenje o usklajenosti programa z Zakonom o usmerjenem izobraževanju in s Smernicami za oblikovanje VIP je dal Strokovni svet SRS za vzgojo in izobraževanje na svoji... seji dne ... Program so sprejeli uporabniki in izvajalci v IS na ... seji skupščine dne ... Program se začne izvajati v šolskem letu 19 / .« 3 POC.OII ZA VKUUČEVANJE 3.1 Prehodni programi V 1. letnik se lahko vpiše neposredno učenec* ki je dokončal 4-letno smer srednješolskega programa z najmanj 140 urami fizike in 300 urami matematike poleg skupne vzgojno-izobraževalne osnove pri pogoju, da ima liziko \ zadnjem letniku, torej: — naravoslovno-matematični tehnik — učitelj naravoslovno matematične smuči — farmacevtski tehnik — računalniški tehnik — programerski tehnik — gradbeni tehnik — papirniški tehnik — zdravstveni laboratorijski tehnik — elektrotehnik, elektronik in energetik. Pred vpisom imajo kandidati svetovalni pogovor. Brez preskusa znanja se lahko vpišejo tudi kandidati, ki so uspešno končali gimnazijo splošne smeri, pedagoško gimnazijo naravoslovne smeri ali \ o jašku gimnazijo ali pa tehniško šolo za elektrotehnika (šibki in jaki tok), latmacevt-skega tehnika, geodetskega tehnika, gozdarskega tehnika, gradbenega tehnika (visoko in nizke gradnje), kemijskega tehnika, konfekcijskega tehnika, laboratorijskega tehnika, predilskega tehnika, rudarskega tehnika, strojnega tehnika, tekstilnega tehnika, tkalskega tehnika, usnjarskega tehnika, usnjarsko-ga-lanterijškega tehnika, čevljarskega tehnika ali varilskega tehnika. S preskusom znanja iz matematike sc lahko vpišejo kandidati, ki so uspešno končali šolanje za zobarskega ali sanitarnega tehnika. S preskusom znanja iz lizike sc lahko vpišejo kandidati, ki so uspešno končali šolanje za likovnega tehnika za industrijsko oblikovanje, sadjarsko-vinogradniškega tehnika ali nižjega oficirja ali pa končali pedagoško gimnazi jo družboslovne smeri. 3.2 Vsebina m ubseg preskusa znanja Kandidati, ki so končali program V. stopnje zahtevnosti \ drugih usmeritvah. opravljajo preiskusznanja iz matematike in fizike, ki ga imajosmeri s 140 urami fizike in 300 urami matematike. Kandidati, ki so končali programe ali smeri III. ali IV. stopnje zahtevnosti, opravljajo preskus znanja iz matematike v obsegu 420 ur. fizike v obsegu 210 ur. slovenskega jezika v obsegu 385 ur in tujega jezika v obsegu 3 I 5 ur (vse brez SVIO). Preskus znanja je v obsegu teh predmetov na usmeritvah V.stdlp-njc zahtevnosti. 3.3 DcfciviK' izkušnje Kandidati, ki so končali programe oziroma smeri III. stopnje zahtevnosti, morajo imeti 3 leta delovnih izkušenj v svoji stroki. Kandidati, ki so končali program oziroma smeri IV. stopnje zahtevnosti, morajo imeti 2‘leti delovnih izkušenj v svoji stroki. 3.4 Posebne nadarjenosti in psihofizične sposobnosti Posebne nadarjenosti oziroma psihofizičnih sposobnosti ne zahtevamo. 4 PREDMETNIK IN ŠTUDIJSKI NAČRTI PREDMETOV 4.1 Predmetnik (Glej prilogo!) 4.2 Študijski načrti predmetov (Glej prilogo!) 5 OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV, USMERJANJE, SKLEP ŠTUDIJA 5.1 Pogoji za napredovanje iz letnika v letnik Študent lahko preide v višji letnik, če ima opravljene vse obveznosti iz prejšnjega letnika. Izjemne popuste dovoljuje v skladu z Zakonom o usmerjenem izobraževanju Odbor za študijska in študentska vprašanja. Dc-:;oj za potrditev letnika in za vpis v višji letnik so opravljene obveznosti iz vseh predmetov. Znanje se preskuša in ocenjuje s predmetnim izpitom in pisnimi kolokviji iz va j. Kolokvi ji iz računskih vaj so obvezni Svet letnika se lahko na začetku šolskega leta dogovori tudi za sprotno pre-i s pismenim in ustnim kolokvijem iz predavanj. Študentom, ki pri tem preverjanju dosežejo predpisan uspeh, se prizna predmetni izpit. Sen- ■ rabi za utrjevanje in podrobnejšo obdelavo snovi in za referata. Študenti izobraževalne smeri morajo pripraviti po en referat v drugem letniku pri fiziki 11 in v tretjem letniku pri teorijski fiziki in ju predložiti v pisni obliki. Za frekvenco v indeksu pri predavanjih ni pogojev, pri vajah pa je pogoj, da so bile opravljene. - "ogoji za ponavljanje posameznega letnika in podaljševanje statusa . : :.:mt sme ponavljati letnik enkrat med študijem, če je opravil vsaj polo-. o-, . •; tega letnika v skladu z določili Odbora-za študijskajn štu- 4 mtska vprašanja. 5.3 svetovanje in usmerjanje med študijem Pri izbi" : -r< in izbirnih predmetov svetuje posebna komisija Vtozd. Pri i i=' g .»'v izbire VŠ/VIS smeri so poleg predvidenih kadrovskih potreb --j . ,sti 1. letnika študija prevladujoča merila za usmerjanje zlasti sposobnosti, nadarjenost, nagnjenja, interesi in prizadevnost študentov. Pri svetovanju glede izbirnih sklopov prevladujejo merila za usmerjanje: študentove želje in nagnjenja, štipenditorjeve potrebe in želje, študijski in raziskovalni program Vtozd ter možnost financiranja ISS. 5.4 Pogoji za sklep študija ' • priloženi Pravilnik o diplomskih delih in zagovoru diplomskih del!) 6 POGOJI ZA IZVAJANJE PROGRAMA - , vski pogoji Pedagoško-znanstveni delavci morajo izpolnjevati pogoje, ki jih določa Zakon o usmerjenem izobraževanju (čl. od 180 do 193)' 6.2 Materialni pogoji Študijski program zahteva potrebne predavalnice, laboratorije, kabinete, knjižnico in pomožne prostore za izobraževalne in raziskovalne namene z ustrezno opremo. Omenjene prostore in opremo morajo dopolnjevati primerne delavnice in zadostne računalniške zmogljivosti. Vtozd mora zaposlovati ustrezno kvalificirane delavce v delavnicah ali pa morajo biti taki delavci lahko dosegljivi, kadar so potrebni. i. letnik 6.3 Usmeritev znanstveno-raziskovalne in strokovne dejavnosti Izvajanje izobraževanju je povezano z dolgoročno znanstveno in str1' usmerjenostjo Vtozd, ki je opredeljena v planskih aktih in raziskovali* gramih. Fizika — višješolski in visokošolski študij Fizika i Analiza i Fizikalni praktikum I SLO I p v s p v s 4 4 1 4 4 I 5 3 — 5 3 — — 3---3 — 2-----2------ p v s p v s 4 4 1 4 4 ! 5 3 — 5 3 — - 3------3 — 2-----2------- p v s, p v s p v s p v s 4 4 1 4 4 1 4 4 1 4 4 ! 5 3 — 5 3 — 5 3— 5 3 — — J--3------3----3 — 2---2----2—— 2---- p, v s p v s 4 4 1 4 4 1 5 3 — 5 3 — — 3 — — 3 — 2-----2-------- p v s p v s 4 4 1 4 4 1 5 3— 5 3 — — 3---3 — 2----2----- Tehniška Naravoslovna Skupine izbirnih predmetov Matepi. fizikalna Izobraževalna Astronomska Meteorološka Laboratorijsko delo Kemija Tehnično risanje Uvod v računalništvo Uvod v astron. opaž. 3 1 — 2 - 1 3 — 3 1 1 3 —------------ ---------2 2- p v s P 4 4 I 4 4 5 3 - 5 •' — 3---r . 2-.- 2-* ------------2, Pri Višješolska^^ • 'V> 2 2—--------- Skupaj SKUPAJ pred., vaje seminar na leto 1413 1 1216 855 1411 1216 825 1312 1312 1 780 1110 1113- 1 •’ 1 705 1111 1114 I 1110 1113 1 I 705 1112 11 735 2. letnik Predmet Visokošolski študij Višješol- 4,1 Fizika II Analiza II Matem. fizika I Matemat. Fizika (VŠ) Fizikalni praktikum II SLO 11 P V S P V S P v s p v s p v s p v s p v s p v s p v s p v s p v s p v s p V S p . 42 1421 421421 421421 4 21421 4 21421 4 2 1 4 2 1 4214'9N -1214 21 421421 421421 421421 421421 42I42I----------''lih ---- 3 3 — — — — 3 3 —---- 3 3 —---- 3 3—------ 3 3—----- 3 3—-------''('ar —:------------- ----------------------------------------------------3 — 3---3 - 2---I —. 3-------3-------------------3 — -----2---------1---------2---------- — 3---3-----3 2---1----2 —- 1 • P( Tehniška Naravoslovna Skupine izbirnih predmetov Matem. fizika!. Izobraževalna Astronomska Meteorološka Flektronika Laboratorijsko delo Programiranje Numerične metode t’rme„ osnutka, sestavljavci on o usmerjenem izobraževanju (Uradni list SRS, št. 11/1980) uvaja I cdružbene odnose tudi na področju pedagoškega šolstva. Njegov namen je ^J^ogočiti prosvetnim delavcem, delovnim ljudem in občanom pravico in 'lu l''Sl' načrtujejo, organizirajo in razvijajo usmerjeno izobraževanje kot -'li, lsUenih sestavin družbenega življenja. ' ^.^sničevanje vsebine Zakona o usmerjenem izobraževanju je narekovalo Pripravo novih vzgojno-izobraževalnih programov (v nadaljevanju VIP). j ,stcg:i leta je Strokovni svet SR Slovenije za vzgojo in izobraževanje pripra-tiernice za oblikovanje VIP v usmerjenem izobraževanju. Javna razprava Sotovila večstranski pomen in učinke usmerjenega izobraževanja kot ka-pstnegi, dejavnika materialnega in duhovnega razvoja naše samoupravne zbe- Z novimi vzgojno-izobraževalnimi programi naj bi izboljšali kakovost »pje in izobraževanja, hkrati pa odpravili razdrobljenost in nepovezanost J utljega in visokega šolstva ter ga bolj smotrno organizirali. Leta 1982 so bile 1kpCtc Prve programske zasnove, ki naj bi uveljavile enotna načela pri uspo-jh. Jjtnju pedagoških delavcev ža vse stopnje izobraževanja. Izobraževanje , v c iev osnovne šole in usmerjenega izobraževanja naj se za isto stroko zago-i jJa v enem programu, vendar z izbirnimi smermi oziroma predmeti. Maja ^ J'o delovne skupine visokošolskih ustanov pripravile osnutke program-^ jeder kot bistvene sestavine pri oblikovanju in usklajevanju VIP. Pro-; ijpi*11 jedra s področja družboslovnih, naravoslovnih ter pedagoško-psiho-j s 'h.Predmetov so podlaga, na kateri so zasnovani tudi VIP za pedagoško ^ pritev. ^ v edag0ška akademija v Mariboru in v Ljubljani se je z drugimi izvajalci ak-, 0vključila v prizadevanja po reformi pedagoškega šolstva. Delavce in štu-^ irle je.Pr' tem vodila misel, kako prenesti dvajsetletne pedagoške izkušnje v t v' etni usmerjeni pedagoški program. Oblikovanja programov smo se inten-^ neje lotili v drugi polovici leta 198.L ko smo imeli več pedagoških konfe-^ konzultacij po usmeritvah, pogovorov / učitelji sorodnih strok v Ljublja-..rc2 sodelovanja učiteljev po oddelkih in visokošolskih temeljnih organi-W>. družbenopolitičnih organizacijah, samoupravnih in strokovnih orga-^ oj odgovorno družbeno delo zaradi pomanjkanja časa težko uresničili. ^ dKirca 1984 so usklajene programe potrdili sveti VTO predmetni pouk in __ ' a8oške akademije, sedaj pa jih predajamo \ javno razpravo. I y, *ni*tek so sestavili: mag. A. Kregar, mag. J. Korbar, mag. Z. Bradač, M. , mag. 1. Gcrlič, dr. J. Strnad, dr. .1. kuščar, dr. Marjan Hribar. lj ,t!stavine programa K oiplomanta j SptOŠNI PODATKI O PROGRAMU J V pOGOJI ZA VKLJUČEVANJE ; ^ pREDMETNIK IN UČNI NAČRTI PREDMETOV | skupni splošni in skupni pedagoško-psihološki predmeti k fizika • obveznosti študentov, usmerjanje, sklep študija A ,• pogoji za izvajanje programov • UČNI NAČRTI PREDMETOV -z i) ' ^ diplomanta ridesor fizike in... je'pedagoški'deiavec. katerega naloge so opredeljene s Irebami samoupravne socialistične družbe, z nalogami osnovne šole ter z za-tvami fizikalne in pedagoške znanosti. Njegova naloga je, da uresničuje te-jjljne družbene smotre osnovne šolci da razvija učenca v svobodno, ustvarit, samostojno in celostno osebnost, i a shioter uresničuje fakb, da j ki spoznava individualnost in posebnost vsakega učenca, spodbuja in njegovo dejavnost,.omogoča in spodbuja razvoj učencev, vpliva nti 'kovanje njihovih učnih in poklicnih interesov ter v skladu z njimi učence jriicno usmerja; k "ačrtuje in organizira vzgojno-izobraževalni proces ter usmerja in vodi ^!kCC ^r' samostojnem pridobivanju znanja iz fizike; A ~~ organizira, usmerja in vodi interesne in druge dejavnosti učences; k s svojim delom in ravnanjem predstavlja in prenaša družbeno-moralne \ lome vrednote socialistične samoupravne družbe; usklajuje in povezuje svoje delo z drugimi učitelji, s starši, svetovalnimi 1 i.^stvenimi delavci, društvi, družbenopolitičnimi organizacijami, organi-; ^J‘lrni združenega dela in krajevnimi skupnostmi. ^ Uresničevanje teh nalog si diplomant med podiplomskim študijem pri-‘ 'orneljno splošno strokovno in praktično znanje, ši oblikuje potrebne U '.'"sine lastnosti ter se tako oblikuje v učitelja, ki s svojo strokovno in pe-jkusko-psjhološko usposobljenostjo in z Zavzetim družbenim delovanjem ,ai1',>re uresničevati smotre osnovne šole. Študij je zasnovan na izhodišču, da " tu0dSmo,re samoupravne socialistične družbe uresničuje le učitelj, ki sc je za ,[ p.. ' sam usposabljal. d'P omami sodelujejo 'tem sodelujejo v organiziranih oblikah študijskega dela. .vtiku Se usposobijo za poučevanje začetnega pouka fizike tako. da si izurijo ki;,:. nc 'n izrazne sposobnosti, da znajo samostojno in na različne načine po-Abiif, 'j Umeljna spoznanja fizike, osnovne fizikalne zakone in pomembne me- liKj, se usposobijo za samostojno izvedbo zahtevnejših poskusov iz klasične lih 6 ZVnaPrej pripravljenimi pripomočki in navodili in za izvedbo preprostej-I Jktskusov moderne fizike; L...se usposobijo za samostojno pripravo in izvedbo poskusov, ki jih bodo učenci, ki se nauče improvizirati potrebne, pripomočke, pripraviti ,k«na navodila za učence, se organizacijsko pripraviti za šolsko delo in po-A ket' 2a varnost; L spoznajo zakonitost vzgojnega procesa, razumejo idejnost, določenost ^i^mdno usmerjenost vzgojno-izobraževalnih sistemov in pedagoških „^1, določenost le-teh z vsakokratnim družbenim dogajanjem ter razumejo ^ssistično zasnovanost vzgojno-izobraževalnega procesa, spoznavajo ra-A ^ 'n procese, ki terjajo posodabljanje učnovzgojnega procesa; jak spoznajo in obvladajo teorijo, načela, metode, tehnike in sredstva vzga-A k' m izobraževanja v socialistični samoupravni družbi; lj j si oblikujejo pozitiven odnos do mladine, do svojega poklica, do dolžno-''Ue "Zgovornosti poklicnega dela ter spoznajo, da morajo svoje znanje ne--1 m« izpopolnjevati; ^ turnejo značilnosti in posebnosti otrokove duševnosti, znajo temu pri--Lk'"" vzgojno ukrepati, so usposobljeni za učinkovito individualizacijo in -VinJ° diferenciacijo pouka in vseh drugih dejavnosti na posameznih stop- -^.spu/najo smernice sodobne specialne pedagogike, se usposobijo za pre--Lt-!Vanje različnih stopenj in vrst prizadetosti ter za tako obravnavo, ki bl^ži ^dc|., Znai0 izriirati in oblikovati učne vsebine, uporabljati metode in oblike ^lebe ac*noz razvojnimi in individualnimi posebnostmi učencev, glede na po-^Jiost p"lozaj v razredu in tako, da kar najbolj razvijajo samostojnost, kritič-^ 'uiciativnost in ustvarjalnost učencev; ^^Pret 2nai° funkcionalno in prilagojeno uporabljati različne učne tehnike in ' aosl' ter gospodarno in smotrno uporabljati sodobno učno tehnologijo; s Ze|a j pornorejo k racionalizaciji in učinkovitosti vzgojno-izobraževalnega ''l saniostojno pripravljajo didaktično gradivo; — nadrobno spoznajo Vsebino fizike po učnih načrtih osnovne šole in delovne metode, ki so prirtjerne pri pouku fizike v osnovni šoli; — se usposobijo za načrtovanje, organizacijo in vodenje vzgojnih dejavnosti, ki jih zahteva sodobna šola, zlasti celodnevna; — organizirajo in vodijo učence pri samostojnem delu, s svojimi načini dela jim o oblikujejo in utrjujejo učne in delovne navade; znajo pravilno in učinkovito motivirati učence pri šolskih in drugih dejavnostih; — znajo oblikovati kolektiv, v njem razvijati samoupravne in demokratične odnose s kolektivom in v njem oblikovati posameznika ter strpno in humano reševati kritične vzgojne situacije; — poznajo zakonitosti družinske vzgoje, znajo navezati stik s starši, si pridobiti njihovo zaupanje in skupaj z njimi izbirati najučinkovitejše načine reševanja učnovzgojnih težav; — se usposobijo za kritično analizo svojega vzgojno-izobraževalnega dela ter na podlagi te analize in nenehnega samoizobraževanja izboljšujejo svoje delo; — se usposobijo za sodelovanje pri raziskavah s specialno didaktičnih pro-hlemih; — sc usposobijo za vzdrževanje, obnavljanje in dopolnjevanje šolske zbirke in za njeno posodabljanje. 2. SPLOŠNI PODATKI O PROGRAMU 2.1 Šifra programa: 2.2 Posebna izobraževalna skupnost za pedagoško usmeritev 2.3 Usmeritev: pedagoška 2.4 Ime in vrsta programa: Ime programa: fizika Vrsta: VIS 2.5 Smer: pedagoška VIS, dvopredmetna 2.6 Povezanost z. drugimi programi v usmeritvi: Ime predhodnega programa: naravoslovno-matematična tehnologija v na-ravoslovno-matematični usmeritvi Vrsta: SR Stopnja: V Zahtevnejši program: VIP št. 52, fizika — področje izobraževanja Ime zahtevnejšega programa: MAG fizike za področje izobraževanja 2.7 Strokovni naslov, dela in naloge, stopnja zahtevnosti dela: Strokovni naslov: profesor fizike (in ...) Stopnja: VI1/1 . Značilna dela in naloge: poučevanje in vzgajanje osnovnošolskih učencev oziroma dela in naloge učitelja fizike začetnega tečaja fizike jn (sorodnih) interesnih dejavnosti. 2.8 Trajanje študija: štiri leta 2.9 Drugi podatki in opombe: jr »Mnenje o usklajenosti programa z Zakonom o usmerjenem izobraževanju in s Smernicami za oblikovanje vzgojno-izobraževalnih programov je dal Strokovni svet SR Slovenije za vzgbjo in izobraževanje na svoji... seji dne... Program so sprejeli uporabniki in izvajalci v Posebni izobraževalni skupnosti za pedagoško usmeritev na__seji skupščine dne...Program se začne izvajati \ šolskem letu 19.7...« ' ■ ' 3 POGOJI ZA VKLJUČEVANJE 3.1 V'p rog ra m za pridobitev izobrazbe visokošolskega.študija fizike, smeri pedagoške-dvopredmetne (profesor fizike in.) še lahko brez preskusa zna- nja vpišejo kandidati, ki so uspešno končali izobraževanje po programu nara-voslovno-matematične tehnologije v naravoslovno-matematični usmeritvi. Brez preskusa znanja se lahko vpišejo tudi kandidati, ki so uspešno končali pedagoško gimnazijo naravoslovne smeri. 3.2 Kandidati, ki so uspešno končali gimnazijo splošne smeri, opravijo pre- skus znanja iz pedagoške gimnazije ali pa v prvem letu študija dodatni kolokvij iz. predmeta tega programa. • 3.3 Kandidati, ki so končali program srednjega usmerjeneiui izobraževanja, ki je imel enakovredno število ur, tj. vsaj 400 ur slovenskega jezika 280 ur tujega jezika 400 ur matematike 280 ur fizike 280 ur biologije 280 ur kemije, ... opravijo preskus le iz pedagogike in psihologije po izbirnem programu pe-dagoško-psiholoških predmetov naravoslovno-matematične tehnologije v na-ravoslovno-matcmatični usmeritvi ali pa opravijo v prvem letu študija dodatni kolokvij iz teh dveh predmetov tega programa. 3.4 Kandidati, ki so končali katerikoli program srednjega usmerjenega izobraževanja in ki niso končali programa srednjega usmerjenega izobraževanja z enakovrednim številom ur, tj. iz obsega ur pod točko 3.3, opravijo poleg preskusa znanja, navedenega pod točko 3.3, tudi preskus znanja iz predmeta oziroma predmetov, ki ne dosegajo števila ur. navedenega pod točko 3.3. Obseg preskusa znanja je določen s programom navedenih predmetov naravoslovno-matematične tehnologije v naravoslovno-matematični usmeritvi. 4 PREDMETNIK IN UČNI NAČRTI PREDMETOV 4.1 Preglednica skupnih in pedagoško-psiholoških predmetu* Predmet 1. 2. Letnik 3. 4. Skupaj Filozofija 60 60 Sociologija s politologijo 60 60 Politična ekonomija 30 30 SLO in DS 60 45 . 105 Pedagogika 60 60 Didaktika 60 60 Psihologija 45—60 45—60 90—120 Interesne dejavnosti 45 45 Obvezni izbirni predmeti: 90—105 a) pedagoška metodologija 45—60 h) izobraževalna tehnologija 15- -45 c) osnove računalništva 0—30 0—30 Skupaj 180- -225 210—225 105—120 75—105 570—675 Pri pombe: V sklopu 45 ur predmeta interesna dejavnost je 30 ur vaj. Načrti za te vaje so dodani programom posameznih strok. Naravoslovje in tuji jezik sta zajeta \ programih za liziko. 4.2 Preglednica predmetov Fizika Predmet 1. 2. Letnik 3. 4. Skupaj Fizika 270 135 405 Moderna fizika 180 180 Matematična fizika 90 90 Elektronika 45 45 Računalništvo 60° 60° Metodika fizike 120 135 255 Astronomija 75 75 Razvoj fizike 30 30 Fizikalni eksperimenti 90 90 90 270 Laboratorijske veščine 60°° 60°° Seminar 45 45 Skupaj 360 330 390 390 1470 ° se povezuje z matematiko 00 se ne povezuje s tehnično vzgojo 4.3.1 Vaje pri predmetih tega predmetnega področja so eksperimentalne (v skupinah po 15 študentov) in potekajo v posebnih laboratorijskih učilnicah. 4.3.2 Študenti opravljajo strnjeno pedagoško delovno prakso, in sicer: 14 dni (2 tedna) v 3. letniku naosnovni šoli in 14 dni (2 tedna) v 4. letniku na šolah srednjega usmerjenega izobraževanja. Med 14-dnevno pedagoško delovno prakso mora vsak študent pri vsakem predmetu opraviti 3 nastope, 3 hospitacije pri učiteljih in 3 hospitacije pri kolegih. 4.3.3 Študent študija ob delu je oproščen pedagoške delovne prakse, če ima pri poučevanju tega predmeta vsaj 6 mesecev delovnih izkušenj. 3.4.4 Vsak študent mora obiskovati zdravstveno in telesno vzgojo. Ta poteka po 2 uri na teden v Lin 2. letniku. Te ure so zunaj 3600-urne obveznosti. 4.3.5 Prilagoditev programa študiju'ob delu Študentom ob delu se program prilagodi tako, da študenti poslušajo 1/3 ur predavanj, opravijo 1/3 ur seminarjev in vse eksperimentalne vaje navedenega predmetnika. 4.4 Učni načrti posameznih predmetov so v prilogi VIP 5 OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV, USMERJANJE, SKLEP ŠTUDIJA 5.1 Pogoji za napredovanje iz letnika v letnik Študentje lahko preidejo v višji letnik, ko opravijo vse študijske obveznosti nižjega letnika. Študentje lahko napredujejo tudi, če niso izpolnili vseh študijskih obveznosti zaradi bolezni, izjemnih socialnih ali družinskih okoliščin, materinstva, vojaških obveznosti ipd., morajo pa imeti opravljenih vsaj polovico študijskih obsežnosti. . - ! O utemeljenosti razlogov in obsegu opravljenih obveznosti presoja in odloča poseben samoupravni organ visokošolske^rganizacije (na primer Komisija za študentska vprašanja, vpis in.Usmerjanje). 5.2 Študentje smejo ponavljati letnik, če opravijo najmanj polovico študijskih obveznosti, ki'so predvidene za vpis v drugi letnik. Študentje ob delu smejo ponavljati letnik tudi, če niso opravili polovice studi jskih obveznosti. 5.3 Študentom, ki imajo v skladu z veljavno kategorizacijo po družbenem dogovoru o statusu in stimulaciji vrhunskih športnikov v SFRJ status vrhunskega športnika, mora visokošolska organizacija prilagoditi način študija tako, da: ^ — smejo večkrat obiskovati isti letnik; — preidejo v višji letnik, če izpolnijo vsaj polovico študijskih obveznosti; — jim podaljša status študenta po zadnjem letniku študija. 5.4 Visokošolska organizacija omogoči študentu, ki dosega nadpovprečne rezultate pri opravljanju študijskih obveznosti, da dokonča študij prej, kot je predvideno po vzgojno-izobraže.valnem programu. 5.5 Študentje, ki ne morejo opravljati obveznosti, določenih s tem programom, ne morejo pa tudi uveljaviti izjemnih okoliščin za napredovanje iz letnika v letnik, spremenijo program Študija. Pri tem jim mora pomagati visokošolska organizacija oziroma njen organ za vpis, usmerjanje in napredovanje v programu. Visokošolska organizacija mora za izvajanje tega programa oblikovati poseben organ, ki spremlja, presoja in uresničuje možnosti za napredovanje. 5.6 Študentje V1Š fizika, pedagoška, dvopredmetna končajo študij z diplomo. Za diplomo morajo izdelati diplomsko delo, ki ga zagovarjajo pred diplomsko komisijo. Diplomsko delo lahio opravljajo tedaj, ko so opravili vse zahtevane izpite, kolokvije in praktične vaje. 6 POGOJI ZA IZVAJANJE PROGRAMA • 6.1 Habilitiran učitelj po Zakonu o usmerjenem izobraževanju za določeno področje. ~ 6.2 Materialni pogoji: — Študijski program zahteva: — predavalnici, ki ju je mogoče zatemniti; — tri specializirane učilnice za predmet fizikalni eksperimenti I, II, III; — zbirke učil za predmete: fizika, moderna fizika, fizikalni eksperimenti I, II, III, elektronika, metodika fizike; — specializirane delavnice (mehanska, foto, elektro) za laboratorijske veščine. 6.3 Usmeritev v znanstveno-raziskovalne in strokovne dejavnosti Akademija opravlja raziskovalno in umetniško delo, povezano z vzgojno-izobraže-valnim delom na posameznih področjih. Pri tem se povezuje z drugimi visokošolskimi in raziskovalnimi organizacijami in se združuje v posebni raziskovalni skupnosti za družbene dejavnosti. Z organizmanjem in izvajanjem raziskovalne dejavnosti akademija: — skrbi, da se s svojimi raziskovalnimi dosežki vključuje v družbeno prak- so; — pospešuje vključevanje rezultatov raziskovalnega dela v vzgojnoizobra-ževalni proces akademije; — uvaja in usposablja študente za vrednotenje vzgojno-izobraževalnega dela; — sodeluje z drugimi raziskovalnimi organizacijami; — objavlja izsledke raziskovalnega dela; — sodeluje z nosilci načrtovanja družbenega razvoja. Raziskovalno delo poteka na podlagi raziskovalnih programov. K uresniče-vanju raziskoviltnih programov pritegne tudi študente tako, da opravljajo seminarske naloge, sodelujejo pri raziskovalnem delu učiteljev in pripravljajo diplomska dela. Učitelji katedre navezujejo znanstveno-raziskovalno delo na ustrezne ustaJ nove. Študentje se povezujejo pri pisanju diplomskih nalog z ustreznimi ustanovami in se tako uvajajo v raziskovalno delo. j Program Mag fizika VZGOJNOIZOBRAŽEVAI.M PROGRAM Fizika za področje izobraževalnja MAG Smer Strokovni naslov Značilna dela in naloge Stopnja zahtevnosti dela Osnutek 1. UVOD MAG fizika magister za področje izobraževanja VII / 2 2.8 Trajanje študija: dve leti. 1.1. Namen osnutka in sestavljavci Sestaljavci osnutka V1P — strokovni in samoupravni organi Vtozd lizika — predavatelji.ustreznih predmetov 1.2. Sestavine programa 1. UVOD 2.9 Drugi podatki in pripombe Mnenje o usklajenosti programa z Zakonom o usmerjenem izobraževanju in s Smernicami za oblikovanje VIP je dal Strokov ni svet SRS za v zgojo in izobraževanje na svoji... seji dne... Program so sprejeli uporabniki in izvajalci v IS na...seji skupščine dne... Program se začne izvajati v šolskem letu 19 /. .«. lano nalogo (do 4 strani) predloži učitelju, ki mu jo le-ta vrne s popravki ifl^c pombami. ol Vsak kandidat izdela v dogovoru s svojim mentorjem ter ob njegovi po1* sil in kritiki vsako leto po eno enourno ali dve polurni predavanji, ki ju prav11 'id predloži napisane. Vsaj eno izmed teh predavanj ali eno izmed študijskih n3 mora kandidat pripraviti za objavo v strokovnem časopisu. Referate in šh11 v ske naloge predloži kandidat tudi komisiji za magistrski izpit, obenem z sirskim delom. 5.2 Pogoji za ponavljanje posameznega letnika in podaljševanje statusa 'H 5.3 Svetovanje in usmerjanje med študijem 2. SPLOŠNI PODATKI O PROGRAMU 3. POGOJI ZA VKLJUČEVANJE 4. PREDMETNIKI IN ŠTUDIJSKI NAČRTOV PREDMETOV 5. OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV, USMERJANJE IN SKLEP ŠTUDIJA 6. POGOJI ZA IZVAJANJE PROGRAMA 3 POGOJI ZA VKLJUČEVANJE L 3. Lik magistranta 3.1 Prehodni programi Vpišejo se lahko diplomati visokošolskih smeri študija fizike (VIP-5) iri pro* tesorji z diplomo iz dvopredmetne skupine matematika s fiziku, če.poučujejo fiziko v srednji ali višji šoli. Kdor ima diplomo iz druge stroke, pa poučuje fiziki), mora pred vpisom opraviti sprejemni izpit na ravni diplomskega izpita za izobraževalno smer fizike. MAGISTER FIZIKE ZA PODROČJE IZOBRAŽEVANJA Študij je usmerjen v strokovno in pedagoško problematiko pouka fizike, v snovanje novih eksperimentov in metod prppbhku ter v razvoj poučevanja in učenja lizike. Učitelje usposablja za samostojno delo in zahtevnejše naloge v zvezi s poukom fizike: pripravljanje ličnih'načrtov, pisanje učbenikov, uvajanje novih načinov pouka inpreskušan ja znan ja, sestavljanje zbirk vprašanj, računskih nalog in eksperimentalnih vaj, projektiranje učil in opreme, pripravo poskusov za fizikalni pouk, sestavljanje programov za učenje fizike'ob računalniku. . 3.2 Vsebina in preskus znanja Glej 3.1. Na začetku študija si kandidat izmed učiteljev na Vtozd fizika izbere tjj ( torja, ki usmerja in spremlja študij kandidata, ocenjuje njegovo delo na šollk ‘ svetuje teme in pomaga pri sestavljanju referatov za seminar, predlaga magistrsko delo ter mu z. nasveti in kritiko pomaga pri tem delu. Šola, na kateri kandidat uči, na bo hkrati laboratorij, v katerem lahko C skuša in izboljšuje učne metode in uvaja novosti pri podajanju učne snoVJ čj demonstracijskih poskusih, pri načinu preskušanja znanja in pri vajah učeN^ Po enkrat v vsakem semestru vabi kandidat svojega mentorja in podiplj ske kolege, da prisostvujejo pouku, da si ogledajo fizikalno opremo in se p°| | vorijo o načinu dela, o težavah in uspehih. Ob pogovoru primerjajo meto^ij, jih uporabljajo posamezni učitelji. W Raziskovalna skupnost Slovenije razpiše podiplomske štipendije in jihglts na denarne možnosti odobri uspešnim študentom. Dn 3.3 Delovne izkušnje Praviloma naj opravi kandidat pred vpisom vsaj tri mesece pedagoškega dela na šoli. 2 SPLOŠNI PODATKI O PROGRAMU 2.1 Šifra programa 3.4 Posebne nadarjenosti in psihofizične sposobnosti 4 PREDMETNIK IN ŠTUDIJSKI NAČRTU PREDMETOV 4.1 Predmetnik P1S usmeritev program vrsta programa smer 2.2 Izobraževalna skupnost Slovenije 2.3 Usmeritev Naravoslovno-matematična. Predavanja so ciklična. L leto Pregled klasične fizike Razvoj fizike . Višji fizikalni praktikum Izbrana poglavja Referati iz literature 2.4 Ime in vrsta programa Ime programa ^fizika za področje izobraževanja Vrsta: MAG 2.5 Smeri ni. 2. leto Fizika delcev in snovi Didaktika fizike Projekti iz fizikalne didaktike Izbrana poglavja Referati iz literature pr. vaje seminar skupaj 60 30 — 90 45 ' 30 15 90 — 90 — 90' 60 — — 60 — — 30 30 60 45 . 105 45 — 15 60 — 90 • 90 60 — — • 60 — — . 30 30 5.4 Pogoji za sklep študija Posamična izpita sta iz predmetov.klasična fizika in razvoj fizike. Iz pf3fe kuma in iz projektov fizikalne didaktike ni izpitov, ampak se znanje prest 1$ sproti. tri Komisijski magistrski izpit je sestavljen iz splošnega dela, ki obsega f'1'tj delcev in snovi ter didaktiko fizike, ter iz zagovora magistrskega dela. Ko3' Č" ocena je povprečje ocen za magistrsko delo (z zagovorom) in dela v šoli inf prečje drugih ocen. Zagovor magistrskega dela je javen. Komisijo za zagovor sestavljajo P* sednik, oba učitelja splošnega dela izpita in mentor. Kandidat na kratko P' stav i v sebino svojega dela in odgovarja na vprašanja komisije in drugih UP1 žencev. 6 POGOJI ZA IZVAJANJE PROGRAMA 6.1 Kadrovski pogoji Pcdagoško-znanstveni delavci morajo izpolnjevati pogoje, ki jih dol' Zakon o_ usmerjenem izobraževanju (čl. od 180 do 193) 2.6 Povezanost /. drugimi programi v usmeritvi ime predhodnega programa: VII’ 5 Ime smeri: — Stopnja zahtevnosti dela: VI1/1 Ime zahtevnejšega programa: Stopnja zahtevnosti: Ime sorodnega programa: — Ime smeri: - 4.2 Študijski načrti predmetov (Glej prilogo!) 6.2 Materialni pogoji — najmanj ena predavalnica — računalniške storitve v obsegu ekvivalenta enega CPU meseca na rg lus — Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani FAKULTETA ZA NARAVOSLOVJE IN TEHNOLOGIJO VTOZD kemijsko izobraževanje in informatika 61001 Ljubljana, Vegova 4. p. 18/1 1 UVOD Namen osnutka Predloženi program pomeni uresničevanje vsebine Zakona o usmerjenem izobraževanju (Ur. I. SRS, št. 1 1/1980), ki narekuje pripravo novih vzgojno-izobraževalnih programov (v nadaljevanju VIP). Z novimi VIP naj bi izboljšali kakovost vzgoje in izobraževanja, hkrati pa odpravili razdrobljenost in nepovezanost srednjega in visokega šolstva ter ga racionalizirali. V letu 1982 so bile sprejete prve programske zasnove, ki naj,bi uveljavile enotna načela pri usposabljanju pedagoških delavcev. V maju 1983.so delovne skupine visokošolskih ustanov pripravile osnutke programskih jeder kot bistvenega elementa pri oblikovanju in usklajevanju VIP, Programska jedra s področja družboslovnih, naravoslovnih ter pedagoško-psihološki h predmetov so podlaga, na Ičuterj je zasnovan tudi predioženi-osnu-tek VIS za pedagoško usmeritev; kemija in... 1.1 Sestavljavci osnutka Osnutek je bij sestavljen v delovni skupini za usklajevanje dvopredmetnih programov s področja naravoslovja za predmetne \eza\e: kemija, biologija in gospodinjstvo. ' Kemijski del programa so sestavili: prof. A. Kornhauser, .prof. F. Laza rim, prof M Zupan. prof. S. Lapajne,, prof. L. Kosta, prof. S. Miličev, doc. J. Maček mag. S. Glažar. mag. M. Vrtačnik, prof. G. Tomšič; prof. Volavšek; predavatelja tehnične angleščine: N. Vesel-Kraigher,- A. Wood 1.2 Sestavine programa L LIK DIPLOMANTA IN POKLICNI PROFIL 2. SPLOŠNI PODATKI O PROGRAMU 3. pogoji za Vključevanje v program 4. PREDMETNIKI IN UČNI NAČRTI PREDMETOV — pregled po sklopih — skupni predmeti in pedagoško psihološki sklop — kemijski sklop: — skupni strokovni predmeti — kemijski sklop — metodološki sklop 5. OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV. USMERJANJE. SKLEP ŠTUDIJA 6. POGOJI ZA IZVAJANJE PROGRAMOV 7. UČNI NAČRTI PREDMETOV 1.3 Lik diplomanta: profesor kemije in... (osebnostni in poklicni profil) L Osebnostni profil profesorja kemije in biologije-gospodinjstvu mora vsebovati tele značilnosti: a) spoznavna in akcijska učinkovitost: — fazvitost umskih sposobnosti za razumevanje teoretskih osnov na obrat - navanih področjih; . ’ — razvitost interesov za vzgojno-izobraževalno delo (optimalne psihomo- torične ter senzorične sposobnosti glede na zahteve posamezne študijske smeri); • _ — visoka stopnja komunikativnosti in ozaveščenosti pri delu z mladino in stqrfr; •. - b) čustvena ustreznost: — čustvena stabilnost in zmožnost prilagajanja pri delu z mladino; — veselje do opravljanja vzgojno-izobraževalnega dela; c) družbena.(socialna) ustreznost: — spoštovanje in upoštevanje mišljenja drugih, pripravljenost in zmožnost za skupinsko delo z drugimi (učitelji, učenci, starši in drugi); — ozaveščenost na temelju etičnih vrednot socialističnega humanizma, ki se kaže v odnosu do človeka, družbe, narave in umetnosti; — pozitiven in aktiven odnos-do samoupravne socialistične družbe, do zgodovinskega boja slovenskega naroda in drugih narodov in narodnosti Jugoslavije pri uresničevanju družbenih ciljev in do naravne in kulturne dediščine. Poklicni profil Profesor kemije in... je pedagoški delavec, ki samostojno pripravlja in izvaja vzgojno-izobraževalno delo z učenci v razredu, skupini ali pešam'eno v osnovni šoli. Načrtu,e in izvaja pouk posameznih predmetov, vodi samostojno učenje učencev, dodatni in dopolnilni pouk, interesne dejavnosti in organizacijo dejavnosti v prostem času učencev. Sodeluje pri pripravi in izvajanju drugih vzgojno-izobraževalni h dejavnosti v sklopu vzgojno-izobraževalnega programa šole. Pri svojem delu sodelu je z drugimi učitelji. / učitel jskim zborom šole, z drugimi pedagoškimi delavci šole, z učenci', s starši oziroma s skrbniki učencev, z zunanjimi sodelavci šole in \ odstvom šole. Povezuje šolske dejavnosti z dejavnostmi v okolju krajevne skupnosti in občine. Učitel j načrtu je, organizira in usklajuje vzgojno-izobraževalne vplive navedenih dejavnikov. Sistematično spremlja, preučuje, usmerja in spodbuja razvoj celostne osebnosti učencev \ skladu z veljavnimi vzgojnimi smotri. Profesor kemije , mora imeti poglobljeno temeljno izobrazbo za razumevanje zakonitosti obeh \trok in n junih vplivov na družbeni razvoj, za razumevanje konkretnih družbenih razmer — družbeno-gospodarskih odnosov in ide jnih tokov, aktivno se mora vključevati \ samoupravne socialistične odnose m s tem prispevati k njihovemu uveljavljanju in razvoju. Stroko mora ob.vla-dati tako, da lahko suvereno podaja program kemi je in . kot to terja program teh predmetov na osnovni .šoli. Obvladati mora veščine eksperimentalnega dela v stroki in jih znati učencem kakovostno podajati. Sposoben mora biti povezovati temeljne pojme’ stroke.s celotnim razvojem znanosti in tehnologije in vse družbe. Dobro mora poznati nevarnosti pri delu na področju kemije in... Vedeli mora tudi. kako se preprečuje jo kvarni vplivi uporabe znanstvenih in tehnoloških dosežkov. Poznati mora zasnovo SLO in DS, da se .lahko po svoji stroki vključuje v obrambo in družbeno samozaščitno dejavnost ter da lahko vanjo usmerja tudi svoje učence in njihove starše. Obvladati mora metode in tehnike vzgojno-izobraževalnega procesa in ra- . zv ojne procese osebnosti otrok v dobi osnovnošolskega izobražev an ja. Poznati mora vlogo vzgojno-izobraževalne.dejavnosti kot sestavine celotnega družbenega živl jenja in procese povezov anja vzgojno-izobraževalnega dela z drugimi deli združenega dela in z družbenim okoljem Poznati mora značilnosti posameznih pedagoških pojavov in organizaci jo in načrtovan je celotnega vžgojno-izobrazevalnega dela šole. Usposobl jen mora biti za načrtovanje, izvajanje in vrednoten jo izobraževalne, vzgojne, samoupravne rekreativne in drugih dejavnosti učencev. Usposobljen mora biti tudi za izobraževanje odraslih glede na stopnjo zahtevnosti osnov ne šole. Fe zahteve v eljajo, kadar d\ opredmetila zasnov a v kj juču je konti jo in biologijo ali gospodinjstvo ali fiziko ali tehnični pouk. 2 SPLOŠNI PODATKI O PROGRAMU Izobraževalna skupnost za kemijsko, farmacevtsko, gumarsko nekovinsko usmeritev Izobraževalna skupnost Slovenije 2.3 Usmeritev: pedagoška 2.4 VIP: VIS — kemijsko izobraževanje dvopredmetno (56) 2.5 Smer: C kemija in... Vrsta: visokošolski program (Vil. zahtevnostna stopnja) 2.6 Ime predhodnega programa: VIP: SR I naravoslovno-matematična tehnologija v n ara v oslov no-m atoli tični usmeritvi Zahtevnejši program: , . VIP š 63 IZP — program stalnega strokovnega izpopolnjevanja | VIP št. 28MAG — kemijskojzobraževanje 2.7 Strokovni naziv, značilna dela in naloge: 1 Strokovni naziv : profesor kemije in ... J Značilna dela in naloge: vzgoja in izobraževanje učencev osnovne šole sij dročja kemije in... 2.8 Trajanje izobraževanja: štiri leta. 2.9 Drugi podatki in opombe »Mnenje o usklajenosti programa z Zakonom o usmerjenem izobražcvi11 in s Smernicami za oblikovanje vzgojndizobraževalnih programov je dal 9 kovni svet SR Slovenije za vzgojo in izobraževanje na svoji... seji dn£ Program so sprejeli uporabniki in izvajalci v: Posebni izobraževalni skupnosti za pedagoško usmeritev na... seji sklll čine dne.. Posebni izobraževalni skupnosti za kemijsko, farmacevtsko, gumarsko nekovinsko usmeritev na... seji skupščine dne...; Izobraževalni skupnosti Slovenije na... seji skupščine dne....« 3. POGOJI ZA VKLJUČITEV V PROGRAM V program za pridobitev izobrazbe visokošolskega študija kemijsko iz^ zevanje kemija in.,, za naziv profesorja kemije in... na osnovni šoli se la* brez preskusa znanja vključijo kandidati, ki so uspešno končali usmerjeno* braževanje po programu naravoslovno-matematičnc tehnologije. , . kandidati, ki so uspešno končali usmerjeno izobraževanje po programu^ SR-kemi jska dejavnost v kemijski usmeritvi, morajo opraviti preskus znani1 drugega predmeta po programu tega predmeta v programu naravoslovno"1* tematične tehnologije. Drugi kandidati sc lahko vklučijo le, če opravijo preskus znanja v obsE programa naravoslovno-matematičnc tehnologije na srednji stopnji usuF' nega izobraževanja. 4. PREGLEDNICA PREDMETOV PO SKLOPIH. •* L Pregled po sklopih Sklop Skupni predmeti in pedagoško-psihološki sklop 510 ur Skupni strokovni predmeti 150 ur Osnovni strokovni predmeti Metodološki sklop Izbirni predmeti Biologija Kemija Gospodinji 2 — POo 825 ur 450 ur 195 ur 780 ur 450 ur 240 ur 2.1 Šifra: 56 2.2 PIS: Izobraževalna skupnost za pedagoško usmeritev i \- Skupaj: Jr TrT~ 660 ur 1470 ur 1470 ur l4?"!, \ ( 240 ur tehnične angleščine fakultagjjpn inlkii ^Upni predmeti in pedagoško-psihološki sklop 1. letnik sP*°šne ljudske obrambe in •ortlk e samozaščite SFRJ ,^»a filozofija oB«-0giia s Politologijo tika z izobraževalno tehnologijo ^ogika z metodiko 2. letnik 3. letnik 4. Skupaj letnik ure 60 60 90 60 60 270 120 ETNI K ZA KEMIJSKI SKLOP •meni predmetnik je še v usklajevanju) " [j^Pni strokovni predmeti ipl< Pf o* folijski sklop ovni strokovni predmeti tas1'-** ganska kemija rPerimenti s^ana kemija menti Urna kemija . **« rvciaiija tehnologij 105 60 60 30 90 60 105 510 iL .le tačunalništva in znanstvene in tehnološke informatike ' kjacna angleščina 60 ur 60 ur 30 ur (240 ur) 150 ur 150 ur 60 ur 150 ur 60 ur 75 ur 150 ur 60 ur 30 ur 45 ur 780 ur Metodološki sklop Eksperimenti I. (demonstracijski) 90 ur Eksperimenti II. (demonstracijski) 90 ur Metodologija kemijskega izobraževanja 240 ur Interesne dejavnosti s področja kemije 30 ur Skupaj: 450 ur Izbirni predmeti in vsebine 240 ur PREDMETNIK ZA KEMIJSKI SKLOP 1. letnik 2. letnik 3. letnik 4. letnik Matematika 60 ur Fizika 60 ur Osnove računalništva in znanstvene in tehnološke informatike 30 ur Tehnična angleščina (60) ur (60) ur (60) ur (60) ur Anorganska kemija 150 ur eksperimenti 60 ur Organska kemija 150 ur eksperimenti 60 ur Analizna kemija 75 ur Fizikalna kemija 75 ur 75 ur Eksperimenti 30 ur 30 ur Strukturna kemija 30 ur Pregled tehnologij 45 ur Eksperimenti I 45 ur 45 ur (demonstracijski) Eksperimenti II 45 ur 45 ur (demonstracijski) Metodologija kemijskega izobraževanja 120 ur 120 ur Interesne dejavnosti s področja kemije 30 ur Izbirni predmeti 120 ur 120 ur 5 OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV, USMERJANJE, SKLEP ŠTUDIJA 5.1. Pogoj za napredovanje iz letnika v letnik Študent lahko prestopi v višji letnik, ko opravi vse izpite, ki so zahtevani s sklepom ustreznega organa VTO. Izbiro potrdi Odbor za študijske zadeve. 5.2. Pogoji za ponavljanje posameznega letnika in podaljševanje statusta študenta V vseh primerih je treba pridobiti soglasje Odbora za študijske zadeve. Študent sme ponavljati posamezeh letnik, če je opravil vse obveznosti iz predhonega letnika in del obveznosti iz ponavljanega letnika, ki jih določi ustrezen organ VTO v skladu z določili zakona in statuta. 5.3. Svetovanje in usmerjanje med študijem Pri izbiri smeri in izbirnih predmetov svetuje odbor za študijske zadeve VTO. Pri svetovanju glede izbirnih predmetov so prevladujoča merila za usmerjanje: študentove želje in nagnjenja, potrebe in želje štipenditorja, študijski in raziskovalni program VTO ter možnost financiranja v sklopu pristojne izobraževalne skupnosti. 5.4. Pogoj za sklep študija je diplomsko delo, ki sledi uspešno opravljenim obveznostim, predpisanim s programom. V diplomi za dvopredmetno smer je na prvem mestu navedena tista panoga, iz katere je bilo opravljeno diplomsko delo. 6. NAVODILA ZA IZVAJANJE PREDMETNIKA IN PROGRAMA V obsegu izbirnih predmetov in vsebin (240 ur v kemijskem sklopu) lahko študenti izberejo poleg predmetov, navedenih v preglednici, še druge kemijske predmete ali pa dodatne vsebine v sklopu obveznih predmetov. V izvedbenem predmetniku je dovoljeno predmete deliti (npr.: anorganska kemija I in 11). Možno je prilagajati izvedbo predmetnika in organizacijo vzgojno-izobra-ževalnega dela za študente z delovnimi in življenjskimi izkušnjami. Vzgojno-izobraževalni program Kemija ^ ^VOD *amen osnutka in sestavljavci ^vljavci osnutka VIP: _ ^r°kovni in samoupravni organi VTOZD kemija in kemijska tehnologija Predavatelji ustreznih predmetov \jyS*av*ne Pro8rama ^lošni podatki o programu £OGOJI ZA VKLJUČEVANJE predmetnik in študijski načrti predmetov OBVEZNOST! ŠTUDENTOV, USMERJANJE, SKLEP ŠTUDIJA POGOJI ZA IZVAJANJE PROGRAMA. 2 SPLOŠNI PODATKI O PROGRAMU 2.1 Šifra programa 19 PIS usmeritev program vrsta programa 2.2 Posebna izobraževalna skupnost: kemija, farmacija, gumarstvo in nekovine. 2.3 Usmeritev: kemijska 2.4 Ime in vrsta programa Ime programa: kemija Vrsta: VIS 2.5 Smeri S, VIS kemija S2 VIS kemijsko izobraževanje 4.2 Študijski načrti predmetov (Glej prilogo!) 5 OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV, USMERJANJE, SKLEP ŠTUDIJA 5.1 Pogoji za napredovanje iz letnika v letnik Študent lahko prestopi v višji letnik brez enega opravljenega izpita iz predhodnega letnika, vendar mora obvezno opraviti izpite, ki so zahtevani s sklepom ustreznega o.rgana VTO. 5.2 Pogoji za ponavljanje posameznega letnika in podaljševanji statusa Študent sme ponavljati posamezen letnik, če je opravil vse obveznosti iz predhodnega letnika in del obveznosti iz ponavljanega letnika, ki jih določi ustrezni organ VTO skladno z določili zakona oz. statuta. Lik diplomanta 'PLOMIRANI inženir kemije ^ avna delovna področja diplomiranega inženirja kemije so znanstveno-ra-je KVa*no delo, razvojno delo, analitsko proučevanje materialov in spremljala emiiskih Procesov, inšpekcijsko-upravno delo ter organizacijsko delo v združenega dela. Delovno mesto diplomiranega inženirja ke-„ praviloma laboratorij, bodisi v raziskovalnih organizacijah, bodisi v in-ij: riJ‘> ali pa v upravnih-inšpekcijskih službah. Diplomiranega inženirja ke-J ZaPoslujejo razen kemijskih raziskovalnih organizacij tudi raziskovalne "lzacije drugih področij (fizika, farmacija, medicina, gradbeništvo). V in-|(j .'l1 Pa je možno zaposlovanje v raziskovalno-razvojnih oddelkih v kemij-■o armacevtski, živilski, papirniški, usnjarski panogi, pa tudi v drugih pano-aJ^aterih je potrebno kemijsko znanje v zvezi s proizvodnjo in lastnostmi pr. materialov. lir J zaanstveno-raziskovalnem in.razvojnem delu opravlja diplomirani inže-n j2einiie zlasti temeljne raziskave v teoretični in aplikativni kemiji, načrtuje aa(Vaja sinteze novih spojin, preučuje fizikalne in kemijske lastnosti raznih at *r!al°v in industrijskih izdelkov, preučuje potek kemijskih reakcij v labo-Orjj Jskern (redkeje v polindustrijskem) merilu, organizira preskuse, labora-atii ° ’n eksperimentalno laboratorijsko proizvodnjo, sodeluje pri uva trf.^ P^iidustrijskih naprav, preučuje strokovno literaturo in uvaja v J-1 **0vne sodelavce. dele lav ^nalits'n razno dokumentacijo ter sodeluje pri zakonodaji in se-i y!anju predpisov s področja varstva pri delu in varovanja okolja. loge2,Vez' z organizacijsko dejavnostjo v organizacijah združenega dela so na-vani •0m'rane8a inženirja kemije načrtovanje in usklajevanje dela, sodelo-Wb Pr' sPrem!janju realizacije proizvodnje, sodelovanje pri sestavljanju po-Ptohi’ Sode*ovanje pri računalniški obdelavi podatkov, reševanje kadrovske M ^ematike, skrb za varnost pri delu in za čistočo okolja. n‘L .opravljanje tako raznovrstnega dela in storitev mora imeti diplomirani (jj ^ lr kemije poglobljeno znanje iz matematike, fizike ter iz osnovni h podro-50 anorganska kemija, organska kemija, fizikalna kemija, ana-L0 k®mija in biokemija. Poleg tega mora biti diplomirani inženir kemije tni za praktično delo v kemijskem laboratoriju, za delo s kemikaiija- tlej0 napravami, aparaturami in občutljivimi instrumenti pa tudi za diplomi-inženir- 'r z elektronskimi napravami in računalniki. ranimsy°jern delu sodeluje diplomirani inženir kemije najpogosteje z jetj, 'nženirjem kemijske tehnologije ali diplomiranim procesnim ....._ ,PravnP?.tudi z drugimi strokovnjaki (fizik, farmacevt, metalurg, ekonomist ,cfia 'kzat0 ie njeg°va bistvena osebna lastnost komunikativnost. Polej Ha,3 k'1' sPosoben abstraktnega mišljenja, imeti mora nagnjenje za delo \ sPtetnerem 50 Potrebn' razčlenjevanje, povezovanje, računanje, pa tudi ročni .1 ost za delo s kemikalijami in instrumenti ter organizacijske sposobnosti A 'p^SDR KEMIJE .;;ineljnjesor kemije poučuje kemijo kot splošno vzgojno-izobraževalni in te 'Jiksingj.strok0vni predmet ter sorodne (kemijske) predmete v najrazličnejšil i-*1 ‘n smereh srednjega usmerjenega izobraževanja. Poleg ožjih izo Postniu nih nal°g je širša naloga profesorja kemije vzgoja in oblikovanje mla Ob kove.osebnosti- s Hent z8°jno-izobraževalnem delu in nalogah opravlja profesor kemije tud |ibari| ko delo pri naravoslovnih dejavnostih, pri raznih tekmovanjih (npr ^nanost mindini), raziskovalnih taborih in drugje. Profesor kemije so 8ani2a^n organizaciji, izboljševanju in racionalizaciji pouka na šoli ter pri or 2a tC1Jskem 'n samoupravnem delu. Poglobp zahtevno vzgojno-izobraževalno delo mora imeti profesor kemijt ^anska Jeno.znanje iz matematike, fizike in osnovnih področij kemije (ano-litaj u tetnija, organska kemija, fizikalna kemija, biokemija in deloma an: ^b,^^). Poleg tega da obvlada teorijo mora biti profesi in deloma ana biti profesor kemije uspo _ ičencj 2a Praktično delo v laboratoriju, za organizacijo praktičnega dela ;l) ^e*° s kemikalijami, z merilnimi napravami, instrumenti. Poznal ®ki n]^ er!le razvojne smeri v kemijskem izobraževanju. Ob specialni meto 11 Me(j ra biti izobražen tudi v splošni metodiki, pedagogiki in psihologiji ^e'°, ko’aVn-'rn' o^bnimi lastnostmi profesorja kemije je dar za pedagoški niunikativnost, sposobnost abstraktnega mišljenja in ročna spretnosl 2.6 Povezanost z drugimi programi v usmeritvi Ime predhodnega programa: kemijska dejavnost. Vrsta: SR. Ime smeri: kemijski tehnik. Stopnja zahtevnosti dela: V. Ime zahtevnejšega programa: MAG kemija Stopnja zahtevnosti dela: VII/2 Ime sorodnega programa: kemijska dejavnost. Vrsta: VIS Ime smeri: VIS tehnološka Stopnja zahtevnosti dela: VII/1 VIS procesno-inženirska 2.7 Strokovni naslov(i), značilna dela in naloge, stopnja zahtevnosti dela Strokovni Značilna dela Stopnja zah- Smer________________naslov___________in naloge____________tevnosti dela S, VIS kemija dipl. inž. kemije VII/1 S2 VIS kem. izobr. profesor kemije VII/1 Strokovni Značilna dela Stopnja zah- Smer________________naslov___________in naloge____________tevnosti dela S, VIS kemija dipl. inž. kemije VII/1 S, VIS kem. izobr. profesor kemije VII/1 2.8 Trajanje študija , Trajanje študija po programu: Trajanje študija po smereh: S, VIS kemija 4 leta S: VIS kemijsko izobr. 4 leta 2.9 Drugi podatki in opombe »Mnenje o usklajenosti programa z Zakonom o usmerjenem izobraževanju in s Smernicami za oblikovanje VIP je dal Strokovni svet SRS za vzgojo in izobraževanje na svoji... seji dne... Program so sprejeli uporabniki in izvajalci v PIS... na... seji skupščine dne... “Program se začne izvajati v šolskem letu 19/...«. 3 POGOJI ZA VKLJUČEVANJE 3.1 Predhodni programi 4 V program se brez preskusa znanja lahko vključijo kandidati, ki obvladajo matematiko, fiziko in kemijo iz srednješolskih programov, v katerih je vsaj 420 ur matematike, 210 ur fizike in 245 ur kemije. To so VIP kemijski tehnik, gumarski tehnik, keramijski tehnik, steklarski tehnik, grafični tehnik, papirniški tehnik, tehnik kuharstva, zdravstveni tehnik, laboratorijski tehnik, naravo-slovno-matematični tehnik. V program se lahko brez preskusa znanja vključijo tudi kandidati, ki so pred uvedbo usmerjenega izobraževanja uspešno končali izobraževanje v gimnaziji ali so .si pridobili enega od naslednjih poklicev: kemijski, lesarski, metalurški, papirniški, tekstilno-kemijski, usnjarsko-galanterijski, usnjarski, živilslu, farmacevtski, medicinski, sanitarni ali kmetijski tehnik. 3.2 Vsebina in obseg preskusa znanja Kandidati za vpis, ki so končali programe V. stopnje zahtevnosti v drugih usmeritvah, opravljajo preskus znanja iz matematike, fizike oz. kemije. Kandidati, ki so končali programe ali smeri III. oz. IV. stopnje zahtevnosti, opravljajo preskus znanja iz matematike, fizike, kemije, slovenskega in tujega jezika. Preskus znahja.je v obsegu in naravni zahtevnosti izobraževanja kemijskih tehnikov. 3.3 Delovne izkušnje Kandidati, ki so končali programe oz. smeri III. stopnje zahtevnosti, morajo imeti 3 leta delovnih izkušenj v svoji stroki. Kandidati, ki so končali program oziroma smeri IV. stopnje zahtevnosti, morajo imeti 2 leti delovnih izkušenj v svoji stroki. 3.4 Posebna nadarjenost in psihofizične sposobnosti Posebne nadarjenosti ali psihofizičnih sposobnosti ne zahtevamo. 4 PREDMETNIK IN ŠTUDIJSKI NAČRTI PREDMETOV 4.1 Predmetnik (Glej prilogo!) 5.3 Svetovanje in usmerjanje med študijem Pri izbiri smeri in izbirnih predmetov svetuje posebna komisija VTO. Pri svetovanju glede izbire VŠ/VIS smeri so poleg predvidenih kadrovskih potreb in uspešnosti 1. letnika študija prevladujoča merila za usmerjanje zlasti sposobnost, nadarjenost, nagnjenja, interesi in prizadevnost študentov. Pri svetovanju glede izbirnih sklopov so prevladujoča merila usmerjanja: študentove želje in nagnjenja, potrebe in želje štipenditorja, študijski in raziskovalni program VTO ter možnost financiranja 1SS. 5.4 Pogoji za sklep študija Diplomsko delo je iz tematike izbirnega sklopa oz. izbirnih predmetov. Pri diplomskem izpitu se ugotavljajo predvsem sposobnosti za samostojno reševanje širših problemov iz vsebine programa, povezovanje znanj različnih predmetov ter sposobnost sintetiziranja in uporabljanja pridobljenega znanja. Druge študentove obveznosti v VIP 19 (smer kemija) Študent mora: — opraviti dvomesečno počitniško prakso v ustreznih laboratorijih; — opraviti preskus znanja iz enega svetovnih jezikov; študentom, ki tega znanja nimajo se omogoči udeležba na ustreznem tečaju; — izdelati diplomsko nalogo. Druge študentove obveznosti v VIP 19 (smer kemijsko izobraževanje): Študent mora: — opraviti 12-dnevno prakso na srednji šoli (po 3. ali 4. letniku); — opraviti preskus znanja iz enega svetovnih jezikov; študentom, ki tega znanja nimajo, se omogoči udeležba na ustreznem tečaju; — izdelati diplomsko nalogo. 6 POGOJI ZA IZVAJANJE PROGRAMA 6.1 Kadrovski pogoji Pedagoško-znanstveni delavci morajo izpolnjevati pogoje, ki jih določa Zakon o usmerjenem izobraževanju (členi qd 180 do 193). 6.2 Materialni pogoji Študijski program zahteva potrebne predavalnice, laboratorije, kabinete, knjižnico in pomožne prostore za izobraževalne in raziskovalne namene z ustrezno opremo. Omenjene prostore in opremo morajo dopolnjevati primerne delavnice in zadostne računalniške zmogljivosti. VTO mora zaposlovati ustrezno kvalificirane delavce v delavnicah ali pa morajo biti taki delavci lahko dosegljivi, kadar so potrebni. 6.3 Usmeritev znanstveno-raziskovalne in strokovne dejavnosti Izvajanje izobraževanja je povezano z dolgoročno znanstveno in strokovno usmerjenostjo VTOZD, ki je opredeljen v planskih aktih in v raziskovalnih programih. PREDMETNIK ZA VIP št. 19 Smeri Si VIS kemija S2 VIS kem. izobraževanje SKUPNO ZA SMERI S] in S2 Predmet 1.letnik 2.letnik 3.letnik 4. letnik 1. Matematika I 180 2. Fizika 165 3. Fizikalni praktikum 4. Uvod v računalništvo 30 45 5. Anorganska kemija 285 6. Analizna kemija 150 7. SLO in DS SFRJ 45 60 8. Temelji filozofije 30 9. Temelji pol. ekonomije 10. Matematika II 30 135 11. Analizna kemija 150 12. Organska kemija 300 13. Organska analiza 195 14. Fizikalna kemija 270 15. Osnove kemijske tehnike 90 16. Temelji sociologije 30 17. Temelji politologije 30 18. Biokemija (120)* (120)** Skupaj: 900 900 390*/ 150*/ 270** 270** t SMER S, 19. Instrumentalne metode 20. Anorganska kemija H 21. Organska kemija II * smer Sh ** smer S2 22. Kristalna kemija 23. Struktura atomov in molekul 24. Fizikalna kemija II 25. Analizna kemija II Skupine izbirnih predmetov Anorganska kemija 26. Anorganska struk. kemija 27. Bioanorganska kemija 28. Kemija kompleksov 29. Anorganska sinteza 29.a Kemija halogenov 29.b Termična analiza Organska kemija 30. Študij mehan. org. reak. 31. Kemija heter, spojin 32. Načrtovanje org. sintez 33. Fotokemija org. spojin 34. Org. kem. biol. pomembnih spojin 195 90 90 30 150 90 90 105 420 105 60 90 135 7Š 60 105 105 105 105 105 Fizikalna kemija 35. Elektrokemija 36. Površinska in kol. kemija 37. Numerične metode v fizikalni kemiji 38. Labor, merilna tehnika 105 75 135 90 120 Biokemija 39. Osnove molek, genetike 40. Mikrobiologija 41. Biokemija II 42. Eneimi 43. Kem. naravnih spojin 44. Osnove kem. okolja 45. Makromol. kemija 46. Pregled biokem. tehnologij 45 60 75 120 90 30 45 60 Analizna kemija 47. Kemija in analiza vod 48. Analizna toksikologija 49. Kemija okolja 50. Izbrana poglavja iz kem. analize: I. Surovine in produkti 51. Izbrana poglavja iz kem. analize: II. Biološko pomembne snovi 105 105 105 105 105 Skupaj ur 510 750 Skupaj ur v letniku za smer S, 900 900 900 900 Skupaj ur v S{ 3600 Smer S2. 52. Psihologija pouka in učenja 90 53. Pedagogika z andragogiko 75 54. Didaktika 45 55. Hospitacije* 30 56. Metodika anorg. eksperimentov 120 * Vključeno v metodološke predmete, 57. Metodika organskih eksperimentov 120 58. Razvoj kemije 75 59. Pregled tehnologij 60 60. Metodika fizik.-kem. eksperimentov 120 61. Metodologija kem. izobr. 210 62. Metodika kvantne kemije 105 63. Poskusi v org. kemiji 120 64. Kemija okolja 75 Skupaj ur 615 630 Skupaj ur v letniku za smer S2 900 900 885 900 Skupaj ur v S2 3585 OSNUTEK PREDMETNIKA ZA VIP 19 SMER: S, —KEMIJA 1. in 2. letnik skupaj s smerjo kemijsko izobraževanje (S2) 1. LETNIK Semester 1 2 __ P VAJE SEM P VAJE ' SEM SK. Matematika I 75 30 45 30 _ 180 Fizika . * 75 15 — 45 30 — 165 Fizikalni praktikum — 30 — — — — 30 Uvod v računalništvo — — — 15 30 — 45 Anorganska kemija 60 90 45 60 — 30 285 Analizna kemija — — — 30 90 30 150 SLO in DS 15 — — 30 . — — 45 SKUPAJ 225 '120 90 225 120 120 900 2. LETNIK 3 4 Matematika II 45 30 30 30 135 Analizna kemija 30 90 30 — — 150 Organska kemija 60 60 15 45 60 60 300 Organska analiza 30 — 15 30 105 15 195 Temelji filozofije 15 — 15 — — — 30 Temelji politične ekonomije — — — 15 — 15 30 SLO in DS 30 — — 30 60 SKUPAJ 210 150 105 150 165 120 900 3. LETNIK 5 * 6 Fizikalna kemija 45 120 15 60 — 30 270 Instrumentalne metode 45 — 15 45 75 15 195 Biokemija 45 45 — 30 120 Anorganska kemija 11 30 — 30 — 30 “— 90 Organska kemija II 30 — 30 — 30 — 90 Kristalna kemija ‘ — — — 30 — — 30 Izbirni sklop — — — 30 45 30 105 SKUPAJ 195 165 90 195 180 75 900 4. LETNIK 7 8 Struktura atomov in molekul 45 — 30 15 30 30 150 Fizikalna kemija II 30 30 30 — — — 90 Analizna kemija II 30 60 — — — — 90 Osnove kemijske tehnike — — — 30 30 30 90 Temelji sociologije 15 . 15 — . — 30 Temelji politologije — — — 15 — 15 30 Izbirni sklop (165) (255) 420 (450) (450) 900 OSNUTEK PREDMETNIKA ZA VIP 19 SMER: S, — KEMIJSKO IZOBRAŽEVANJE 1. in 2. letnik skupaj s smerjo kemija (S,) Semester P VAJE SEM. P VAJE SEM. SK.. 1. LETNIK 1 ‘ 2 Matematika I 75 30 * — 45 30 — 180 Fizika 75 15 — 45 30 — 165 Fizikalni praktikum — 30 — — — — 30 Uvod v računalništvo — — — 15 30 — 45 Anorganska kemija Analizna kemija 60 90 45 60 30 90 30 30 SLO in DS 15 — — 30 — — 45 SKUPAJ 225 120 90 225 120 120 900 2. LETNIK 3 4 Matematika II 45 30 — 30 30 _ 135 Analizna kemija 30 90 30 — — — 150 Organska kemija 60 60 15 45 60 60 300 Organska analiza 30 — 15 30 105 15 195 Temelji filozofije 15 — 15 — — — 30 Temelji politične ekonomije 8 8 8 15 — 15 30 SLO in DS 30 — — 30 — * 60 SKUPAJ 210 150 105 150 165 120 900 3. LETNIK 5 s 6 a) skupno za obe smeri Fizikalna kemija 45 120 15 60 — 30 270 b) smer kemijsko izobraževanje Psihologija pouka in učenja 30 — 15 30 — 15 Pedagogika z andragogiko 45 — — 30 — — Didaktika — — — 45 — — 45 Hospitacije* — — — — — 30 30 Metodika anorganskih eksperimentov — ’ — 30 — 90- 120 Metodika organskih eksperimentov Razvoj kemije - 30 30 90 15 15 15 120 75 Pregled tehnologij — — — 45 — 15 60 SKUPAJ 180 120 135 255 195 885 n A 1 1' il 1 Is I ni 'I n 'I tr \ n n •n k 4. LETNIK a) skupno za obe smeri Osnove kemijske tehnike Temelji sociologije Temelji politologije b) smer kemijsko izobraževanje Metodika fizikalno-kem. eksperim. Metodologija kem. izobraževanja Metodika kvantne kemije Biokemija Poskusi v organski kemiji Kemija okolja Diplomsko delo 7 15 15 30 15 30 90 — 60 — 45 75 — 30 45 — 45 225 90 135 180 (deloma v absolventskem stažu) 30 30 30 135 8 30 45 30 90 45 . 240 30 15 30 75 <1 90 el 30 ^ 30 Ji J 120 1 210 ij; 105 ^ 120 fel 900 * vključeno v metodološke predmete Op.: Študenti.'ki prestopijo iz programa kem. tehnologije (vseh smeri) ne vpišejo predmeta fizikalna kemija (270 ur),'vpišejo pa predmet organska analiza. (195 ur). ič Mi vc Br IZBIRNI SKLOP ANORGANSKA KEMIJA 3. LETNIK Anorganska strukturna kemija 4. LETNIK Bioanorganska kemija Kemija kompleksov Anorganska sinteza Kemija halogenov Termična analiza ORGANSKA KEMIJA 3. LETNIK Študij mehanizmos organskih reakcij Semester P VAJE SEM. P VAJE 5 6 — — — 60 30 7 8 — ' — 30 30 45 30 15 — — — — — 30 105 45 15 15 — — — — — 30 30 5 6 — — — 30 45 SEM. 105 60 90 135 75 __60 525 4. LETNIK Kemija heterocikličnih spojin 5 30 Načrtovanje organskih sintez 30 Fotokemija organskih spojin — Organska kemija biološko pomembnih spojin — FIZIKALNA KEMIJA 3. LETNIK Elektrokemija — 7 45 8 30 — 45 30 — — — 30 45 — 30 45 5 6 30 60 in 30 30 105 105 105 n< 105 525 0i te 15 V <=» ® “ ovtnoouioo ooo ^ \ o o» o o o o o\oootnoot>i o lu» ^ o Cn o \p o\ooooooo 5 0 0 5 0 0 o o 4. LETNIK 7 8 Elektrokemija 30 30 15 — — — 75 Površinska in koloidna kemija — — — 60 30 45 135 Numerične metode v fizikalni kemiji 30 — 60 — — — 90 Laboratorijska merilna tehnika — — — 30 60 30 120 525 BIOKEMIJA 3. LETNIK 5 6 Osnove molekulske genetike — — — 30 15 — 45 Mikrobiologija ' — — 30 30 60 4. LETNIK 7 8 Biokemija II ' — — 30 30 15 75 Encimi 15 15 15 30 30 15 120 Kemija naravnih spojin 45 30 15 * — — 90 Osnove kemije okolja 30 — — — — — 30 Makromolekulska kemija — — — 30 — 15 45 Pregled biokemijskih tehnologij — — — 30 15 15 60 525 ANALIZNA KEMIJA 3. LETNIK 5 6 Kemija in analiza vod — — — 45 30 30 105 4. LETNIK 7 8 Analizna toksikologija 30 — 15 — 45 15 105 Kemija okolja 30 — 15 — 45 15 105 Izbr. pogl. iz kem. analize: I. Surovine in produkti 30 — 15 — 45 15 105 Izbr. pogl. iz kem. analize: II. Biološko pomembne snovi 30 — 45 30 105 525 Program Mag kemija MAC; — KEMIJSKO IZOBRAŽEVANJE (28) . erza Edvarda Kardelja v Ljubljani I^ LTETA za naravoslovje in tehnologijo lila ^ kemijsko izobraževanje in informatika 1 Ljubljana, Vegova 4 isa: 2lS ' Izobraževalna skupnost za kemijsko, farmacevtsko, gumarsko in nekovinsko usmeritev ter L Izobraževalna skupnost za pedagoško usmeritev JJleritev: pedtigoška - : MAG — kemijsko izobraževanje (28) a: podiplomski (VIII. zahtevnostna stopnja) Predhodnega programa: 'er'' SvVIS tehnološka SvVIS procesno-inženirska SsVIS bidkemijsko-inženirska ,|p SfeVIS papirniška lri£:ri: SiVis kemija S2VIS kemijsko-izobraževanje H VŠ-VIS dvopredmetna: fizika in kemija lpšt. 53 . ^r: D VŠ-VIS pedgoška dvopredmetna biologija in kemija oz. kemija in 1,. biologija (stopnjevani program) ;lpšt. 56 er; C VIS izobraževalna smer kemija in biologija oz. biologija in kemija oz. kemijsko izobraževanje-dvopredmetno (kontinuirni program.) — sodelovanje pri načrtovanju izobraževanja — sodelovanje pri oblikovanju učnih enot — razvijanje metod in tehnik izobraževanja — razvijanje evalvacije izobraževalnih dosežkov — razvijanje vsebine, metod in tehnik ter oblik zunajšolskih deja\ nosti z interdisciplinarnimi povezavami — poročanje o dosežkih v strokovnih^revijah Trajanje izobraževanja: dve leti v »Mnenje o usklajenosti programa z Zakonom o usmerjenem izobraževanju in s smernicami za oblikovanje vzgojno-izobraževalnih programov je dal Strokovni svet SR Slovenije za vzgojo in izobraževanje na svoji... seji dne... Program so sprejeli uporabniki in izvajalci v Posebni izobraževalni skupnosti za kemijsko, farmacevtsko, gumarsko in nekovinsko usmeritev na... seji skupščine dne... ter v Posebni izobraževalni skupnosti za pedagoško usmeritev na ... seji skupščine dne... Program se začne izvajati v šolskem letu...« Pogoji za vključitev v program V program se lahko vključijo kandidati, ki so diplomirali na V1P in smereh, navedenih v sklopu imen prejšnjega programa. Poseben pogoj je najmanj enoletna praksa v kemijskem izobraževanju. PREGLEDNICA PREDMETOV Predmetnik za VIP: MAG — kemijsko izobraževanje (28) A. Kemijski sklop predmetov: izbirni predmeti iz sklopa kemije in/ali ^cmijske tehnologije na podiplomski stopnji B. Metodološki sklop predmetov: a) metodologija kemijskega izobraževanja .............. b) interdisciplinarne teme: — razvoj naravoslovja in posebej kemije ......... — relacije »kemija-družbu« in »varstvo okolja«... c) '— predstavitev izbranih tem vangleščini (pisno, ustno) 150 ur 30 ur 30 ur 30 ur 70 ur Rokovni naslov, značilna dela in naloge: | . tokovni naslov: magister kemijskega izobraževanja ; n;ičilna dela in naloge: vžgoja učencev na vseh stopnjah izobraževanja C. Izbrane teme iz psihologije, pedagogike, družboslovja ............. 70 ur Skupaj 450 ur N Izbor tem se veže na magistrsko delo in na predhodne seminarje.. Magistrsko delo Magistrsko delo obsega raziskovalno nalogo na področju kemijskega izo-braževanja, s katero se kandidat neposredno vključuje v razvijanje metodologije kemijskega izobraževanja. Delo obsega: — opredelitev problema na področju kemijskega izobraževanja kot izhodišča za raziskavo izdelavo osnovne informacijske študije, ki podpira reševanje izbranega problema (uporaba sodobnih informacijskih metod in tehnik) — zasnovo raziskovalne hipoteze, operativizacija hipoteze z. načrtom za uporabo raziskovalnih metod in tehnik — izvedbo eksperimentov vzporejanjc raziskovalne hipoteze z rezultati dela, optimizacija, evalvacijo dosežkov glede na izhodiščni problem, oblikovanje predlogov za nadaljnje raziskovanje. Pogoji za zagovor magistrskega dela: Pogoji so: uspešno končan program s preverjanjem znanja iz vseh predmetov, — kakovostno opravljeno magistrsko delo, predloženo v pisni obliki, /.ugovor poteka preti komisijo, v kateri je po en učitelj iz vsakega sklopa predmetov. Navodila za izvajanje predmetnika: Program je organiziran kot študij iz dela ali ob.delu. Kandidati ustvarjalno sodelujejo pri oblikah organiziranega dela: .— predavanjih in seminarjih iz navedenih predmetov - konzultacijah za individualno in skupinsko delo — snovanju in razvijanju specializiranih baz podatkov na računalnikih — poglabljanju usposobljenosti za uporabo'AV-tehnologije — razvijanju učnih enot z uporabo informacijskih sistemov, mikroračunalnikov, interne televizije snovanju novih učil — izdelavi banke testov za kemijo — zasnovi in izvedbi mladinskih tekmovanj iz kemije ter mladinskih raziskovalnih taborov na področju naravoslovja — domačih in mednarodnih seminarjih. Vzgojno-izobraževalni program Geografija smer geograf dvoletna, vis '""tek V skladu s 43. členom Zakona o usmerjenem izobraževanju je Oddelek flji^gratijo pripravil predlog VIP za geografijo. Predlog VIP sojzdelali uči-ke 'e soc*elavci oddelkaob sodelovanju članov Katedre za geografijo Pedago-. ‘'kademije v Ljubljani in članov Geografskega oddelka Pedagoške akade-^ 1 ' Mariboru. Pri pripravi osnutka so bila upoštevana mnenja uporabnikov p udentov geografije na Filozofski fakulteti. J °blikovanju vsebine VIP za geografijo smo se oprli na sodobna spozna-geografske vede, psihologije in pedagogike. Posebna pozornost je bila na-didaktičnim vidikom vsakega predmeta posebej in predmetniku kot predmetnik je oblikovan tako, da omogoča kar najbolj smotrn in gospoda-. študij. VIP ponuja študij treh smeri tako, da je močno strokovno jedro 0 vsern trem smerem, med seboj se razlikujejo le po izrazito specifičnih ^metih. , estavljavci: Marjan Bat, dr. Ivan Gams, mag. Anton Gosar, dr. Matjaž Jer-4ar- Marijan Klemenčič, dr. Vladimir Klemenčič, dr. Franc Lovrenčak, dr. koš e rnl1^' Uušt>" P'ut' dr. Darko Radinja, dr. Igor Vrišer, Marija dr. Jurij Kunaver, dr. Metod Vojvoda, dr. Borut Belec, dr. Vladimir ! ‘C|l3 dr. Božidar Kert, Olav Ludvig. I (P^tavine programa S/?iPL°MANTA t MJŠNI PODATKI O PROGRAMU p^GOji ZA VKLJUČITEV V IZOBRAŽEVANJE o«edmetnik oveZn°st študentov, USMERJANJE IN SKLEP ŠTUDIJA ZA IZVAJANJE PROGRAMA ’ Načrt predmetov nL«k diplomanta Jjene ,eSor geografije in... je pedagoški delavec, katerega naloge so oprede- ke, S rw'"U-—: log Srpa ■" P0'rebami samoupravne socialistične družbe, z nalogami osnovne in l.. anJe-' ' ............ " " ,0„ . e sole ter z zahtevami geografskih in pedagoških znanosti. Njegova načel le' da razvija učenca v ustvarjalno, samostojno, družbeno odtiovorno in I ^"10 osebnost. ^ smoter uresničyje tako, da nče sP°Znava individualnost in posebnosti vsakega učenca, spodbuja razvoj Jttev, vpijva na oblikovanje njihovih učnih in poklicnih interesov; de|a z.na organizirati in voditi učence pri samostojnem delu, s svojimi načini ^Učencem oblikuje in utrjuje učne in delovne navade; n0sjj^Zna Pravilno in učinkovito motivirati učence pri šolskih in drugih deja\ - jn Zna oblikovati kolektiv, v njem razvijati samoupravne in demokratične rešev!e.tcr P° kolektivu in v njem oblikovati posameznika, strpno in humapo ^ ti kritične vzgojne situacije; ^ usposobi za kritično analizo svojega vzgojno-izobraževalnega dela ter dlagi te analize in nenehnega samoizobraževanja izboljšuje svoje delo; — usklajuje in povezuje svoje delo z drugimi učitelji, s starši, svetovalnimi in zdravstvenimi delavci, društvi, družbenopolitičnimi organizacijami, organizacijami združenega dela in krajevnimi skupnostmi. Za uresničevanje teh nalog si diplomant med dodiplomskim študijem pridobi temeljno splošno strokovno in praktično znanje, si oblikuje potrebne osebnostne lastnosti ter se tako oblikuje v učitelja, ki s svojo strokovno in pe-dagoško-psihološko usposobljenostjo ter z zavzetim družbenim delom zmore uresničevati smotre osnovne in srednje šole. S sodelovanjem v organiziranih oblikah študijskega dela diplomant geografije: — uspešno uresničuje vzgojno-izobraževalne naloge predmetnega področja geografije v osnovni šoli v 6., 7. in 8. razredu ter v srednjem usmerjenem izobraževanju; — spozna geografske elemente in njihovo medsebojno učinkovanje ter'jih podaja učencem na stopnji osnovne in srednje šole; — spozna osnove znanstvene metodologije ter načine podajanja sodobnih znanstvenih izsledkov učencem in navaja mlajše rodove na samostojno dialektično razumevanje in ugotavljanje ožjega in širšega geografskega okolja; — razvija geografsko mišljenje kot podlago za širše razumevanje nabavnih in družbenih procesov in njihovih soodvisnosti; — obvlada teorijo in prakso metodike pouka geografije in je s tem usposobljen za uveljavljanje vseh posebnih metod in oblik geografskega pouka, za organizacijo ekskurzij, terenskega preučevanja na stopnji predmetnega pouka v osnovni in v srednji šoli in za vse interesne dejavnosti, ki se navezujejo na ta predmet; — zna geografsko ovrednotiti naravni in družbenogospodarski potencial v regiji; — .pozna nujnost skladnejšega razvoja geografskega okolja, posebno glede na varstvo okolja; — po svoji strokovni usposobljenosti samostojno spoznava geografske značilnosti svojega šolskega okoliša, jih povezuje s širšimi družben mi dogajanji, jih zna tudi prikazati in z njimi seznanjati učence; — obvlada in zna funkcionalno uporabljati različne učne tehnike in spretnosti, zna gospodarno in smotrno uporabljati sodobno učno tehnologijo in s tem pripomore k racionalizaciji in učinkovitosti vzgojno-izobraževalnega dela, in samostojno pripravlja didaktično gradivo; — obvlada izdelavo geografskih elaboratov'. Diplomiran geograf in... je delavec na znanstveno-raziskovalnem in praktičnem področju, katerega naloge so opredeljene s potrebami samoupravne socialistične družbe, geografskega znanstveno-raziskovalnega področja, najrazličnejših organizacij s področja družbeno prostorske dejavnosti in z zahte-vami geografskih znanosti. Njegova temeljna naloga je uporabljati geografsko znanje in metodologijo v praksi in ju razvijati. Ta smoter uresničuje tako, da — izpopolnjuje svoje znanje na teoretično-metodološkem področju stroke; — posega v neposredno reševanje prostorskih problemov; — organizira znanstveno-raziskovalno delo;, — strokovno vodi znanstveno-raziskovalnofaelo; . — prenaša svoje izsledke.v prakso in z njimi seznanja širšo javnost; ' — povezuje svoje delo z drugimi strokami; — s svojim delom in ravnanjem predstavlja in prenaša družbeno moralne in kulturne vrednote samoupravne socialistične družbe. Za uresničevanje teh nalog si diplomant med dodiplomskim študijem pridobi splošno strokovno in praktično znanje, se uposobi za samostojno znanstveno-raziskovalno in praktično delo, si oblikuje potrebne lastnosti, da s svojim strokovnim in zavzetim družbenim delom zmore uresničevati smotre znanstveno-raziskovalnega. in praktičnega dela. S sodelovanjem v organiziranih oblikah študijskega dela diplomanti: — spoznajo zakonitosti znanstveno-raziskovalnega in praktičnega dela; — pridobijo temeljno geografsko znanje in spoznajo metode geografskega raziskovanja in njihovo uporabo v praksi; — obvladajo naravno-geografske in družbenogeografske pojme, pojave in procese v njihovi medsebojni soodvisnosti in součinkovanju; — se usposobijo za samostojno znanstveno-raziskovalno delo; — se usposobijo za praktično delo pri reševanju prostorske problematike; — spoznajo pomožne geografske predmete za boljše razumevanje in uporabo le-teh v povezavi geografskih preučevanj s sorodnimi strokami; — še posebno temeljito spoznajo metode geografskega preučevanja človekovega okolja, regionalnega planiranja in turizma; — spoznajo tehniko geografskega raziskovalnega dela za'potrebe znanosti in prakse; — spoznajo kartografijo in se usposobijo za njeno uporabo skladno s potrebami znanosti ip prakse, splošne ljudske obrambe, širših družbenih potreb in ustvarjajo možnosti za svoje geografsko izpopolnjevanje; — -se usposobijo za kritično uporabo geografske literature in virov; — razvijajo ustvarjalnost in samoiniciativnost; — na terenskih vajah in pri terenskem delu sistematično poglobijo znanje o elementih geografskega okolja, uporabljajo metode znanstveno-raziskovalnega dela ter spoznajo različne tipe slovenskih, jugoslovanskih in drugih po krajin; — razvijajo ljubezen do domovine ter bratske in enakopravne odnose z jugoslovanskimi narodi in narodnostmi; — spoznajo potrebe po skladnejšem razvoju geografskega okolja, posebne glede na varstvo okolja; — pridobijo znanje o zakonitostih celostnega součinkovanja naravnih, historičnih, družbeno-političnih in socialnoekonomskih dejavnikov v razvitih in nerazvitih območjih sveta; • — razvijajo dejaven odnos do naprednih osvobodilnih gibanj in teženj po pravičnejših, humanih socialnoekonomskih odnosih v svetu; --- usposobijo se za vodenje terenskih vaj, terenskega dela in drugih dejavnih oblik dela. Diplomiran geograf opravlja dela in naloge s področja regionalnega planiranja, varstva okolja, turizma, pa tudi drugih področij, ki se ukvarjajo z naravnimi in družbenogeografskimi elementi v pokrajini. Na naštetih področjih deluje izrazito interdisciplinarno, v povezavi in ob sodelovanju s strokovnjak drugih ved. Izobrazba daje zelo široke možnosti za( opravljanje različnih del ii nalog, posebno zaradi strokovne usposobljenosti za celostno obravnavanje pokrajinske stvarnosti: izvajanje in usklajevanje raziskovalnega dela s področja regionalnega planiranja, varstva’ okolja, turizma, socialnoekonomske problematike; priprava strokovne dokumentacije za omenjena področja; pri prava prostorskih in družbenogospodarskih sestavin prostorskih načrtov, usklajevanje dela pri pripravi prostorskih načrtov v občinskih in republiških telesih in ustanovah; izvajanje upravnih zadev v zvezi z izpeljavo prostorskih načrtov; izvajanje upravnih zadev s področja varstva okolja; strokovne priprave in strokovno vodenje izletov; vodenje delovnih enot v turističnih organizacijah, ki se ukvarjajo s turističnimi tokovi; izvajanje statističnih analiz na socialnoekonomskem področju; priprava gradiva in oblikovanje tematskih kart v kartografskih zavodih; strokovno delo na področju klimatogeografije in hidrogeo-grafije v meteoroloških in hidroloških ustanovah; priprava strokovnega gradiva v delovnih organizacijah in ustanovah, ki se ukvarjajo s preučevanjem prostorskih in socialno-ekonomskih značilnosti domačih in tujih dežel ter s posegi na njihova tržišča itd. 2 SPLOŠNI PODATKI O PROGRAMU 2.1 Šifra programa: 2.2 PIS: za pedagoško usmeritev in družboslovno usmeritev. 2.3 Usmeritev: pedagoška/nepedagoška. 2.4 Ime programa: geografija, dvopredmetna. Vrsta programa; VIS 2.5 Smeri: S 1 pedagoška geografija dvopredmetna S 2 pedagoška geografija — pedagoška geologija S3 nepedagoška geografija dvopredmetna Program: nepedagoška geografija enopredmetna'. 2.6 Povezanost z drugimi programi v usmeritvi — predhodni program: VIP št. 1 SR pedagoškd-družboslovna usmeritev — zahtevnejši program: 63 VIP IZP, stopnja zahtevnosti VII/2 — sorodni program: geografija, enopredmetna, VIS, VII/1 2.7 Strokovni naslovi, značilna dela in naloge, stopnja zahtevnosti del Sl: profesor geografije in...; učitelj geografije in...; VII/1 S2: profesor geografije in geologije; učitelj geografije in geologije; VII/1 S3: diplomiran geograf in...; .; VII/1 2.8 Trajanje študija pp programu: 4 leta. 2.9 Drugi podatki in opombe Študij geografije poteka v povezavi načeloma s katerokoli stroko, ki je zastopana na filozofski fakulteti ter z geologijo. Študent pedagoške smeri mora praviloma izbrati kot drugi predmet stroko, ki je zastopana v šoli, predvsem zgodovino. Zaradi potreb po učiteljih geologije v srednji šoli je organizirana študijska povezava geografija-geologija. Študij obeh predmetov traja štiri leta in je načeloma enakovreden. Da bi ga študent lahko končal v predvidenem času in da se da študiju večji osebnostni pomen, se lahko v tretjem in četrtem letniku predvidi nekoliko več ur za en predmet. Manj ur pri drugem predmetu se lahko nadomesti s prenosom splošne znanstvene metodologije iz prvega predmeta. »Mnenje o usklajevanju programa z Zakonom o usmerjenem izobraževanju in s Smernicami za oblikovanje vzgojno-izobraževalnih programov je dal Strokovni svet SR Slovenije za vzgojo in izobraževanje na svoji... seji dne... Program so sprejeli uporabniki in izvajalci v posebni izobraževalni skupnosti... na... seji skupščine dne ... Program se začne izvajati v šolskem letu 19./...« 3 POGOJI ZA VKLJUČITEV V IZOBRAŽEVANJE 3.1 V program za pridobitev visokošolske izobrazbe se lahko brez preskusa znanja vpiše kandidat, ki je uspešno končal izobraževanje po programu pedagoške, družboslovne, naravoslovno-matematične, ekonomske, gostinske in turistične usmeritve pete zahtevnostne stopnje. Brez preskusa znanja se lahko vpiše v program izobraževanja tudi kandidat, ki je uspešno končal gimnazijo, pedagoško gimnazijo, vzgojiteljsko šolo, ekonomsko srednjo šolo, pomorsko srednjo šolo in kmetijsko srednjo šolo. 3.2.1 Kandidat, ki je uspešno končal druge programe oziroma smeri V. stopnje zahtevnosti naštete kot smeri, ki omogočajo vpis v VIP dvopredmetna geografija brez preskusa znanja, mora s preskusom znanja dokazati, da obvlada znanje iz geografije v obsegu programa pedagoško-družboslovne usmeritve. Iz znanj, ki jih je kandidat uspešno pridobil v programu V. stopnje zahtevnosti, kandidat ne opravlja preskusa znanja. 3.2.2 Kandidat, ki je končal program oziroma smeri III. oziroma IV. stopnje zahtevnosti, mora poleg preskusa znanja iz geografije opraviti še preskus znanja iz slovenskega jezika, matematike, tujega jezika in zgodovine v obsegu programov pedagoško-družboslovne usmeritve V. stopnje zahtevnosti, če Strokovni svet SR Slovenije za vzgojo in izobraževanje drugače ne opredeli vsebine znanj teh izpitov, ki so potrebna zaradi zahtevnosti programov v visokem izobraževanju. 3.4 Zaradi precejšnjega obsega terenskega dela morajo biti kandidati splošno zdravstveno sposobni za delo na terenu. 4 PREDMETNIK IN UČNI NAČRT 4.1 preglednica predmetov Skupni splošni in skupni pedagoško-psihološki predmeti Letnik Predmet 1. 2. M SLO 60 45 Politična ekonomija 30 t Sociologija 30 ) Politologija 30 0 Kultura ustnega in pisnega izražanja 30 15 45 Psihologija pouka in učenja0 90 90 Pedagogika0 30 30 Temelji marksizma-folozofija 30 15 45 Didaktika0 60 60 Andragogika0 30 30 Organizacija dejavnosti učencev0 45 45 Skupaj 180 210 105 45 540 0 Študent nepedagoške smeri ne opravlja obveznosti predmeta. Geografski predmeti Število ur Metodološko-teoretični predmeti 195—225 Uvod v geografijo Matematična geografija Statistika za geografe Kartografija Teorija geografije Diplomski seminar 270—330 Hidrogeografija Pedogeografija Biogeografija Družbenogeografski predmeti 270—330 Geografija prebivalstva Geografija naselij . Fizicnogeografski predmeti Klimatogeografija Geomorfologija Ekonomska geografija Geografija turizma Geografija prometa Regionalnogeografski predmeti Geografija Evrope in ZSSR Geografija Afrike in Azije Geografija Latinske Amerike Geografija Angloamerike in Avstralije Geografija Jugoslavije Geografija Slovenije Strokovno-probiemski predmeti Urbana geografija Geografija krasa Pokrajinska ekologija Varstvo geografskega okolja Geografija podeželja Regionalno planiranje Geografski problemi sodobnega sveta Metodično-didaktični predmeti' Metodika in didaktika pouka geografije Lokalna geografija Usmeritveni predmeti2 Geografija turizma II Varstvo geografskega okolja II Regionalno planiranje Metodologija fizične geografije Metodologija družbene geografije Izbrana poglavja iz geografije Organizacija raziskovalnega dela Pomožni geografski predmeti3 Matematika Računalništvo in programiranje Geologija Meteorologija 450—570 210—270 150—210 390—450 90—115 ' predmete poslušajo le študenti pedagoške smeri 2 predmete poslušajo le študenti nepedagoške smeri; prvi trije predmeti so izbirni: študent izbere ali geografijo turizma ali varstvo geografskega okolja ali regionalno planiranje 1 izbirni predmeti Predmetni sklopi si sledijo od metodološko-teoretičnih predmetov v prvem letniku (razen teorije geografije in diplomskega seminarja, ki sta v 4. letniku) do strokovno-probiemski h predmetov v četrtem letniku. Predmetom je v prvem in drugem letniku namenjeno po 360 ur, v tretjem in četrtem letniku pa se glede na prvi ali drugi predmet to število lahko poveča na 420 ur na leto ali zmanjša na 300 ali 240 ur na leto. Število ur po letnikih » 1. letnik 360 2. letnik 360 3. letnik 300—420 4. letnik 240—420 Prvi štirje predmetni sklopi (metodološko-teoretični, fizično-geografski, družbenogeografski, regionalnogeografski in strokovno-probiemski predmeti) so jedro geografskih predmetov, ki je skupno vsem smerem. Metodično-didaktični predmeti so namenjeni le slušateljem pedagoških smeri, usmeritveni predmeti pa le slušateljem nepedagoške smeri. Le-ti izbirajo med geografijo turizma, varstvom geografskega okolja in regionalnim planiranjem. Pomožni geografski predmeti so izbirni, lahko za pedagoško ali nepedagoško smer. Geološki predmeti Predmet 1. 2. Letnik 3. 4. Terenske Sku- vaje -paj dni Kristalografija 60 60 Mineralogija 75 75 Fizikalna geologija 60 60 2 Paleontologija in stratigrafija 120 120 4 Seminar 60 60 60 60 240 Petrologija 120 120 5 Tektonska geologija 45 45 Enciklopedija rudarstva 30 30 Hidrogeologija 30 30 1 Peleozoologija 135 135 Geologija kvartarja 60 60 1 Nahajališča mineralnih snovi SFRJ 45 45 2 Regionalna geologija 60 60 Geologija Slovenije 30 30 5 Sedimentna petrologija 30 30 2 Paleolitik 60 60 Metodika pouka geologije 45 75 120 Skupaj 375 285 345 315 1320 22 4.2 Smeri in izbirni predmeti Po prvem letniku se deli program na pedagoški smeri in na nepedagoško smer. Študent, ki se odloči za pedagoški smeri, poleg skupnih geografskih predmetov posluša še predmete metodika geografskega pouka in lokaFna geografija. Obvezna sestavina pedagoških smeri je obvezna dvotedenska pedagoška praksa na osnovni šoli in dvotedenska pedagoška praksa na srednji šoli. S to se študent usposobi za poklic učitelja geografije na osnovnih in srednjih šolah. Študent, ki se odloči za nepedagoško smer, mora v drugem letniku poleg skupnih geografskih predmetov opraviti 90 ur obveznosti iz pomožnih geografskih predmetov. Izbira lahko med predmetizgeologija, meteorologija, matematika, računalništvo in programiranje, V tretjem letniku nadomesti študent 122 ur regionalnogeografskih predmetov (razen geografije Jugoslavije in geografije Slovenije) s predmetom izbrana poglavja iz geografije. Ob preostalih skupnih geografskih predmetih se pri dveh predmetih izpopolnjuje v metodologiji fizične in družbene geografije. V četrtem letniku lahko ob skupnih geografskih predmetih izbira med predmeti, ki omogočajo poglabljanje in aplikacijo v regionalno planiranje, geografijo turizma in varstvo geografskega okolja. Obvezne usmeritvene predmete poučujejo učitelji matičnega ozda, učitelji z drugih fakultet (na primer urbanističnega planiranja na FAGG) ali pa strokovnjaki iz prakse. S širjenjem strokovnega področja s pomožnimi geografskimi vedami, s poglabljanjem metodologije stroke in konkretnejšega spoznavanja problematike in uporabnosti v praksi posameznih geografskih področij se študent usposobi za opravljanje del in nalog pri regionalnem planiranju ali varstvu geografskega okolja ali v turizmu in na drugih področjih, ki se ukvarjajo s preobrazbo pokrajine ali njenih svetovnih delov. Vsi študenti morajo poleg tega opraviti predpisane obveznosti pri splošnih predmetih: SLO, politična ekonomija, sociologija, politologija, kultura izražanja, filozofija. Poleg naštetih predmetov morajo študenti pedagoških smeri absolvirati splošne pedagoško-psihološke predmete: psihologijo pouka in učenja, občo pedagogiko, didaktike, andragogiko in organizacijo učnih1; nosti. Študenti nepedagoške smeri opravljajo namesto pedagoško-psih0' predmetov obveznosti pri predmetih, ki so prej navedeni kot specifični* pedagoško smer. Študent mora med študijem izdelati dve seminarski nalogi in diplom^ logo ter jih predstaviti v ustreznem seminarju. Diplomska naloga v nepc' ški smeri je praviloma iz usmeritvenega predmeta. Ena naloga mora bi*1 lana pri fizičnogeografskih, druga pri družbenogeografskih in tretja ph1 nalno-geografskih predmetih/študent mora obiskovati predavanja in ’ narje, ter opravljati poleg eksperimentalnih in laboratorijskih vaj tudi te*1 (j vaje kot eno temeljnih oblik vzgojno-izobraževalnega procesa. V posaflj letnikih opravi študent pri predmetih, ki jih predvidevajo učni načrti, nas ls število terenskih dni: ho 1.letnik 2.letnik 3. letnik 4. letnik Sl 10—15 dni 10—15 dni 15—18 dni 15—18 dni S2 15—20 dni 15—20 dni 15—20 dni 20—25 dni io-SiW 10—15 d br 15—20*m 15—20 Obvezna delovna praksa za pedagoško smer traja štiri tedne v 4. letn® k, sicer dva tedna na osnovni in dva tedna na srednji šoli. Delovna praksa 2* js pedagoško smer traja štiri tedne; dvotedenska delovna praksa se opravil g, koncu drugega letnika v delovnih organizacijah, ki se ukvarjajo s prostot* j( problemi, ob koncu tretjega letnika pa opravljajo slušatelji dvotedensk® i lovno prakso praviloma na ustanovah, ki se ukvarjajo s problemi ene od fs ritev (regionalno planiranje, turizem, varstvo okolja). L Študij geografije kot drugega predmeta se razlikuje od študija geografi]*)( prvega predmeta po tem, da ima nekaj manj ur v 3. in 4. letniku. Pri geoč1 ta kot drugem predmetu se v 4. letniku ohranita predmeta geografija Sloveni1 :ii, geografija Jugoslavije. V 3. letniku študent poleg obveznih predmetov iz obče geografije izbiri regionalnogeografskimi predmeti do skupnega števila 300 ur v letniku, v‘ tem letniku ima obvezne predmete geografija Jugoslavije, geografija Slu'* ta in diplomski seminar, poleg tega pa si izbere še druge predmete do skup1 števila 240 ur. Predmeti, ki niso v geografskem jedru (specifični za pedal? in nepedagoško smer), ostanejo v nespremenjenem obsegu. Študent m01 delati po eno seminarsko in diplomsko nalogo. Prav tako mora opraviti veznosti, ki so predpisane za študente geografije kot prvega predmeta, tudi terenske vaje in delovno prakso. Študenti ob delu se morajo udeležiti posebnih predavanj in vaj, ki jih2 organizira oddelek. Udeležiti se morajo vseh terenskih vaj in opraviti delovno prakso. di 5 OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV, USMERJANJE, SKLEP ŠTUDIJA 5.1 Pogoj za napredovanje iz letnika v letnik Študentove obveznosti pri posameznih predmetih so nadrobno opredrf učnimi načrti predmetov. Znanje se preverja praviloma z izpitom. Za pri v višji letnik je treba opraviti obveznosti pri vseh predmetih, ki se konč* predhodnem letniku. Poleg tega je za vpis v tretji in četrti letnik treba izd in v seminarju predstaviti po eno seminarsko nalogo. Slušatelji pedaf smeri morajo za vpis v tretji oziroma četrti letnik opraviti delovno prakso, šatelji geografije kot drugega predmeta morajo opraviti in v seminarju P j staviti seminarsko nalogo kot pogoj za vpis v četrti letnik. ij 5.2 Pogoji za ponavljanje posameznega letnika in podaljšanje statusa Pogoji za ponavljanje letnika oziroma podaljševanje statusa študen11 f] opredeljeni s statutom visokošolske organizacije. Študent, ki ponavlja W lr mora obiskovati predavanja in opravljati obveznosti pri predmetu, ki i a uspešno končal. Študentu, ki ni opravil vseh obveznosti zadnjega letnika,1 j letnika ni treba ponavljati, mora pa pred diplomo pozitivno opraviti vse oh nosti tega letnika. 5.3 Ustrezni organ šole sprejme za posamezno študijsko leto načrt, v K rem natančneje določi roke, nosilce in njihove naloge pri usmerjanju. Od(U z ustreznim delovnim organom spremlja študijski uspeh, opozarja na pfl me in predloge rešitve. ,, >; 5.4 Pogoji za sklep študija L Visokošolski študij geografije se konča z diplomskim izpitom. Na nj{l i preverja znanje iz predmetov geografija Slovenije in teorija geografij® S| oceno diplomskega izpita vpliva tudi pozitivna ocena izdelave in zagovph j plomske naloge. Študent lahko opravlja diplomski izpit, ko opravi vse izp1), druge študijske obveznosti. y 4 6 POGOJI ZA IZVAJANJE PROGRAMA ^ D: 6.1 Kadrovski pogoji L Kadrovske potrebe so opredeljene z učnimi načrti predmetov. Za izvaj |V programa je potrebnih 9 visokošolskih učiteljev in 5 asistentov, zaposld j; polnim delovnim časom, in trije visokošolski učitelji kot zunanji sodelavci,11 opravili 120 ur pomožnih geografskih predmetov (geologija, meteoroh*], matematika za geografe). Za nemoteno izvajanje vzgojno-izobraževal* (j procesa so potrebni še trije laboranti, dva bibliotekarja, knjižni manip®1 n kartograf, vodja kartografske zbirke in pisarniški referent. ti vi 6.2 Materialni pogoji >r Materialni pogoji za izvajanje vzgojno-izobraževalnega programa so h11, zani v učnih načrtih predmetov. Potrebne so štiri predavalnice, ust(i;ic opremljen metodični kabinet z učnimi pripomočki (aparati za različne H- k vizualnega prikazovanja slikovnega gradiva, reliefne in druge ponazh’ ,r geografskih pojavov itd.), laboratorij za fizičnogeografske analize z ust(( n opremo in kemikalijami, praktikum za vaje, fotolaboratorij, risalnica z® >[ nimi pripomočki in s priborom (aparati za izdelavo, razmnoževanje, pov‘u; vanje in pomanjševanje kart, aparati za fotointerpretacijo posnetkov iz11 itd.), knjižnica s čitalnico za študente, kartografska zbirka z zbirkami stens?1 (j priročnih kart raznih vrst in opremo za njihovo shranjevanje, kabinet z h lr nalniškim terminalom, kabinet za razmnoževanje gradiva in pripravo na K1 a|, ske vaje, pisarna za sprotno poslovanje in hranjenje dokumentov, kabin®1 n pedagoške delavce, oprema za terensko delo. kj 6.3 Vzgojno-izobraževalni program izhaja in se opira na razisktA 0 usmerjenost učiteljev in sodelavcev, ki z raziskovalnim programom uresi11 |a jejo cilje stroke in potrebe prakse. Pri tem se na pedagoškem področju po'( e( jejo z raziskovalnimi in strokovnimi ustanovami, ki se ukvarjajo s pedag® b| problematiko, ter z osnovnimi in srednjimi šolami. Znanstveno-razisko' ^ program zajema tudi strokovno sodelovanje z znanstvenimi in stroko'® (j ustanovami iste vede in sorodnih ved v Sloveniji, Jugoslaviji in tujini. PoS®1 a; skrb je namenjena strokovnemu sodelovanju z ustreznimi strokovnimi ust" vami v zamejstvu. . j Učitelji in sodelavci preverjajo znanstveno delo v praksi na različne na®1 ]j kot člani ali vodje strokovnih tejes pri družbenopolitičnih skupnostih in®1 s nizacijah; kot člani ali vodje delovnih teles za izpeljavo praktičnih nalog,1; ■■ na področju regionalnega planiranja, varstva okolja kot na drugih podri* ki so povezana z geografijo; z občasnimi strokovnimi nasveti; s poseg® javno razpravo o strokovnih in širših družbenih vprašanjih itd. študenti neposredno sodelujejo v praksi s seminarskim delom in z del®' prakso. Vzgojno-izobraževalni program Družbeno-moralna vzgoja jv? • 35 TihT0 ‘z°t,ra^evalni program za DMV je nastajal na podlagi smernic in i0v “pkumentov, še posebno pa je bil upoštevan učni načrt za DMV v ftiče' s°li in program STM. Katedra za DMV je ves čas svojega obstoja 5 ivnjeVala stanje in probleme DMV v osnovni šoli, številne raziskave in stro-S^Jpja | Ve^ Pa 50 P°kazali, kje so težave’tega vzgojno izobraževalnega po-Sttra ^ušnje desetletnega praktičnega dela s študenti, učitelji in z učenci so oJl Podlaga za snovanje izobraževanja učiteljev DMV na visoki stopnji. V Od ;a2 a Sm° izpopolnili dosedanje programe, vključili pa smo stroke, ki so se 'kn' p 01 potrebne za popolnejši lik in profil učitelja DMV. Ob tem smo sc ali nekoliko približati programu za izobraževanje učiteljev STM, ven-(j ‘111 to ni uspelo, ker je tam študij enopredmeten, mi pa potrebujemo dvo-nik i](0ttri' študij. Predvidena je kombinacija DMV z. zgodovino, slovenskim aZ»C 'n po potrebi z geografijo. Druge možnosti so odprte. jviL .atek programa za študij DMV so sestavljali učitelji katedre za DMV: off jj, Vone Canjko, mag. Marija’Švanjcer, mag. Vojteh Urbančič, prof. sito u‘jaPelj. delo pa je vodil mag. Milan Divjak. Skupina se je posvetovala jtiS arugimi učitelji akademije in z raznimi ustanovami. Osnutek vsebuje je C P°datke, oris lika diplomanta, pogoje za vključevanje, pogoje za izva-ifjjt ^.Za napredovanje, sklep študija, predmetnik in učne načrte, ogl jj j[llVne. 'n strokovne razprave pričakujemo več spodbud za izboljšave, zla-■gti ne !Seninske. Ker je preteklo od prvega osnutka precej časa, je-spisek pb-.In Priporočljive literature zastarel. Zato bodo dobrodošle pobude stro- ir* Jakov’ OV« . upif lne programa 3 JVOD vsf | v VINE P ROG R AM \ ta, Kdipi.dmanta ^losni podatki o programu ih* ZA VKLJUČEVANJE cel ^EDMETNIKI ^ Skupni predmeti i J" Strokovni predmeti SHODILA ZA IZVAJANJE PREDMETNIKA IN UČNIH ^ČRTOV OBVEZNOSTI študentov OCNa praksa del *GOJIZA IZVAJANJE prt OENlNAČRTI: nč) ^ Skupni predmeti izd ^ Strokovni predmeti la? so- .LlK DIPLOMANTA ^ 1 elj DMV z visokošolsko izobrazbo mora biti usposobljen tudi za pouče-Rodovine, sloVenskega jezika ali geografije. Ni predvideno, da bi pou-a ‘ 'e DMV, kčr ima za to premalo ur, proti temu pa so tudi številni pedago-eHt; ^sjhološki, idejni in drugi razlogi. Profil učitelja DMV lahko oblikujemo le le1 , nnciji z. ustreznim drugim predmetom, ki se poučuje v osnovni šoli. Poti f ■] v!? učitelja DMV v osnovni šoli ni, je le učitelj zgodovine, slovenskega je-t3i v!" geografije, ki je usposobljen tudi za poučevanje DMV. 0t) ..“hkovanje učiteljev na visoki stopnji naj bi na eni strani pripomoglo k te-I'1' splošni izobrazbi, ki jo dajejo skupni predmeti (pedagoški, psihološki, »I1 poslovni in drugi), na drugi strani pa k strokovni, ki se izvajajo v kombina-)dd gjuzbeno-mbralna vzgoja — zgodovina, družbeno-moralna vzgoja — slo-pd h| l*la Bli družbeno-moralna vzgoja,-n- geografija. Pri študiju DMV študent »»oljenoštudira vprašanja marksistične filozofije, etike, dobiti mora dovolj ^ spoznanja o naši družbeni, pravni, politični in gospodarski ureditvi, (aati mora teorijo in prakso samoupravljanja, teorijo in prakso mednarod-ij^i i 0S0V 'n tcmcljL' naše zunanje politike. Potreben je tudi vpogled v delav-jje ^ socialistična gibanja v svetu in temeljna spoznanja o razvoju družbene 'Pri,ij''Zredn°pomembna so spoznanja s področja nekaterih specialnih socio-Zpl so sociologija morale, družine, religije in mladine. Za poglobljeno z mtadimi je potrebno tudi znanje iz svrcialne psihologije, problematike časa in kulture. Še posebej je predviden poglobljen študij metodike ij Je vsebine se organsko vežejo s študijem drugega predmeta. Pri zgod študent pridobi široko razgledanost.po svetovni, južnoslovanski in sl ,VK! Preteklosti, dobi vpogled v razvoj naše državnosti, v delavska gibanja, \ zaj ,vJ kulture in civilizacije. Pri študiju materinščine spozna svetovno, južno-;lef ji 'n slovensko literaturo, kulturo in zlasti mladinsko književnost. Uči-ci, t’kombinacijo DMV-SL. bi morali spoznati tudi našo narodno zgodovino, jlof i^l’s Povezavo DM V-ZG. pa naj bi študirali vprašanje naše književnosti in .■ul' j..C' no teU s takimi povezavami lahko na eni strani dovolj strokovno in poglob-nie|Se2nania učence s problemi temeljnega predmeta in ob njem že postavlja Za Pouk DMV v 5. in 6. razredu in pozneje v 7. in 9. razredu, ko se !na l-°iavi k01 samostojen predmet. Neprisiljeno in strokovno lahko mlade z bistvenimi problemi naše družbe, našega razvoja, obenem pa jih ari lQ (’ralno vodi. Pri DMV pa lahko še bolj poglobljeno, sistematično in smo-n*! kriv - J3 spoznanja o naši družbi, o našem življenju. Mladim pomaga, da zot ,'njrJ0 'n globlje spoznavajo ter doživljajo pojave v družini, v učnih m de-S!f( rm1 kolektivih, v ožji in širši’ domovini. Pomaga jim odkrivati in razumeti zr,ue.družbenega življenja, pojave v svetu, vprašanja vrednot in osebnega o'' j; "J*1- Obravnava torej vprašanja, ki so življenjskega pomena za mlade in 'i1 i JJnašo družbeno skupnost. S tem postavlja temelje tudi za uspešno delo rfg^J.-ednjišoli. o- slo- jh laj|I eJj DMV ima tudi veliko vzgojnih nalog, ki jih ne ločimo od izobraže-te1 Eri obeh predmetih in zlasti pri DMV razvija tudi moralna spoznanja, n«1 njuCa,n vrednotenja, učence navaja in vodi k moralnemu ravnanju in odlo-. 0 doseže le, če globlje dojame vrednost, smisel in pomen učne snovi pri o'! 0HI ln Pri drugem predmetu, obenem pa ve, kako lahko te vrednote približa 1 uKriv- ■ ■ is*1 adr,riVa uredim. Poznati mora psihološke, pedagoške in metodične poti do o'1 ’ razumeti mora njihove potrebe, interese, sposobnosti in njihov svet l)|1, ot’ ria katerega pa vplivajo pojavi v domovini in v svetu. Gre torej za po-.0* a.ln poglobljena spoznanja, kijih učitelji drugih smeri ne morejo tako zelo is«1 jžCni,eli DMV ima sorazmerno malo ur tega predmeta, zato mora poiskati več st* za stike in sodelovanje z mladimi zunaj pouka. Bolj kot drugi učitelji ra zanimati za socialno, kulturno ih politično življenje na soli in okoli nje lik || ^ em sodelovati. Zavzeto mora sodelovati v samoupravnem življenju na t«1 sku v °kolju, pri delu pionirske in mladinske organizacije, krožkov, klubov ?’! Oznanjati se mora z učenci, z njihovimi starši, z njihovim okoljem in ro‘ j ,TU- Pouk DMV je treba povezovati tudi z življenjem razredne skupno- DMV je usposobljen za pedagoško, sociološko in metodično preuče- gih predmetih in za stopnjo srednje šole. Zlasti postavlja temelje za uspešni pouk STM. Spodbuja tudi druge učitelje, da namenjajo več pozornosti moralni, družbeni in idejni vzgoji. Sam se strokovno, idejno in pedagoško izpopolnjuje in si širi ter. poglablja splošno in pedagoško znanje in kulturo. 2 SPLOŠNI PODATKI O PROGRAMU 2.1 PIS za izobraževanje pedagoških delavcev 2.2 Učitelji osnovne šole (morda drugačen naziv) 2.3 Program za učitelje DMV 2.4 Povezave: DMV-ZG, DMV-SLOV in morda DMV-GEOGR. 2.5 Visokošolska izobrazba (VIS> ' 2.6 Štiriletni študijski program POGOJI za vključevanje 3.1. V skupino DMV se lahko vpisuje jCočenci, ki so Uspešno'končali družboslovno, jezikovno, pedagoško in kulturološko smer izobraževanja na srednji stopnji. Pogoji so isti kot za študij zgodovine, slovenskega jezika ali geografije. 3.2 Vpisujejo se lahko tudi učenci drugih srednjih šol V. stopnje, če opravijo sprejemne izpite iz družboslovnih predmetov v obsegu srednje šole, če si pridobijo pogoje za vpis na zgodovino, slovenski jezik ali geografijo. 3.3 Za študij ob delu se lahko vpisujejo kandidati ob enakih pogojih kot redni študenti. Diplomanti pedagoške akademije lahko študirajo DMV kot tretji predmet brez vseh omejitev in pogojev. 3.4 V 3. letnik se lahko (DMV) vpisujejo absolventi (diplomanti PA), ki so končali DMV. Opraviti morajo izpit iz'sociologije morale in mednarodnih odnosov, v višjih letnikih pa se jim priznajo sociologija vzgoje in izobraževanja, teorija in praksa samoupravljanja ter metodika, če imajo vsaj leto dni pedagoške prakse na področju DMV. 3.5 Delovne izkušnje za vpis v redni študij niso predvidene. Zaželeno pa je, da že učenci sodelujejo pri vodenju otroških skupin in organizacij (taborniki, klub OZN, pionirska in mladihska organizacija, prostovoljni vzgojitelji na igriščih, delo v kolonijah itd.). 3.6 Posebna nadarjenost in psihofizične sposobnosti niso zahtevane. 4 PREDMETNIK IN UČNI NAČRT 4.1 Predmetnik skupnih psihološko-pedaguških predmetov, ki je predviden za celotno akademijo Predmet 1 . letnik 2. letnik 3. letnik 4. letnik SK Filozofija 45—60 45—60 Sociologija in politol.0 60 ' 60 Politična ekonomija00 30 30 SLO in DS 60 45 105 Naravoslovje 45 45 Tuji jezik 45 45 Pedagogika 60 60 Didaktika - 60 60 Psihologi ja 30—60 60 90—120 Interesne dejav.000 . 45 45 Obvezni izbirni predm. 45—105 Pedagoška metodol. 60 60 Izobr. tehnologija 45 Skupaj ’ 105 -165 180—270 180—225 75 540—735 Ker imamo pri DMV poglobljen študij predmetov pod zap. °, ?° in 00°, lahko ti predmeti v okviru skupnih predmetov odpadejo, uvrstimo pa lahko druge, ki so potrebni učitelju DMV. ' 4.2 Predmeti ožjega strokovnega študija DMV Predmet ' | .let. 2. let. 3. let. 4. let. SK Etika 90 90 Pdlitjčna ekonomija 61) 60 Ustavno-pr. sist. SFRJ 60 60 Problematika pr. časa 60 60 Zgodovina polit, misli 60 60 Ekonomika in ek. polft. SFRJ 60 60 Sociologija družine 60 60 Sociologija morale 90 90 Mednarodni odnosi 60 6.0 Delavska gibanja in sod. social. 60 60 Sociologija religije 60 60 Sociologija vzgoje in izobr. 60 60 Metodika DMV° 80 80 160 Teorija in praksa samoupr. 90 90 Sociologija mladine 60 60 Slovenska zgodovina (za DMV—SL). . 60 60 Sociologija kulture (DMV—ZG.) 60 60 Izbirni predmeti: — socialna psihologija 60 — socialno-patološki pojavi 60 Skupaj 270 330 . 320 290 1.330 Pedagoška praksa se izvaja pri pouku metodike DMV. rili n°Je Pra’!se' problemov na šoli in okoli nje, zlasti v širšem okolju in v We Cence rnora znati voditi k aktivnim oblikam; skupaj z njimi preučuje ena vprašanja in pri tem upošteva njihove potrebe, interese in zmogljivo-Mavlja jih za uspešno izobraževanje in samoizobraževanje tudi pri dru- Ker imamo pri DMV poglobljen študij predmetov 4.3 NAVODILA ZA IZVAJANJE PROGRAMA Študent in predavatelj se morata ves čas študija zavedati, kakšne naloge čakajo učitelje. Prizadevati si morata, da bi prihodnji učitelj imel dovolj poglobljeno in zanesljivo izobrazbo in razvito pedagoško kulturo. Vsi učitelji, ki delajo na katedri za DMV in študenti morajo vedeti, za kakšen profil učitelja si prizadevamo. Študenti in predavatelji morajo skrbetrza povezanost med strokami. Upoštevati je treba splošno izpbrazbo srednje šole, stalno je treba uporabljati predznanje družboslovnih, pedagoških, psiholoških,in drugih predmetov srednje šole in splošne kulture. Spoznanja vedno in povsod povezujemo, utrjujemo, poglabljamo, uporabljamo v teoriji in praksi. Ena spoznanja gradimo na drugih, npr. etiko na filozofiji, sociologiji, psihologiji, ekonomiki in zgodovini. Temelj specialnih sociologij je obča sociologija; razvojna psihologija temelji na obči in socialni, pedagoška pa na vseh prejšnjih. Teorijo in prakso samoupravljanja postavimo na spoznanja našega pravno-političnega, gospodarskega in družbenega sistema, na zgodovino delavskih gibanj. Pri kombinaciji DMV zgodovina izrabimo spoznanje iz zgodovine in pri zgodovini spoznanja filozofije, etike, sociologije in drugih strok. Prav tako pri študiju slovenskega jezika in zlasti književnosti izrabimo spoznanja iz specialnih sociologij, psihologije, filozofije, etike itd. Učitelji in. študenti morajo upoštevati vse možne korelacije med strokami, ki so posebej'omenjene pri vsakem učnem predmetu. tq Posebno mesto in pomen ima metodika, saj pomeni sintezo celotnega študija, povezavo in uporabo vseh strok, ki jih študent spozna pri študiju DMV in drugega predmeta. Spoznanja metodike, njeno teorijo in prakso postavimo na celotno prejšnje znanje iz srednje šole, skupnih in psihološko-pedagoških predmetov in seveda vseh posebnih strok. Ob vsaki priložnosti študente spodbujamo, naj uporabljajo ta spoznanja, vedno in povsod se kar najbolj opiramo na življenjske izkušnje in spoznanja mladih, ki so si jih pridobili v osnovni, srednji in na visoki šoli, prek medijev ali kako drugače, študentom omogočimo pri vajah, seminarjih, konzultacijah:irl drugod, da sodelujejo, se uveljavijo in so ustvarjalni. Posebno koristna so diplomska in seminarska dela, ker lahko študent pokaže razumevanje problemov, metod in tehnik raziskovanja. Študentom na vsakem koraku pomagamo, da si razvijajo interese, željo po znanju, radovednost in navade intelektualnega dela. Zlasti pa razvijamo zdrave motive za delo z mladimi in čut odgovornosti do mladih, do družbe, poklicno etiko. Študentom omogočimo, da pridejo čimprej v stik s prakso, da se srečujejo z otroki in mladimi. Že v prvih letnikih študija jih spodbujamo, da sodelujejo kot mentorji krožkov v osnovnih in srednjih šolah, da se udeležujejo poletnih in zimskih počitniških akcij z mladimi^da prevzemajo, skrb za določeno vrsto otrok. Ob študiju pedagogike in zlasti razvojne psihologije in sociologije mladine jim omogočimo, da spoznavajo praktične probleme otrok in mladine. Podobno pri študiju sociologije družine, vzgoje in izobraževanja in drugod. Ob metodiki DMV in drugih strok študente učinkovito uvajamo v delo v razredu, kjer postopoma spoznavajo probleme stroke in njeno uporabo pri pouku. Skrbno tudi načrtujemo in vodimo strnjeno prakso na osnovnih in srednjih šolah in tudi v vzgojnih ustanovah. Ob seminarjih, vajah, predavanjih, delu na terenu in drugod študente spodbujamo in vodimo, da samostojno in pod vodstvom učiteljev preučujejo pojave-v družbi, da se. zanimajo za družbeno politično in kulturno življenje. Skrbno jih vodimo, da se čimprej osamosvojijo in navadijo na samostojne, smotrne in učinkovite tehnike študija in preučevanja. Študente spodbujamo k publiciranju in k stalnemu samoizobraževanju. Spodbujamo jih tudi k samoupravni dejavnosti na šoli in zunaj nje. Mlade čimprej vključujemo v raziskovalno delo katedre, šole in drugih ustanov in jim omogočimo, da samostojno pripravljajo projekte, seminarske in diplomske naloge. Podrobna navodila za delo v seminarju, pri vajah in raziskavah, zlasti pa pri praksi dobe študenti pri seminarjih, na predavanjih in konzultacijah. 5 OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV, USMERJANJE, SKLEP ŠTUDIJA Obveznosti študentov nadrobneje predpisujeta statut šole in pravilnik o študiju, ki ga sprejmejo ustrezni samoupravni organi, med njimi tudi predstavniki študentov. V učnem načrtu so le temeljne sestavine študijskega reda. 5.1 Pogoji za napredovanje iz letnika v letnik so odvisni od vseh treh področij študija: od skupnih, psiholoških in pedagoških predmetov, od strokovnih predmetov DMV in druge skupine študija. Študijske obveznosti iz skupnih ter psiholoških in pedagoških predmetov postavlja akademija kot celota, druge predlagata katedri. V tem učnem načrtu lahko označimo le tele' pogoje iz študija DMV: v drugi letnik lahko napredujejo študenti, ki opravijo izpite iz etike in politične ekonomije. V tretji letnik lahko napredujejo študenti, ki opravijo izpite iz zgodovine politične misli, sociologije morale in mednarodnih odnosov. V četrti letnik lahko napredujejo študenti, ki so opravili izpite iz ustavno-prav-nega sistema SFRJ, delavskih gibanj in sociologije religije. Študenti morajo izdelati tudi predvidene seminarske in proseminarske naloge, opraviti ekskurzije in drugo, npr. interesne dejavnosti. 5.2 Po zakonu lahko študent ponavlja letnik le enkrat. 5.3 Med obveznosti spadata tudi delovna in pedagoška praksa. Akademija predpiše za vse študente enoten režim prakse, katedre pa lahko upoštevajo posebne potrebe stroke. Pri DMV upoštevamo ta skupni režim izvajanja prakse, ki zahteva 2 tedna strnjenega praktičnega pedagoškega dela v 3. letniku in to v osnovni šoli. Nadalje študent opravi dva tedna praktičnega pedagoškega dela v srednji šoli. Program tega dela pripravi učitelj metodike skupno z mentorji učitelji na teh šolah. Pri tem'opravi študent 6 hospitacij.in 4 nastope pri vsakem predmetu.osnovne šole družbeno-moralna vzgoja — zgodovina itd. Sodeluje tudi pri dodatnem, dopolnilnem in drugih oblikah pouka ter pri interesni dejavnosti. Na srednji stopnji opravi študent na pedagoški praksi dva nastopa in tri hospitacije. Katedra za DMV bo glede na možnosti pripravila hospitacije na osnovnih šolah že tudi v prvem in drugem letniku, zlasti različna opazovanja pri študiju razvojne psihologije in pedagogike in terensko delo v sklopu problematike prostega časa ter sociologije družine. Pri metodiki DMV bomo v tretjem in v čefrtem'letniku opravili po 10 hospitacij in po štiri nastope. Omogočili bomo .stike z otroki tudi zunaj učnega procesa. 5.4 Načini in pogoji za sklep študija so predvideni za celotno akademijo, katedre pa upoštevajo posebne značilnosti strokovnih področij. Preden študent prijavi diplomski izpit, mora opraviti vse predvidene obveznosti, tj. vse izpite, nastope, hospitacije, pedagoško prakso', ekskurzije. Na katedri za DMV so iz enega ali drugega predmeta predvidene diplomske naloge. Če študent pripravi diplomsko delo na DMV, pripravi pri drugi skupini seminarsko nalogo in obrnjeno. Seminarska naloga je krajše samostojno pisno delo, ki obravnava kak ožji problem stroke ali tudi metodike: Diplomsko delo temelji na raziskovanju širšega strokovnega ali pedagoškega, psihološkega, strokovnega ali metodičnega problema. Podrobnosti o pogojih za sklep študija razčlenjujejo ustrezni pravilniki, ki določajo tudi mentorjevo vlogo. 6 POGOJI ZA IZVAJANJE PROGRAMA 6.1 Kadrovski pogoji -Za izvajanje štiriletnega programa potrebujemo tri redno zaposlene habilitirane učitelje za skupine filozofskih, socioloških in pe-dagoško-metodičnih predmetov, tri pogodbene habilitirane učitelje za skupino ekonomskih, socioloških in kulturoloških predmetov in tri redno zaposlene asistente. 6.2 Materialni pogoji Za izvajanje pouka so potrebne tri ustrezno urejene učilnice z vsemi avdiovizualnimi sredstvi, kabineti za sociologijo, metodiko in druge stroke. Potrebna je ustrezna literatura in drugi učni pripomočki. Izpopolniti bomo morali knjižnični sklad za določene stroke, zlasti za področja specialnih sociologij, za. področje ekonomike in drugo. Ker se področje DMV močno povezuje z vsemi strokami psiholoških, pedagoških in družboslovnih predmetov, ki so bili na pedagoški akademiji že močno uveljavljeni, je tudi knjižnični sklad za te stroke dokaj bogat in terja le sprotno dopolnjevanje z novostmi. 6.3 Ob uresničevanju programa bo potekalo tudi raziskovalno delo. _____' , •( Vzgojno-izobraževalni program Proizvodno-tehnična vzgoja Sestavine programa 1. UVOD Lik diplomanta 2. SPLOŠNI PODATKI O PROGRAMU 3. POGOJI ZA VKLJUČEVANJE V PROGRAM 4. PREDMETNIK IN UČNI NAČRTI PREDMETOV — skupni splošni in skupni pedagoško-psihološki predmeti — proizvodno tehnična vzgoja 5. OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV, USMERJANJE, SKLEP ŠTUDIJA 6. POGOJI ZA IZVAJANJE PROGRAMOV 7. UČNI NAČRTI PREDMETOV 1 UVOD 1.2. Lik diplomanta Profesor proižvodno-tehnične vzgoje (tehnične vzgoje in OTP) je pedagoški ■lov/vr' L" n m 1 iv __»„^1____: -i. " __ delavec, katerega naloge so opredeljene s potrebami samoupravne socialistične družbe, z nalogami osnovne šole in usmerjenega izobraževanja ter z za^ htevami tehnične in pedagoške znanosti. Njegova naloga je, da uresničuje temeljne družbene smotre osnovne šole in usmerjenega izobraževanja, da razvija učenca v svobodno, ustvarjalno, samostojno in celostno osebnost. Ta smoter uresničuje tgko, da diplomant: — spoznava individualnost in sposobnosti vsakega učenca, spodbuja in usmerja njegovo dejavnost, omogoča in spodbuja razvoj učencev, vpliva na oblikovanje njihovih izobraževalnih in poklicnih interesov ter v skladu z njimi učence poklicno usmerja; — načrtuje in organizira vzgojno-izobraževalni procesder usmerja in vodi učence pri samostojnem pridobivanju znanja iz tehnike in proizvodnje; — organizira, usmerja in vodi interesne in druge dejavnosti učencev; — s svojim delom in ravnanjem predstavlja in prenaša drtižbeno-moralne in kulturne vrednote socialistične šamdupravne družbe; ■ — Usklajuje in povezuje svoje delo z drugimi učitelji, šžstarši, svetovalnimi in zdravstvenimi delavci, društvi, družbeno-političnimi organizacijami, organizacijami združenega dela in krajevnimi skupnostmi. Za uresničevanje teh nalog si diplomant med dodiplomskim študijem pridobi temeljno splošno strokovno in praktično znanje, si oblikuje potrebne osebnostne lastnosti ter se tako oblikuje v učitelja, ki s svojo strokovno in pe-dagoško-psihološko usposobljenostjo ter z zavzetim družbenim delovanjem zmore uresničevati smotre osnovne šole in SVIO v usmerjenem izobraževanju. Študij je zasnovan na izhodišču, da lahko smotre samoupravne socialistične družbe uresničuje le učitelj, ki se je za to tudi sam usposabljal. Diplomanti sodelujejo v organiziranih oblikah študijskega dela. Pri tem — spoznajo osnove tehnike, tehnologije, organizacije dela in proizvodnje ter temeljne proizvodne industrijske panoge; — povezujejo naravne zakonitosti s tehjiqlpškimi procesi in inovacijskimi spremembami; 1 razvijajo delovne navade in spretnosti pri delu z orodjem, stroji, napravami in instrumenti; — znajo ob zastavljenih tehničnih problemih samostojno poiskati načine in sredstva za reševanje teh problemov, ob ustvarjalnem združevanju teoretskih spoznanj s smotrno izpeljavo; — se usposobijo za načrtovanje, organiziranje in preverjanje posameznih faz in celotnega proizvodnega cikla, ob gospodarni izrabi časa, materiala in energije; — se nauče povezovati strokovno opredeljena področja v enovito miselno celoto; — se usposobijo za ustno, pisno in grafično komuniciranje; — ob spoznavanju tehničnih elementov, laboratorijskih poskusih, načrtovanju izdelkov za proizvodno delo in tehnični dokumentaciji doživljajo proizvodne procese in vlogo posameznika in skupine v njih, razvijajo kulturo dela ter se vraščajo v samoupravni "sistem; — spoznajo ekonomske odnose in zakonitosti, gospodarske težnje v družbenem razvoju ob upoštevanju ekoloških in človeških dejavnikov, ki jih predvideva naš družbeni sistem; — se usposobijo za pravilno uporabo zaščitnih sredstev in uveljavljanje varnostnih ukrepov pri delu in v prometu; j — se seznanijo s sestavo, z delovanjem in uporabo sodobnih vojnih sredstev v skladu s sistemi SLO in družbene samozaščite; — spoznajo zakonitosti vzgojnega procesa; razumejo idejno določenost in razredno usmerjenost vzgojno-izobraževalnih sistemov in pedagoških idej, določenost le-teh z vsakokratnim družbenim dogajanjem ter razumejo marksistično zasnovanost vzgojno-izobraževalnega procesa; spoznavajo razloge in procese, ki zahtevajo posodabljanje učno-vzgojnega procesa; . — spoznajo in obvladujejo teorijo, načela, metode, tehnike in sredstva vzgajanja in izobraževanja v socialistični samoupravni družbi; — si oblikujejo pozitiven odnos do mladine, do svojega poklica, dolžnosti in odgovornosti za poklicno delo in spoznajo, da morajo svoje znanje nenehno izpopolnjevati; — razumejo značilnosti in posebnosti otrokove duševnosti, znajo temu prilagojeno vzgojno ukrepati, se usposobijo za učinkovito individualizacijo in notranjo diferenciacijo pouka in vseh drugih dejavnosti tehnične vzgoje; — spoznajo smernice sodobne specialne pedagogike, se usposobijo za prepoznavanje različnih stopenj in vrst prizadetosti in za tako obravnavo, ki blaži motnje; — znajo izbirati in oblikovati učne vsebine, uporabljati metode in oblike dela skladno z razvojnimi in individualnimi posebnostmi učencev glede na poseben položaj v razredu in tako, da kar najbolj razvijajo samostojnost, kritičnost, iniciativnost in ustvarjalnost učencev; — znajo funkcionalno in prilagojeno uporabljati različne učne tehnike in spretnosti ter gospodarno in smotrno uporabljati sodobno učno tehnologijo; s tem pripomorejo k racionalizaciji in učinkovitosti vzgojno-izobraževalnega dela in si samostojno pripravljajo didaktično gradivo; — podrobno poznajo vsebino tehnične vzgoje po učnih načrtih osnovne šole, učne vsebine OTP v SVIO in delovne metode, ki so primerne pri pouku tehnične vzgoje v osnovni šoli in OTP v usmerjenem izobraževanju; — se usposobijo za načrtovanje, organizacijo in vodenje vzgojnih dejavnosti. ki jih zahteva sodobna šola, zlasti celodnevna; — organizirajo in vodijo učence pri samostojnem delu. s svojimi načini dela jim oblikujejo in utrjujejo učne in delovne navade; znajo pravilno in učinkovito motivirati učence pri šolskih in drugih dejavnostih: — znajo oblikovati kolektiv, v njem razvijati samoupravne in demokratične odnose, s kolektivom in v njem oblikovati posameznika ter stepno in humano reševati kritične vzgojne situacije; — spoznajo zakonitosti družinske vzgoje, znajo navezati stik s starši, si pridobiti njihovo zaupanje in skupaj z njimi izbirati najučinkovitejše načine reševanja učnovzgojnih težav; se usposobijo za kritično analizo svojega vzgojno-izobraževalnega dela ter na podlagi te analize in nenehnega samoizobraževanja izboljšujejo svoje delo; — se usposobijo za sodelovanje pri raziskavah o specialno didaktičnih problemih; — se usposobijo za vzdrževanje, obnavljanje in dopolnjevanje šolske zbirke ter za njeno posodabljanje; se usposobijo za vzdrževanje orodja, strojev in naprav v šolski delavnici; — spoznajo metodologijo in zakonitosti pri organizaciji in izvedbi proizvodnega dela in delovne prakse v sklopu proizvodno-tehničnega področja v usmerjenem izobraževanju. 2 SPLOŠNI PODATKI O PROGRAMU 1.1. Namen osnutka, sestavljale! Zakon o usmerjenem izobraževanju (Uradni list SRS, št. 11/1980) uvaja nove družbene odnose tudi na področju pedagoškega šolstva. Njegov namen je bil omogočiti prosvetnim delavcem, delovnim ljudem in občanom pravico in dolžnost, da načrtujejo, organizirajo in razvijajo usmerjeno izobraževanje kot eno bistvenih sestavin družbenega življenja. Uresničevanje vsebine Zakon;-, o usmerjenem izobraževanju je narekovalo tudi pripravo novihvzgojno-izobraževalnih programov (v nadaljevanju V1P). Še istega leta je Strokovni svet SRS za vzgojo in izobraževanje pripravil Smernice za oblikovanje;VIP v usmerjenem izobraževanju. Javna razprava je ugotovila večstranski pomen in učinke usmerjenega izobraževanja kot kakovostnega dejavnika materialnega in duhovnega razvoja naše samoupravne družbe. Z novimi VIP naj bi izboljšali kakovost vzgoje in izobraževanja, hkrati pa odpravili razdrobljenost in nepovezanost srednjega in visokega šolstva ter ga bolj smotrno organizirali. Leta 1982 so bile sprejete prve programske zasnove, ki naj bi uveljavile enotna načela pri usposabljanju pedagoških delavcev na vseh stopnjah izobraževanja. Izobraževanje učiteljev osnovne šole in usmerjenega izobraževanja naj se za isto stroko zagotavlja v enem programu, vendar z izbirnimi smermi oziroma predmeti. Maja 1983 so. delovne skupine visokošolskih organizacij pripravile osnutke programskih jeder kot bistvene sestavine pri oblikovanju in usklajevanju VIP. Programska jedra s področja družboslovnih, naravoslovnih ter pedagoško-psiholoških predmetov so podlaga, na kateri so zasnovani tudi VIP za pedagoško usmeritev. 3 POGOJI ZA VKLJUČEVANJE V PROGRAM 3.1. V program za pridobitev izobrazbe visokošolskega študija proizvod-no-tehnične vzgoje, smeri pedagoške — dvopredmetne (profesor proizvod-no-tehnične vzgoje in ...) se lahko brez preskusa znanja vpišejo kandidati, ki so uspešno končali izobraževanje po programu naravoslovno-matematične tehnologije v naravoslovno matematični usmeritvi. Brez preskusa znanja se lahko vpišejo tudi kandidati, ki so uspešno končali pedagoško gimnazijo naravoslovne smeri. 3.2. Kandidati, ki so uspešno končali gimnazijo splošne smeri in srednjo tehniško šolo (strojno ali .elektro) opravijo preskus znanja iz pedagogike po programu pedagoške gimnazije ali opravijo v prvem letu študija dodatni kolokvij iz tega predmeta. 3.2.1. Kandidati, ki so končali program srednjega usmerjenega izobraževa-nja (velja tudi za točko.3.2.),vjci je imel enakovredno število ur, to je, vsaj: 500 ur slovenskega jezika, . 300 ur tujega jezika, ’ 400 ur matematike, 300 ur fizike, = 300 ur kemije, opravijo preskus znanja letiz pedagogike in psihologije po izbirnem programu pedagoško-psiholoških predmetov n a ra vos i ov n o - m ate m a ti č n e tehnologije v naravoslovno-matematični usmeritvi ali pa.opravjjo ;v prvem letu študija dodatni kolokvij iz navedenih predmetov tega,programa. 3.2.2. Kandidati, ki so končali katerikoli program srednjega usmerjenega izobraževanja, ne pa programa srednjega usmerjenega izobraževanja, ki je imel enakovredno število ur (tj. iz obsega ur pod točko 3.3.), opravijo poleg preskusa znanja, navedenega pod točko 3.3., tudi preskus znanja iz predmeta oziroma predmetov, ki ne dosegajo števila ur (navedenega pod točko 3.3.). Obseg preskusa znanja je določen s programom navedenih predmetov naravoslovno-matematične tehnologije v naravoslovno-matematični usmeritvi. 4 PREDMETNIK IN UČNI NAČRTI 4.1 Skupni in pedagoško-psihološki predmeti Predmet I ] ■ 2 Letnik 3 4. Skupaj Filozofija 60 60 Sociologija s politologijo 60 60 Politična ekonomija 30 30 SLO in DS 60 45 105 Pedagogika 60 60 Didaktika 60 60 Psihologija 45—60 45—60 90—120 Interne dejavnosti 45 45 Obvezni izbirni predmeti 90—105 a) pedagoška metodologija 45—60 b) izobraževalna tehnologija 15—45 c) osnove računalništva 0—30 0—30 Skupaj 180—225 210—225 105—120 75—105 570—675 Pripombe: V sklopu 45 ur predmeta interesna dejavnost je 30 ur vaj. Načrti za te vaje so dodani programom posameznih strok. Naravoslovje in tuji jezik sta zajeta v programih za liziko. 4.2 Preglednica predmetov Proizvodno-tehnična vzgoja Predmet Letnik 2 4 Skupaj 135 75 60 90 Matematika0 ali fizika00 Tehnična dokumentacija Tehnologija gradiv Proizvodno tehnični praktikum I Strojni elementi Elektronika Tehnologija gradiv in obdelave II Proizvodno tehnični praktikum II Strojeslovje Proižvodno-tehnične interesne dejavnosti Psihologija dela in socialni vidiki dela Elektronika Proizvodno-tehnični praktikum III Metodika tehnične vzgoje Osnove ekologije in varstva pri delu Energetika Proizvodni sistemi s tehniko industrijske proizvodnje Organizacija in študij dela Proizvodno-tehnični praktikum IV Informatika in računalništvo Metodika proizvodno-tehničnega področja 45 9« 30 60 60 45 30 45 90 60 120 45 135 75 60 90 45 90 30 60 60 75 45 90 60 120 45 75 45 30 60 60 45 30 60 60 120 120 360 330 390 390 1.470 se povezuje s tehnično vzgojo se povezuje s fiziko "tJni Ai 2.1 Šifra programa: 2.2. Posebna izobraževalna skupnost za pedagoško usmeritev 2.3. Usmeritev: pedagoška 2.4. Ime in vrsta programa: Ime programa: proizvodno-tehnična vzgoja Vrsta: VIS 2.5. Smer: proizvodno-tehnična vzgoja in ... 2.6. Povezanost z drugimi programi v usmeritvi: 2.6.1. Ime predhodnega programa: naravoslovno-matematična tehnologija v naravoslovno-matematični usmeritvi Vrsta: SR Stopnja: V 2.6.2. Zahtevnejši program: VIP št. 63 izpopolnjevanje 2.7. Strokovni naslov: profesor proižvodno-tehnične vzgoje in... Stopnja: VII/1 2.8. Značilna dela in naloge: poučevanje in vzgajanje osnovnošolskih učencev in učencev v usmerjenem izobraževanju (SVIO) 2.9. Trajanje izobraževanja: štiri leta. 2.10. »Mnenje o usklajenosti programa z Zakonom o usmerjenem izobraževanju in s Smernicami za oblikovanje vzgojno-izobraževalnih programov je dal Strokovni svet SRS za vzgojo in izobraževanje na svoji ... seji dne ... Program so sprejeli uporabniki in izvajalci v Posebni izobraževalni skupnosti za pedagoško usmeritev na ... seji skupščine dne ... Program se začne izvajati v šolskem letu 19/...« 4.3 Navodila za izvajanje predmetnika Vzgojno-izobraževalni predmeti pripravljajo za poklic in usposablja) pedagoško delo v osnovni šoli in OTP, predvsem v družboslovno-jezikoV pedagoških usmeritvah. č Pri izvajanju predmetnika je treba upoštevati naslednje: Predavanja potekajo v predavalnicah, risalnici in specializiranih i cah. ^ m seminarji potekajo v specializiranih učilnicah (risalnica, ^ mce za obdelavo materialov, praktikum za elektrotehniko in elektronik0 čunainiška učilnica, elektronska učilnica). — Nastopi in hospitacije potekajo v osnovni šoli, s katero ima PA skk1 samoupravni sporazum. Vsak študent opravi pri metodiki tehnične vzgoje 4 nastope v os0' šoli in pri metodiki proizvodno-tehničnega področja 4 nastope v sredi usmerjenem izobraževanju. Osem hospitacij je skupnih, in sicer: 4 v osnovni šoli, 4 v sredi usmerjenem izobraževanju. — Deset hospitacij opravijo študenti pri kolegih — 5 v osnovni šoli i°;a srednjem usmerjenem izobraževanju. .]r. — Strnjenapedagoška —delovnapraksaboponovih VIPzaštiriletniš1 trajala v osnovni šoli 14 dni (2 tedna) za študente 3. letnika, in 14 dni (21«1, v šolah srednjega usmerjenega izobraževanja"za študente 4. letnika. 0 Med 14-dnevno strnjeno pedagoško-delovno prakso mora študeH1 § vsakem predmetu (metodika tehnične vzgoje in metodika proizvodno-t*^ $ nega področja) opraviti tri nastope, tri hospitacije pri učiteljih in tri hospit! pri kolegih. VIP je zasnovan tako, da študenta pripravlja za razširjeno vic! osnovni šoli. Stroka se povezuje z metodologijo znanstveno-raziskovak j dela, z osnovami pedagoške statistike in metodologije in z izobraževalnfl1 nologijo. - Pri vseh oblikah dela (predavanja, vaje, seminarji, nastopi, hospit? ekskurzije) se upošteva, da je program usmerjen v usposabljanje za uS tehnične vzgoje. ŠTUDIJ OB DELU Obveznosti so enake kot za redne študente, le da bodo predavanja v nem časovnem obdobju (v izmenah). Predvidevamo 5 ciklusov; zadnji pe*' bi bil namenjen za izdelavo diplomskega dela in za dokončevanje vseh d*1 obveznosti (nastopi, izpiti, vaje itd.). 5 OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV, USMERJANJE, SKLEP ŠTUDIJ* bt 5.1 Pogoji za napredovanje iz letnika v letnik 5.1.1 Pogoji za napredovanje iz 1. v 2. letnik: . Matematika (ali fizika): pisni in ustni izpit tehnična dokumentacija: pisni in ustni izpit tehnologija gradiv in obdelave I: ustni izpit proizvodno tehnični praktikum: praktični in ustni izpit. 5.1.2 Pogoji za napredovanje iz .2. v 3. letnik: strojni elementi: ustni izpit elektrotehnika: ustni in pisni izpit ’ tehnologija gradiv in obdelave II: ustni izpit proizvodno tehnični praktikum II: praktični in ustni izpit. 5.1.3 Pogoji za napredovanje iz-3. v 4. letnik: vsi izpiti iz prvega in drugega letnika in elektronika: ustni izpit proizvodno tehnični praktikum III: .praktični in ustni izpit, metodika tehnične vzgoje: praksa in ustni izpit osnove ekologije in varstva pri delu: ustni izpit, 5.1.4 Pogoji za uveljavitev absolventskega staža: vsi izpiti do četrtega letnika in pedagoška praksa v četrtem letniku.. .2 Pogoji za ponavljanje letnika in podaljševanje statusa: Študent sme ponavljati letnik, če ima opravljenih polovico izpitov iz let11 ( Status se podaljšuje s pogoji, določenimi s statutom, 5.3 Navodila za svetovanje in usmerjanje med študijem: S sprotnimi kolokviji, z vodenjem v sprotni študij in s spremljanjem f10 dagoški praksi usmerjamo študenta tako, da si izbere najustreznejšo dipl sko nalogo za konec študija. 5.4 Pogoji za sklep študija Študent lahko diplomira iz posameznih strokovno-teoretičnih predn>£j, naloga pa mora imeti metodološko-metodične in pedagoško-psihološki čilnosti. Vsebina naloge se nanaša na vzgojno-izobraževalno problem«1. osnovne šole in SVIO. Sklep študija se sestoji iz diplomske naloge in dipl'1 skega dela, ki je lahko projekt, usmerjen proizvodno-tehnično ali razvojn0 ziskovalno. o ,čki 5.5 Materialni pogoji Za izvedbo programa morajo biti izpolnjeni tile nujni pogoji: — matematika: učilnica s šolsko tablo, avdiovizualni priporno ustrezna literatura; — tehnična dokumentacija: učilnica s šolsko tablo in risalnim priboron1' diovizualni pripomočki, risalno orodje in deske, ustrezna literatura, $ modelov; — tehnologija gradiv I in tehnologija gradiv in obdelave II: učilnica s š« tablo, avdiovizualna sredstva in pripomočki, zbirke gradiv, tehnološke s)* industrijskih postopkov; — strojeslovje, strojni elementi: učilnica s šolsko tablo, avdiovizualna^ stva in pripomočki, zbirke strojnih elementov, modelov strojev in nap1 r ,----------,------ v-j . . . . . WIWlHWUt.V_/V , 11 VJ v. IVZ ' ni elektrotehnika, elektronika: specializirana učilnica s šolsko tablo, av; vizualna sredstva in pripomočki, ustrezni energetski bloki, instrumenti-01 sestavljanke; — proizvodno-tehnični praktikum L, II., III., IV.: ustrezni delavnici z*1 delavo materialov, osnovna oprema, stroji, naprave, električno ročno in $ orodje, avdiovizualna sredstva, sredstva za osebno zaščito, ustrezno ergoi1' sko in higiensko-tehnično varne naprave, odsesovalne naprave, učila, zb1 gradiva itd.; — proižvodno-tehnične interesne dejavnosti: v učilnicah, delavnicah,i" tolaboratoriju; — informatika in računalništvo: računalniška učilnica z računalniki minalom; metodika tehnične vzgoje in metodika proizvodno-tehničnega podh učilnica, avdiovizualni pripomočki, modeli, sestavljanke, energetski uporaba delavnic pri pripravi nastopov;. — psihologija dela in socialni vidiki dela: učilnica s šolsko tablo, avd1 zualna sredstva, naprave; — energetika, osnove ekologije in varstva pri delu: učilnica in upor lavnic ter praktikuma za elektrotehniko, avdiovizualna sredstva, učila, proizvodni sistemi s tehniko industrijske proizvodnje, organiza^ študij dela: učilnica, avdiovizualna sredstva, naprave, literatura. ro* irah«1 zbit 6 POGOJI ZA IZVAJANJE PROGRAMOV 6.1 Kadrovski pogoji Za izvajanje programov so potrebni habilitirani učitelji, sodelovali pa tudi asistenti in laboranti (vaje, proizvodno-tehnični praktikum, proizv0^ tehnične dejavnosti). 6.2 Usmeritev znanstveno-raziskovalne, umetniške in strokovne deja'«1' Katedri že več let razvijata znanstveno-raziskovalno in strokovno raz^j. delo, k: je osredotočeno na vsebino tehnične in proizvodne dejavnosti. Ss, nim izobraževanjem skrbita za uvajanje novosti v pedagoško prakso teU0: lujeta pri akcijah s področja tehnike v občinah in republiki. Zavzeto sodeM pn uvajanju novega učnega načrta in predmetnika za osnovno šolo in Sv, (nove interesne dejavnosti, proizvodno delo, nove vsebine učnega načrt0, kultativni predmeti, poklicno usmerjanje). I J 3.; Vzgojno-izobraževalni program Telesna vzgoja ^erja Edvarda Kardelja v Ljubljani TETA za telesno kulturo [jaj ana’ Gortanova 22 j^lošni podatki o programu 2 ^ifra programa: Ut j |°sebna izobraževalna skupnost: za pedagoško usmeritev i(( j"'Meritev: pedagoška d‘ nte in vrsta programa ^ me programa: telesna vzgoja. Vrsta: VIS , ®‘rokovni naslov: VIS profesor telesne vzgoje klej ^topnja zahtevnosti dela: V1I/I j Značilna dela in naloge: pedagog telesne vzgoje ,511' * tajanje študija: štiri leta. Lik diplomanta dl r ,°m diplomanta temelji na enotnosti vzgoje in izobraževanja, na enotnosti r ,e m kineziološke znanosti. Diplomant mora biti večstransko izobražen i il ^ ovnjak. ki lahko zadovolji potrebe stroke na različnih delovnih področjih, 1 y vzgojno-izobraževalnih in telesnovzgojnih organizacijah, v športnih h. v _ ’ 1Z.VZIZ1 V Cl lili I I lli IV. V 4.gV.ZJll l 1 t I I^.CIV.1 11. v iišl ter samoupravnih teiesnokulturnih organih in skupnostih, td! 'Plomant je usposobljen predvsem za opravljanje del in nalog v osnovnem 0stednjem usmerjenem izobraževanju, kjer z različnimi gibalnimi dejav-eH1; 511 Programira, izvaja in vrednoti transformacijske procese telesne vzgoje tel1 j-, kv vseh danih oblikah pouka, diferencirano po spolu in različnemu stanju ritf 0s°matičnega statusa šolske mladine. loti ^Plomanti se seznanijo tudi: al( j s programiranjem in metodičnim vodenjem sestavljenega procesa treni-(1°l čn e’ ^■'er 8re za razvijanje posebnih sposobnosti na višji ravni tehnično-tak-j k dosežkov v športih, ki jim namenjamo v naši republiki več pozornosti v itji. emu šolske telesne vzgoje — v športih, ki so zaradi naravnih danosti tradi-jčil kalno značilni za Slovenijo; ^ 2 izvajanjem pedagoškega in andragoškega procesa na področju športne Nacije, skladno z željami in potrebami delovnih ljudi in občanov v združe-0 delu, krajevnih skupnostih, teiesnokulturnih organizacijah in turizmu, go! ^hno s koristno izrabo prostega časa ter humanizacijo življenja in dela; jeli. z delom z gibalno prizadetimi osebami, predvsem iz vrst šolske mladine, dr' j:56 z uvedbo podaljšanega bivanja v šoli odpirajo možnosti za gibalno tera-'°v normalnem šolskem okolju; ,vene medicinskimi predmeti, ki jim dajejo podlago za poučevanje zdrav- vzgoje. Poklic pedagoga telesne vzgoje je značilno delo z ljudmi vseh starosti z ba [azl'dnim stanjem psihosomatične značilnosti ljudi v različnih razvojnih J* i °°jih. Poznati mora kineziološke operatorje, in učinke, ki jih imajo le-ti na . enzije človekovega psihosomatičnega statusa, ter obvladati metode in teh-ibj2 r:!Vnanja z njimi. Poznati mora objektivne in najprimernejše postopke za ro in usmerjanje ljudi v ustrezne gibalne dejavnosti in športe. Ker telesna ^°ia ni učni predmet, temveč vzgojno področje, pedagog telesne vzgoje pri o c1" t*e'u ne srne tehnolog in izvajalec rutinskih opravil, temveč kritičen khkovalec celostne osebnosti otrok in mladine. a bi pri svojem delu lahko nenehno povezoval teorijo s prakso, mora biti hosobljen za razumevanje znanstvenih temeljev vzgojnoizobraževalnega >,.Ccsa in za ustvarjalno uporabo znanja v različnih in spreminjajočih se oko-, .!n;|h. Za to mora obvladati bistvene metode raziskovalnega dela, temeljne Qs !n,e vrednotenja dosežkov in uporabo le-teh v praksi. Poznati mora zakoni-. 1 'n marksistično zasnovanost vzgojno-izobraževalnega procesa, družbeno ' 1,erjenost šolskih sistemov ter filozofsko, sociološko in politološko usmer-'jost telesne kulture pri nas. f U|Plomanti sipridobijo pomembno podlago za svoje pedagoško delo sštudi-2 .i je zasnovan interdisciplinarno. Temeljna znanja in njihova uporaba so ženi v predmetnem področju antropološke kineziologije, kjer diplomant ,v 2ria temeljne zakonitosti kineziološke znanosti, njeno problematiko in ra-“jne smeri. Pomembno ptxiročje študija so informacije s področja panog ^Ine kineziologije; fiziologi je, psihologije, sociologije, biomehanike, ana-'K' biologije, pedagogike in medicine, ki povezano s kineziologijoomogo-1° diplomantu interdisciplinarno reševanje problemov telesne vzgoje, športa ^ Porine rekreacije. V strokovnih predmetih se diplomanti seznanijo s teorijo sPecialno didaktike različnih športnih panog. Za stroko je posebno po-3rert na rneto^'^a telesne vzgoje, športa in rekreacije, ki v povezavi z drugimi , dmeti vključuje in prenaša pridobljeno znanje v neposredno vzgojno-izo-n3 Sevalno delo s šolsko mladino in z odraslimi, biif radi obširnega znanja medicinskih predmetov je diplomant usposobljen J Za poučevanje zdravstvene vzgoje. jku emeUno znanje pri vseh predmetih je diplomantu podano tako, da izobli-njegov dialektično-materialistični pogled na dogajanje v svetu, da se obli-11 jn;i f v.strokovnjaka, ki mu je vrednostno izhodišče marksistični svetovni efni °r’ 'n zaradi narave področja telesne kulture še posebej marksistično poj-nlp Vanje človeka kot svobodne in ustvarjalne osebnosti v razvoju samou-p'yvne socialistične družbe. Pedagog telesne vzgoje mora biti telesno in psi-'kuv " z^rava oseba z ustrezno razvitimi gibalnimi sposobnostmi. Delo je stro-Su. .no zahtevno in družbeno odgovorno, zato so poleg visoke strokovne uspo-lenosti potrebne tudi nekatere osebnostne lastnosti, ki oblikujejo pedago-8ov osebnostni profil: . ik1 ^ Spoznavna in akcijska učinkovitost: Ule'. razvite splošno intelektualne sposobnosti; umske sposobnosti za razu-n1, l,avVanje teoretskih osnov za delo v vzgoji in izobraževanju; sposobnost spoz-^ int,',n-iasarncSa sebe in življenje v druge in stvarno samoocenjevanje; razvitost , nj, ^sbv ter zmožnost napredovanja v učenju in izobraževanju; visoka stop-i0 ()t‘ komunikativnosti in samozavest v stiku z drugimi; nagnjenje za delo z ib aki in mladino; 1 Čustvena ustreznost; ^ laoT- čustvena stabilnost, frustracijska odpornost, zmožnost zaznavanja in pri-ipi ‘sajanja odzivanju na čustvena stanja in stike z drugimi ljudmi; 'b brez čustvenih in razvojnih motenj, zadovoljstvo s seboj in zaupanje v prj~~ stvaren pedagoški optimizem, ki se kaže v pedagoškem erosu in veselju ^ opravljanju pedagoškega poslanstva. iiii c) Socialna ustreznost: b1 spoštovanje in upoštevanje mišljenja drugih, hotenje in zmožnost za so-, Vr avanje z drugimi učitelji, učenci, starši in drugimi; prežetost z etičnimi b Jr,-Ilob1111' socialističnega humanizma, ki se kaže v odnosu do sočloveka, sij- c' oarave >n umetnosti; pozitiven odnos do naše samoupravne sociali-* ne brpžbe. do zgodovinskega boja slovenskega naroda in drugih narodov'in 'anosti Jugoslavije pri uresničevanju njenih ciljev in do.naravne 'b dediščine. in kul- peda . re. z 'jedmi in biti dostopen. Sposoben mora biti učinkovito, strpno in humano " jof,t,Vat' kritične vzgojne situacije. Razumeti mora probleme otrok in dorašča-^mladine. Sposoben naj bo psihološko opazovati, hiti mora moralen in f! pr;1''menjevati. Biti mora dober organizator s smislom za stvarnost. Ima naj f doi-Cren odnos do narave, skrbi naj za varstvo okolja. Mora se zavedati svojih 1 C0*1 ln 7 ljubeznijo opravljati delo in poklic. Pri svojem delu jnora biti dil^rjalen. mora ga kritično vrednotiti in izboljševati. Diplomantu naj bo vo-Pri njegovem delu etični kodeks pedagogov v telesni kulturi. 3 I^GOJ' z.A VKIJUČ EVANJE . °goji, ki jih mora izpolniti kandidat, da se lahko vključi vzgojno izobra-)i. Zevalni program fakultete za telesno kulturo TaVram‘ za pridobitev izobrazbe morajo biti med seboj navpično povezani. M Podi°Se Programiza pridobitev visoke izobrazbe v telesni kulturi oblikujejo na “ lagi ustreznih programov srednjega izobraževanja. , j ji' Prehodni program 1 Prirn^za telesno kulturo izobražuje pedagoge telesne vzgoje, je najti vs^ln^e predhodno srednje izobraževanje: pedagoška usmeritev v celoti. \ sniers''ri" smereh in naravoslovno-matematična, družboslovna, zdravstvena Usm ' .kandidati, ki uspešno končajo srednje izobraževanje, v navedenih čino se lahko vključijo v izobraževanje po programu te fakultete. Ve- trn P^rebnega predznanja pridobijo učenci Uidi v drugih usmeritvah ozi roma ki jih izobražujejo za V. stopnjo zahtevnosti dela. Kandidati, ki so-uspešno končali srednje izobraževanje v drugih usmeritvah in smereh, morajo opraviti sprejemni izpit iz. pedagogike, psihologije, biologije ter slovenskega jezika s književnostjo (oziroma maternega jezika) v obsegu programa srednjega izobraževanja v pedagoški usmeritvi. Kandidati si lahko pridobijo predhodno znanje s samoizobraževanjem. ki ga dokažejo z uspešno opravljenim preskusom znanja. Preskus ima dva dela: splošna znanja, katerih vrsto in obseg določi Strokovni svet SRS za vzgojo in izobraževanje, ter posebna strokovno-teoretična in praktična znanja, ki jih vsebuje program srednjega izobraževanja v pedagoški usmeritvi. Preskus znanja opravljajo ti kandidati na fakulteti za telesno kulturo. Komisijo sestavljajo: učitelji navedene srednje šole, fakultete in uporabniki. (Prvo preverjanje znanja je brezplačno.) 3.1.2 Posebna nadarjenost in sposobnosti Za vključitev v izobraževanje po programu za pridobitev visoke izobrazbe v telesni kulturi so potrebne tudi posebna nadarjenost in posebne psihofizične sposobnosti. Zato je predpisani pogoj ustrezna raven motoričnih sposobnosti, ki se ugotavlja z baterijo motoričnih testov. To velja za vse kandidate, ker šote sposobnosti nujne za uspešen začetek izobraževanja in jih z izobraževanjem ni mogoče dovolj razviti. Brez njih tudi ni mogoče opravljati dela v telesni kulturi. Teatiranje motoričnih sposobnosti kandidatov poteka na fakulteti za telesno kulturo pred komisijo te fakultete, ki je sestavljena interdiciplinarno. PREDMETNIK ZA VISOKOŠOLSKI ŠTUDIJ Naziv predmeta 1 2 Letnik 3. 4. Skupaj ur 1. Filozofija — — — 30—60 30—60 2. Politična ekonomija — — — 30 30 3. Sociologija — — — 30 30 4. Politologija — — — 30 30 5. Naravoslovje in tehnologija — — — 45 45 6. Tuji jezik . 45 — — 45 7. TSLO 60 45 — — 105 8. Anatomija z antropometr. 90 — — — 90 9. Fiziologija športa — 135 — — 135 10. Medicina športa — — 135 — 135 11. Kineziterapija - 60 — — 60 12. Biomehanika — — 90 — 90 13. Razvojna psihologija in psihologija telesne vzgoje 60—75 45—60 ■ _ 105—135 14. Pedagoška psihologija — 0—60 — — 0—60 15. Psihologija športa 16. Pedagogika — — 60 — 60 60 — — — 60 17. Izobraževalna tehnologija — 0—45 — — 0-45 18. Sociologija športa — — — 90 90 19. Statistika — 60—120 — — 60—120 20. Metodologija v ktneziolog. — — 90 — 90 21. Kineziološki seminar — — — 45 45 22. Športni objekti — ' — 30 30 23. Osnove antropološke kineziologije 120 120 24. Didaktika in metodika telesne vzgoje 25. Metodika interesnih dejavnosti _ T5 120 195 0—45 , — ' ~ 0-45 26. Osnove športnega treniranja — ' ’ 90 — 90 27. Športna rekreacija — — — 125 125 28. Osnovna motorika 105 — — . 105 29. Atletika 90 — — — 90 30. Plavanje 90 — — — 90 31. Športna gimnastika 90 — v - — ' — 90 32. Rokomet ' 85—90 — — «5—90 33. Košarka #5—90 — — — «5—90 34. Nogomet — 85—90 — — 85—90 35. Odbojka — 85—90 ■ — 85—90 36. Ples in športno-ritmična gimnastika 60 60 37. Smučanje — 60—65 50—60 55—60 165—185 38. Športna turistika 35—60 0—95 45—75 — 80—230 39. Borilne veščine — — — 30 30 40. Prvi izbirni predmet — — 105 — 105 41. Drugi izbirni predmet — — 105 — 105 42. Tretji izbirni predmet — — — 105 105 43. Četrti izbirni predmet — — — 105 105 1. delovna praksa -y- letna šola v naravi 2. delovna praksa — zimska šola v naravi 3. delovna praksa — v enem izbirnem predmetu 4. delovna praksa — v vzgojno-izobražev. organi/. 1 teden 1 teden 70 ur 1 teden Število ur po letnikih 885—960 720—1015 890—945 870—905 3365—3825 Seštevek največjega števila ur presega z zakonom dovoljeno zgornjo mejo 3600 ur. Izvajalca bosta število ur, ki je navedeno v razponu, dokončno opredelila v izvedbenih programih. 4 NAVODILA ZA IZVAJANJE PREDMETNIKA 4.1 Izbirni program Med študijem je mogoče poglabljati strokovno znanje na desetih ožjih strokovnih področjih. Slušatelj mora izbrati. Izbirni program se izvaja po temle razporedu: 5. semester: športna gimnastika in košarka 6. semester: nogomet, ples in športno-ritmična gimnastika 7. semester: rokomet in plavanje ! ’■ nju udeležencev izobraževanja iz dela in ob delu ter njihovim življenjski' l delovnim izkušnjam. Upošteva njihove potrebe in možnosti. ^ 5.4.3. Prilagaja in opušča tiste vsebine, ki so namenjene predvsem vzg? izoblikovanju mlade osebnosti. ’ uč ?.4.2 Prilagaja organizacijo in oblike dela, ki tem udeležencem najbolj u' ra zajo glede na njihove dolžnosti in obveznosti. Omogoča jim, da o*1 lvl dujejo dela programa v strnjenih celotah, v tečajnih oblikah, strnj' predavanjih in vadbah.. 5.4.3. Prilagaja izpitni režim, ki temelji na dogovorjanju med udeleženi1'^ učitelji. 5.5. Pogoji za sklep študija . F Študent, ki je uspešno opravil vse obveznosti iz vzgojno-izobraževalni?' gramov fakultete ter uspešno zagovarjal diplomsko delo, dobi diplomo-V diplomi se navede smer oziroma vrsta izobraževanja, stopnja strok" ’. izobrazbe ter strokovni naslov v skladu z zakonom in programom za pridol til PRIPOMBE KOMISIJE ZA PREGLED OSNUTKA až Komisija za pregled osnutka programa je dala delovni skupini za ses'« programa več pripomb in predlogov. 'ei Delovna skupina je nekatere izmed teh upoštevala že pri sedanjem bes" a osnutka, nekatere pa bo pri končni redakciji programa - lkt fti Program Mag Kineziologija Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani FAKULTETA ZA TELESNO KULTURO Ljubljana, Gortanova 22 -it 1 UVOD 1.1. Namen osnutka Osnutek programa magistrskega študija temelji na dosedanjih 20-ietnih izkušnjah pri tovrstnem študiju. Upoštevane so temeljne usmeritve raziskovalnega procesa na področju kineziologije in potrebe prakse. Predloženi program je v temeljnih prvinah usklajen z magistrskim študijem na Fakulteti za telesno kulturo v Zagrebu, tako da sta omogočena skupno načrtovanje in izvajanje podiplomskega študija. 1.2 Sestavine programa 1. UVOD 2. SPLOŠNI PODATKI O PROGRAMU 3. POGOJI ZA VKLJUČ EV ANJE 4. PREDMETNIK IN UČNI NAČRTI PREDMETOV 5. OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV, SKLEP ŠTUDIJA 6. POGOJI ZA IZVAJANJE PROGRAMA 2 SPLOŠNI PODATKI O PROGRAMU 2.1 Šifra programa: 2.2 Posebna izobraževalna skupnost za pedagoško usmeritev • 2.3 Usmeritev: raziskovalna 2.4 Ime in vrsta programa: magister kineziologije — podiplomski magistrski študij 2.5 Program nima usmeritev 2.6 Povezanost z drugimi programi v usmeritvi: 20. VIS, VILI 2.7 Strokovni naslov in stopnja zahtevnosti dela: magister kineziologije — Vlil 2.8 Trajanje študija: dve leti 3 POGOJ ZA VKLJUČEVANJE 3.1 V magistrski študij se lahko vpišejo diplomanti fakultet za telesno kulturo brez sprejemnega izpita. Študentje lahko postanejo tudi diplomanti drugih fakultet, ki opravijo sprejemni izpit iz tistih temeljnih in posebnih znanj, ki so predpisana v dodiplomskem študiju telesne kulture. 3.2 Za kandidate, ki niso končali fakultete za telesno kulturo, določi vsebino in obseg preskusa znanj odbor za znanstveno-raziskovalno delo in podiplomski študij za vsakega kandidata posebej. .3.3 Kandidati za podiplomski študij morajo imeti dve leti delovnih izkušenj. Pri izjemno sposobnih diplomantih druge stopnje se lahko priznajo tudi delovne izkušnje, ki si jih je kandidat na strokovnem ali raziskovalnem področju pridobil pri dodiplomskem študiju. 4 PREDMETNIK IN UČNI NAČRTI PREDMETOV 4.1 Preglednica predmetov PREDMET I SEMESTER 2 3 4 Sistematika antropološke kineziologije 45 14 Posebne discipline kineziološke antropologije 50 50 40 40 Kvantitativne metode 40 30 30 Programiranje in kontrola transformacijskih procesov — 40 60 80 SKUPAJ 135 135 „ 120 120 4.2 Navodila za izvajanje predmetnika Študij bo organiziran tako, da bodo potekala nekatera predavanja inv 6\ nepretrgoma v dvo ali tritedenskih ciklusih, del predavanj, vaj in seminarje'* se bo izvajal v sklopu ur ob koncu tedna oziroma v obliki konzultacij. Vpis na magistrski študij bomo usklajevali s Fakulteto za telesno kultuldlu Zagrebu. Glede na možnosti predvidevamo tudi morebitna skupna pred« š, nja. >( Program magistrskega študija se izvaja po pravilniku o podiplomskem št« e« ju, ki ga sprejme svet fakultete. S« t< ku *bi Program za pridobitev pedagoško- andragoške in psihološke izobrazbe ; ---------------------------------------------—---------------------- ---------------------.!! VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNI PROGRAM ZA PRIDOBITEV PEDAGOŠKO-ANDRAGOŠKE IN PSIHOLOŠKE IZOBRAZBE 1 SPLOŠNI PODATKI O VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNEM PROGRAMU Vzgojno-izobraževalni program za pridobitev pedagoško-andragoškc in psihološke izobrazbe je namenjen delavcem, ki opravljajo vzgojno-izobraže-valno delo, pa nimajo pedagoško-andragoškc in psihološke izobrazbe. 2 PREDMETNIK Program za pridobitev pedagoško-andragoškc in psihološke izobrazbe obsega: Osnove psihologije, obseg ur: 60. predavanja 30, vaje 10. seminar 20 Osnove pedagogike, obseg ur: 30. predavanja 20. vaje —. seminar 10 Osnove andragogike. obseg ur: 30. predavanja 13, vaje +. seminar 15 Osnove didaktike, obseg ur: 60. predavan ja 30. vaje . seminar 30 Specialne didaktike ustreznih strok oziroma predmetnih področij, obseg ur: 90, predavanja 30. vaje 30. seminar 30 SKUPAJ: .270 ur 3 TRAJANJE ŠTUDIJA: za študij iz dela en semester, za študij ob delu eno leto. 4 VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNI SMOTER IN NALOGE 4.1 Učni načrti (Glej OBJAVE. Prosvetni delavec. 28. V. 1984) 5 POGOJI ZA VKLJUČITEV V PROGRAM Po programu za pridobitev pedagoške-andragoške in psihološke izobrazbe se lahko izobražuje, kdor si je pridobil višjo ali visoko stopnjo strokovne izobrazbe nepedagoške smeri in opravja vzgojno-izobraževalno delo v vzgojno-izobraževalnih organizacijah. 6 OBVEZNOSTI KANDIDATOV Pegadoško-andragoško in psihološko izobrazbo si pridobi kandidat potem, ki) opravi obveznosti po učnih načrtih in izpite iz predmetov, določenih s tem programom. 7 POSEBNOSTI \ aje. hospitacije in samostojni nastopi se izvajajo v manjših skupinah v vzgojno-rzobraževalnih organizacijah. 8 KADROVSKI POGOJI — 1 visokošolski učitelj (habilitiran za pedagogiko) — 1 visokošolski učitelj (habilitiran za didaktiko) — I visokošolski učitelj (habilitiran za andragogiko) — 1 visokošolski učitelj (habilitiran za psihologijo) — več visokošolskih učiteljev za specialno didaktiko (nepopolni dclfif, čas) "d, 9 MATERIALNI POGOJI Ustrezne učilnice, laboratoriji in sodobno opremljen didaktični kabin1' ustrezno mediateko. h 9.1 Posebni pogoji Pri praktičnem delu sodelujejo tudi učitelji (vzgojitelji) mentorji in hosf* cijske šole. 10 Po uspešno končanem izobraževanju po programu za pridobitev ped«; •$. sko-andragoške in psihološke izobrazbe dobi udeležence potrdilo o pri*)1 Ijeni pedagoško-andragoški in psihološki izobrazbi. Opomba: Sedan ji program za pridobitev pedagoško-andragoškc izobra« S| objavi jen.kot priloga v Prosvetnem delavcu št. Mlzdne 28. 5. 1984. velja fT«; prihodnje. Vzgojno-izobraževalni program Filozofija i - - -------—— — —— —---------— ; -------:— --— — —P FILOZOFIJA samostojna FILOZOFIJA A FILOZOFIJA B L I VOD 1.1 Namen osnutka. Sestavljavci Osnutek predstavlja študij filozofi je.s tremi programi (samostojna filozofija. A. B za pridobitev visokošolske izobrazbe in podpilomski magistrski program. Osnutek smo pripravili na podlagi Smernic za oblikovanje VIP v usmerjenem izobraževanju. Priporočil za pripravo vzgojno-izobraževulnih programov v visokem šolstvu, na podlagi dosedanjih izkušenj članov oddelka v vzgojno-izobraževalnem procesu in znanstvenoraziskovalnem delu in dosežkov študija filozofije na Filozofski fakulteti, glede na potrebe po visoko izobraženih filozofskih strokovnjakih v naši družbi in na podlagi poglavitnih dokumentov in zakonskih predpisov, ki se nanašajo na visoko šolstvo, ter statutov Filozofske fakultete in Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Osnutek je sestavila komisija, v kateri so bili: redni profesor dr. Božidar Debeti jak. redni profesor dr. Vojan Rus. izredni profesor dr. Valentin Kalan, docent dr. Andrej Lile. sodelovali pa so tudi drugi učitelji oddelka za filozofijo. Komisija je pri sestavi osnutka upoštevala pobude Slovenskega filozofskega društva in študentov filozofije. &>- bigslaviinc programa ' " ; . š . * r - , " r’ ! FTctTZOFIJA SAMOSTOJNA (nepedagoška) — VIS ‘ ( 1. LIK DIPLOMANTA ' , 2. SPLOŠNI PODATKI O PROGRAMU , 3. POGOJI ZA VKLJUČEVANJE i 1 4. PREDMETNIK IN UČNI NAČRTI PREDMETOV ! 5. OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV < 6. POGOJI ZA IZVAJANJE PROGRAMA 'T II FILOZOFIJA A (PEDAGOŠKA) — VIS ' 1. UK DIPLOMANTA 2. SPLOŠNI PODATKI O PROGRAMU 3. POGOJI ZA VKLJUČEVANJE . , 4. PREDMETNIK IN UČNI NAČRTI PREDMETOV 5. OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV 6. POGOJI ZA IZVAJANJE PROGRAMA III FILOZOFIJA B (PEDAGOŠKA) — VIS 1. LIK DIPLOMANTA 2. SPLOŠNI PODATKI O PROGRAMU 3 POGOJI ZA VKLJUČEVANJE 4. PREDMETNIK IN UČNI NAČRTI PREDMETOV 5. OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV 6. POGOJ! ZA IZVJANJE PROGRAMA IV FILOZOFIJA MAG L LIK DIPLOMANTA 2. SPLOŠNI PODATKI O PROGRAMU 3. POGOJI ZA VKLJUČITEV 4. PREDMETNIK 5. ŠTUDIJSKE OBVEZNOSTI 6. POGOJI ZA IZVAJANJE: PROGRAMA V OBRAZLOŽITEV NOVOST! \ PROGRAMIH TER MATERI ALNI IN KADROVSKI POGOJI L Obrazložitev novega programa — filozofija kot samostojen študij 2. Spremembe v študiju A in B 3. Materialni in kadrovski pogoji in potrebe 4. Predlog sprememb programov v srednjem izobraževanju \;l; • Diplomant mora biti tudi sposoben izločiti bistvene teoretske in filozg? S* sklope iz določenih teoretskih vsebin in diskurzov m prj tcm phraniti tako si. -moramo kot tudi miselno integriteto in koherentnost. Diplomant je spk1' »et razgledana osebnost, vendar se mora znati poglobiti v snov. ne pa jo le povi«1 V prebirati. Zato lahko uspešno sodeluje kot strokov n jak na področju filozofi " tudi kot transdisciplinarni in interdisciplinarni raziskovalec. S svojo miš?' n s. Kulturo ,ahko v svojem okolju pomembno pripomore k uresničevanju f, strcnih družb'enih odnosov in vrednot. ii. L2 SPLOŠNI PODATKI O PROGRAMI 1.2.1 Šifra programa •S. R 'tvi 1 FILOZOFIJA — SAMOSTOJNA Li LIK DIPLOMANTA Diplomirani filozof je strokov ni in kulturni delavec, ki je z visokošolskim študijem filozofije kot samostojnega programa usposobljen za oprav ljanje naslednjih del in nalog: Izdeluje pri strokovnem in raziskovalnem delu s področju filozofije oziroma filozofskih znanosti (delo v različnih.znanstvemh inštitutih, družbenopolitičnih organizacijah in skupnostih, marksističnih centrih, pri raziskovalnih nalogah s področja filozofije kot tudi pri interdisciplinarnih raziskavah in projektih). Tu lahko deluje tudi sot samostojen raziskovalec, analitik, projektni sv etovalec itn. 2. Dela v različnih kulturnih ustanov ah. npr. v knjižnicah, založbah, uredništvih revij in časopisov, na televizi ji, radiu in pri drugih medijih, kjer lahko sodeluje kot -.trokovni svetovalec, usklajevalec ali usmerjevalec idejnih in teoretskih projektov, posebno s področja splošne metodologi je marksizma, družbo-siov nih in humanističnih ved. tudi naravoslovnih ved in v oblikovanju kulturne politike v teh ustanovah. ' 1 %. Prevaja filozofsko in sploh SplošnoTeofetsko literaturo. -t. Animira idejno delo in študij filozofske in marksistične literature. 5. Lahko samostojno predava o posameznih temah s področja filozofije in izvaja krajše filozofske oziroma marksistične izobraževalne tečaje (v'zunajšolskem izobraževanju.' npi. v delavskih univerzah). 6. Če oprav i zahtev ane,dodatne izpite iz pedagoških predmetov. lahko poučuje filozofijo v srednjem usmerjenem izobraževanju, družbeno-moralno vzgojo na osnovnih šolah in zgodovino znanosti v srednjem usmerjenem izobraževanju. Če opravi še ustrezne dodatne izpite iz predmetnika sociologije (pod B). lahko poučuje tudi samoupravljanje s temelji marksizma. Ta dela in naloge zahtevajo od diplomanta, da se stalno strokovno izpopolnjuje in osebnostno oblikuječ-saj zahtevajo visoko stopnjo samokritičnosti in kritičnosti v presoji o v rednosti in pomenu preučev anega »teoretskega gradi- " P1S usmeritev program vrsta programa 1.2.2 Posebna Mobraževalna skupnost: P1S za družboslov je 1.2.3 Usmerite*: družboslovna 1.2.4 Ime in vrsta programa Ime programa: filozofija — samostojna Vrsta: VIS ^ Stopnja zahte*n...pr&^. šf-ijjčv j 1.2.5 Povezanost z drugimi programi v usmerit*! Ime predhodnega programa: družboslovno-jezikovna dejavnost \ rsta: SK. Ime smeri: družboslov na Stopnja zahtevnosti dela: V ime zahtevnejšega programa: MAG tilo/ortja V rsta: MAG Stopnja zahtevnosti dela: \ 11-2 ime sorodnega programa: filozofija A. B (pedagoška) V rsta: VIS Stopnja zahtevnosti dela: Vil-1 srn"1 •S. ,u '(v( ‘sni osd M. . Pi T. 4, 4, J Poli strc (G ■Pa 1.2.6 Strokovni naslov, značilna dela in naloge.stopnja zahtevnosti drl Strokovni naslov : diplomirani filozof Stopnja zahtevnosti dela: V11-1 4 1 kn na Značilna dela in naloge: i 1. Strokovni sodelavec pri znanstveno-raziskovalnih projektih in umd'2* 2. Strokovna pomoč pri zbiranju in urejanju filozofske in družboslovne W rattire . e. Strokov ni sodelavec v uredništvih založb, časopisov in rev i j za filozon in teoretsko družboslovna področja . .-J . J- Strokovni prevajalec filozofske literatur« de 'ii! 5 it,ro^ovni sodelavec pri izvajanju marksističnega izobraževanja 'lui 1 pU^n' an>mator in mentor filozofskih in marksističnih krožkov jj „leaav'atelj pri zunajšolskem idejnem izobraževanju „ j'Ar°^ovni in znanstveni sodelavec pri marksističnih centrih " uč:.e.°Pravi diferencialne pedagoške izpite, lahko opravlja predavateljsko ulrav - k° v srednjem usmerjenem izobraževanju (filozofija). Če pa ot iv, !Se diferencialne izpite iz sociologije (pod B), lahko poučuje tudi samou-^ Janje s temelji marksizma ali družbenomoraffto vzgojo v osnovnih šolah. 12 Jrajanje študija: štiri leta. »Mnenje o usklajenosti programa z Zakonom o usmerjenem izobra-|iJu 'n s Smernicami za.oblikpvanje vzgojno-izobraževalnih programov je p r°kovni svet SR Slovenije za vzgojo in izobraževanje na svoji ... seji dne .y p fegrarn so sprejeli uporabniki in izvajalci v P1S ... na seji ... skupščine. °gram se začne izvajati v šolskem letu 19.7...« >kc' I‘()(, Predhodni programi a.ez Preskusa znanja se lahko vključijo kandidati, ki so uspešno končali izo-sl t(.| V;tnje po programu srednjega usmerjenega izobraževanja ali smeri s n n'et' (v obsegu najmanjšega števila ur. ki je predviden za te predmete v a is družboslovna, naravoslovna, kulturološka; filozofija (70), matema-'s ij.fe^O), fizika (70), zgodovina (140), slovenščina (450), tuji jezik (400). r n’Programi (oziroma smeri) so zdaj: V1P družboslovje, VIP splošno kul-vzgojitelj, VIP učitelj. Če bo filozofija tudi v drugih smereh (v VIP ^EDMETNIK in učni načrti predmetov Predmetnik programa in učni načrti filozofija OJI ZA VKLJUČEVANJE naravoslovje-matematika, VIP kultura-pos.) se bodo lahko v študij filozofije — samostojne vpisali brez izpita tudi kandidati, ki so uspešno končali te programe. V program se lahko brez preskusa znanja vključijo tudi kandidati, ki so pred uvedbo srednjega usmerjenega izobraževanja končali gimnazijo ali pedagoško gimnazijo. • 1.3.2 Vsebina in obseg preskusa znanja za kandidate, ki niso končali ustreznih predhodnih programov oziroma smeri Preskus znanja je potreben za vse kandidate, ki a) so uspešno končali katerikoli program srednjega izobraževanja, ki nima navedenih predmetov ali jih nima v zadostnem obsegu; b) niso končali srednjega izobraževanja; c) so končali srednje izobraževanje v drugih republikah; č) so končali srednje izobraževanje v tujini. Kandidati pod a) in c) opravljajo izpit iz tistih navedenih predmetov, ki jih niso imeli v srednjem izobraževanju ali pa so jih imeli premalo. Kandidati pod b) in c) morajo opravljati izpite iz vseh navedenih predmetov. Obseg in vsebino izpitov, ki jih morajo opravljati kandidati, pripravi posebna komisija iz članov oddelka in Filozofske fakultete. Kandidat mora pokazati primerno temeljno znanje, ustrezno prej navedenemu obsegu ur v srednjem usmerjenem izobraževanju. Izpit je lahko pisni ali ustni. Za izpit iz slovenščine je predvideno, da je kandidat sposoben v lepi slovenščini izražati svoje misli, zlasti s področja filozofske in družboslovne tematike. Tudi pri drugih izpitih mora kandidat pokazati sposobnost za teoretično razmišljanje in za filozofske razsežnosti predmeta. samostojna Nmet J^tfska terminologija sin ina znanosti Sl L, v>na fil. na Slovenskem Jezik i. v fil. sistematiko ,' dialektika geologija teorija človeka to ettka 'Mika ^i’’ar iz fil. sistematike -- .j v tnarks. in zgod. marksizma J jogija "“•marksizma (posebno sod.) /T** klasična filozofija ^dnvina fil. (do renesan.) nv ov*!0®*1* profil, zgodov. filozofije ie' fil- (jčfeglovska nemarks. fiL ui ji ern' in kontroverze sodob. filozofije j 8ja orienta Ure po posameznih letnikih (P — predavanja, V — vaje, S — seminar) 1. letnik 2. letnik 3. letnik 4. letnik Skupaj ih hrjd VOH V logiko t e?iv metodologijo >. In Rlavnmf irnn* I 'Ja in filozof, znanosti i ' Problematika sodobne znanosti K; .' Predmeti na FF ^^interdisc. predmeti de: 60 (30, 30, —) 90 (60, — 30) 90 (60, —, 30) 60 (30, -, 30) 120 (60, 60, —) 45 (30, 15, —) 60 (30, 30, —) 75 (15, 60, —) 60 (30, 30) 60 (-, —, 60) 60 (30, 30, —) 30 (15, 15) 60 (40, 20, —) 60 (—, -, 60) 60 (—, —, 60> 60 (40, —, 20) 60 (—, -, 60) 60 (20, —, 60) 60 (40, —, 20) 120 (60, —, 60) 45 (-, —, 45) 60 (—, —, 60) 120 (60, 60, —) 90 (45, —, 45) 90 (60, —, 30) 60 (30, —, 30) 90 (45, —, 45) 30 (15, 15) 60 (30, —, 30) 120 (80, 30, —) 120 (60, 60, —) 60 (30, —, 30) 60 (30, —, 30) 60 (30, —, 30) 60 (—, —, 60) 120 (60, —, 60) 120 (60, —, 60) 90 (45, —, 45) , 90 (60, —, 30) 120 (60, 60, —) 120 (60, —, 60) '■ ■ 60 (30, —, 30) 60 (30, —, 30) 60 (45, —, 15) 120 (120, -, -) 105 (105, —, —) 60 (30. 30, —) 180 (120, —, 60) 60 (30, —. 30) 120 (60, 60, —) 45 (30, 15, —) 255 (75, 90, 90) 90 (45, 30, 15) 180 (40, 20, 12) 180 (60, —, 140) 180 (100, —, 80) 105 (—, —, 105) 120 (60, 60, —) 90 (45, —, 45) 150 (90, —, 60) 180 (90, —, 90) 240 (140, 90, —) 60 (30, —, 30) 180 (60, —, 120) 240 (120, —, 120) 90 (45, —, 45) 90 (60, —, 30) 120 (60; 60, —) 120 (60, —, 60) 120 (60, —, 60) 60 (45, —, 15) 235 (235, —, —) do 105 ur 885 965 960 870 s,ia vzgoja 180 C^na praksa 160 Opombe: 9d skupnjmi predmeti veljajo za to smer le: politična ekonomija in kultura j^anja (v 1. letniku), politologija in sociologija (v 2. letniku). |vedagoški predmeti odpadejo, ker je to samostojen, znanstven program. ,|o | j?° tako tudi tuji jezik (ker je v posebni obliki uvrščen v redni predmetnik) ‘OZofi in K fpmplii nnrnvr\Qlm/ia ire^r eto tnHi tn H v n nrpHmFvtn nvršrpnn V Mni sf 'Zofija s temelji naravoslovja, ker sta tudi ta dva predmeta uvrščena v Predmetnik |0vna praksa: 'd tedne v zadnjih treh letnikih. Delov knjižnicah, znanstvenih ustanovah, .^clovanje pri raziskovalnih temah oddelka, uredništvih itn., pri čemer mora v Ugotovljen mentor v delovni organizaciji in mentor — pedagoško-znan-en'- delavec oddelka za filozofijo. t-S. 1.6.3. sti Usmeritev znanstveno-raziskovalne, umetniške ali strokovne dejavno- °bveznosti študentov s-i. Pogoji za napredovanje iz letnika v letnik in sklep študija da-i izpi- ui* )I,i1.0®nl pogoj za frekvenco po vsakem semestru je poleg obiskovanja pred; Iln aktivne udeležbe pri seminarskem delu opravljanje kolokvijev in izp j' določenih v tem programu, trti' m pogoji: v 1. in 2. letniku mora študent izdelati po izbiri po eno krajšo j^narsko nalogo (i/ zgodovine filozofije od antike do renesanse, iz zgodo-diarksizma in marksologije, filozofske sistematike, logike in metodologije pvn°st;)- . ^ letniku mora izdelati dve seminarski nalogi (po izbiri). V 4. letniku prc temo diplomske naloge in nalogo izdela do konca študija. ®guji za prehod v višji letnik: v 1. letniku je semestralni kolokvij iz logike, a v filozofsko sistematiko in marksologije z zgodovino marksizma. Usp-p’ 0Pravljen kolokvij je pogoj za frekvenco iz teh predmetov. “Soj za vpis v 2. letnik: vsi tri je kolokviji in izpiti iz vseh strokovnih pred- (tudi nemščine). p -■ jetniku so kolokviji iz antropologije, etike in estetike. (lSnjiza vpis v 3. letnik: vsi kolokviji in izpiti iz 2. letnika (razen politologije jdciolcjgjje), opravljen seminar. 0Eoji za vpis v 4. letnik: vsi izpiti iz 3. letnika in opravljeni seminarski nalo-l,Cj~aJadi sprememb v predmetniku bo natančnejši izpitni red sporočen ka- Pogoji za ponavljanje posameznega letnika lt^.edni študent praviloma ponavlja letnik samo enkrat, pri čemerni mišljen le Pri oddelku in Znanstvenem inštitutu filozofske fakultete poteka skupna filozofska raziskovalna naloga Teorija samoupravnega socializma,,v katero je vključenih več delnih nalog. Prizadevali si bomo pritegniti k sodelovanju pri teh nalogah tudi naše študente, posebno študente programa filozofija —samostojen študij. Seveda pa to niso edine možne oblike sodelovanja študentov pri delu oddelka in pri znanstveno-raziskovalnem delu (npr. organizacija razisko-valnoštudijskih skupin študentov pod vodstvom učiteljev, delo v knjižnici, pomoč pri organizaciji seminarjev idr.). 11 FILOZOFIJA — pedagoška VIS A 2.1. LIK DIPLOMANTA Profesor filozofije je pedagoški, strokovni in kulturni delavec, ki je z visokošolskim študijem filozofije A usposobljen, za opravljanje naslednjih del in nalog: * 1. Poučuje filozofijo na vseh stopnjah srednjega izobraževanja in predmet družbeno-moralna vzgoja na osnovnih šolah. V kombinaciji filozofija A, so- ciologija B je edini poleg diplomantov iz FSPN usposobljen za poučevanje predmeta stimoupravljanja s temelji marksizma v srednješolskem izobraževa-nju. 2. Sodeluje v različnih kulturnih ustanovah (tako kot pod točko 2. filozofija — samostojna usmeritev). , 3. Ustrezno svoji drugi visokošolski izobrazbi, tj. v kombinaciji s predme- tom B (B diplomo) lahko strokovno sodeluje pri teoretskih znanstveno-razi-skovalnih projektih (zbira gradivo, ga analizira, izbira filozofsko relevantne teme, daje predloge za reševanje problemov v zasnovanosti različnih študij, raziskav in elaboratov, kjer sodeluje. Tudi ta dela in naloge zahtevajo, da se diplomant stalno strokovno izpopolnjuje in da osebnostno raste. Sposoben mora biti podati filozofsko gradivo in snov učencem osnovne in srednje šole.in jih znati spodbujati k lastnemu filozofskemu študiju ali h kritični refleksiji predmeta. Diplomant je splošno razgledana osebnost, vendar sposoben za sintetično poglobljeno analizo problematike. S svojo miselno kulturo lahko v svojem okolju veliko pripomore k uresničevanju socialističnih družbenih odnosov in vrednot. 2.2. SPLOŠNI PODATKI O PROGRAMU 2.2.1. Šifra programa: 2.2.2. Posebna izobraževalna skupnost: PIS za družboslovje 2.2.3. Usmeritev: družboslovna, pedagoška 2.2.4. Ime in vrsta programa Ime programa: filozofija AVrsta: VIS 2.2.5. Povezanost z drugimi programi v usmeritvi Ime predhodnega programa: družboslovje, splošno kulturni Vrsta: SR Ime smeri: družboslovna Stopnja zahtevnosti dela: V Ime zahtevnejšega programa: MAG filozofija Vrsta: MAG Stopnja zahtevnosti dela: VI1/2 Ime sorodnega programa: filozofija S, filozofija B Vrsta: VIS Stopnja zahtevnosti dela: Vll/1. 2.2.6. Strokovni naslov, značilna dela in naloge, stopnja zahtevnosti dela Strokovni naslov: profesor filozofije Stopnja zahtevnosti dela: Vll/1 Značilna dela in naloge: • 1. Učitelj filozofije v srednjem izobraževanju 2. Učitelj predmeta družbeno-moralna vzgoja v osnovni šoli 3. Učitelj predmeta samoupravljanja s temelji marksizma (če ima kombinacijo s sociologijo B) 4. Strokovni sodelavec pri marksističnih centrih 5. Strokovni sodelavec v založbah in uredništvih 6. Strokovni sodelavec pri teoretskih znanstveno-raziskovalnih projektih, ki se ujemajo s smerjo njegovega študija (A, B) 2.2.7. Trajanje študija: štiri leta 2.2.8. »Mnenje o usklajenosti programa z Zakonom o usmerjenem izobraževanju in s Smernicami za oblikovanje vzgojno-izobraževalnih programv je dal Strokovni svet SR Slovenije za vzgojo in izobraževanje na svoji.., seji dne... Program so sprejeli uporabniki in izvajalci v PIS... na seji... skupščine. Program se začne izvajati v šolskem letu 19...« 2.3. POGOJI ZA VKLJUČEVANJE (filozofija A) 2.3.1. Predhodni programi V VIP filozofija — pedagoška A se brez preskusa znanja lahko vključijo kandidati, ki so uspešno končali izobraževanje po programu srednjega usmerjenega izobraževanja oziroma smeri: družboslovna, splošno kulturna in nara-voslovno-matematična, če bo tam poučevana filozofija kot obvezni predmet, in povsod tam, kjer imajo predmete (v obsegu ur): filozofija (70), zgodovina (450), slovenščina (450). tuji jezik (400). V program se lahko vkčjučijo tudi kandidati, ki so pred uvedbo srednjega usmerjenega izobraževanja končali gimnazijo ali pedagoško gimnazijo. 2.3.2. Vsebina in obseg preskusa znanja za kandidate, ki niso končali ustreznih predhodnih programov oziroma smeri Preskus znanja je potreben za vse kandidate, ki ■a) so uspešno končali katerikoli program srednjega izobraževanja, ki ima navedenih predmetov ali pa jih nima v zadostnem obsegu, b) niso končali srednjega izobraževanja, c) so končali srednje izobraževanje v drugih republikah, č) so končali srednje izobraževanje v tujini. Kandidati pod a) in c) opravljajo izpit iz tistih navedenih predmetov, ki jih niso imeli v srednjem izobraževanju ali pa jih niso imeli v zadostnem obsegu. Kandidati pod b) in č) morajo opravljati izpite iz vseh navedenih predmetov. Obseg in vsebino izpitov, ki jih morajo opravljati kandidati, pripravi posebna komisija iz članov oddelka in Filozofske fakultete. Kandidat mora pokazati primerno temeljno znanje, ustrezno zgoraj navedenemu obsegu ur v srednjem usmerjenem izobraževanju. Izpit je lahko pisni ali ustni. Za izpit iz slovenščine je predvideno, da je kandidat sposoben v lepi slovenščini izražati svoje misli, zlasti s področja filozofske in družboslovne tematike. Tudi pri drugih izpitih mora kandidat pokazati sposobnost za teoretično razmišljanje in za filozofske razsežnosti predmeta. 2.4.1 Predmetnik in učni načrti filozofija — A Predmet 1. letnik 2. letnik x 3. letnik 4. letnik Skupaj Uvod v fil. sistematiko Obča dial. Gnoseolog. Obča teorija človeka Obča etika Uvod v marksol. in zgod. marks. 30 (30, —, —) 30 (30, —. —) 90 (60, 30, —) 60 <15, 45, —) 60 (30, —, 60) 60 (30, —, 30) 30 (30, —, —) 60 (30, —, 30) 60 (30, —, 30) 30 (—, —, 30) 30 (30, —, —) 30 (30, —, —) 180 (45. 45, 60) 30 (30, —, —) 120 (60, —, 60) 90 (60, —, 60) 90 (60, 30, —) •s-3. Marksologija Zgod. marksizma (posebno sod.) Nemška klas. filozofija Zgod. fil. I Zgod. fil. H (metod, pr.) Novoveška fil. Posthegl. nem. filozofija Neopozitivizem Filoz. problematika znan. Uvod v logiko Uvod v metodologijo Metodika pouka filozofije 60 (30, —, 30) 60 (30,, 30) 60 (30, —, 30) 60 (30, 120 (60, 30) 30) 60 (30, —, 30) 30 (15, —, 15) 90 (45, —, 45) 120 (90, 30, —) 120 (90, 30, —) 30 (—, —, 30) 30 (-, -, 30) 60 (30. —, 30) 120 (60,—.60) 60 (30,—, 30) 60 (30, —, 30) 180 (90, —, 90) 45 (30, —, 15) 45 (30, —, 15) 45 (30, —, 15) 45 (30, —, 15) 90 (60, 30, —) 90 (30, —, 60) 90 (60, 30, —) 90 (30, —, 60) 90 (60, 30, —) 90 (60, 30, —) Svetovanje in usmerjanje med študijem Uči, v oddelka pomagajo študentom pri morebitnem spreminjanju usme-"»ni S-Uc*'ja 'n Pri usmeritvi v poklic. Še posebej so potrebni svetovanja in )s ,erianja tisti študenti, ki iz kakršnihkoli razlogov zaidejo v študijske ali ne stiske. Te naloge so posebej naložene mentorjem svetov letnikov. Skupaj ur: (jedro) 1. 360 (270, 90. —) 2. 390 (165, 45, 210) 3. 390 (210, —, 180) 4. 405 (210, 30, 165) 1560 (855, 165, 555) Skupno z izbirnimi predmeti SKUPNI IN SPLOŠNI PREDMETI Pogoji za sklep študija jjV°®0i Za sklep je izdelana diplomska naloga. Zagovor diplomske naloge je POGOJI ZA IZVAJANJE PROGRAMA •jU Kadrovski pogoji (H^jL^Sfatn (ki obsega skupno 3275 ur čisto strokovnih) zahteva 15 do 16 itrok UČiteliskih nlest aH Pa vsai I * univerzitetnih učiteljev in 3 asistente ter 2 (6 u °Vna socfelavca v knjižnici oddelka za filozofijo. Sedanje število delavcev Ha 'feljev, 3 asistenti, 1 delavec v knjižnici j ne zadošča za izvajanje progra- Materialni pogoji je rešiti prostorske probleme (predavalnice, kabinete, čitalnice. Izbirni predmeti v 4. letniku 1. skupina: Posthcglovska nemška filozofija Antična filozofija 2. skupina Obča dialektika Estetika 3. skupina: Nemška klasična filozofija Zgodovina marksizma 4. skupina Teorija in filozofija znanosti 2.5 OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV 1620 ur 30(30,—,—) 30 (30, —, —) 30 (—, -30(30,- 30) - —) 30(15,— 15) 30(15,—,15) 60 (30. —, 30) Predmet 1. 2. Letnik 3. 4. Skupaj SLO 60 45 — — 105 Polit, ekonomija 30 — ~ — 30 Politologija ' 30 • — 30 Sociologija — 30 — — 30 Psihologija 60 30 — — 90 Pedagogika -T- 30 — — 30 Andragogika — 30 — 30 Didaktika — — 60 — 60 Organiz. interesnih dejavnosti učen. — — — 45 45 Kultura izražanja 45 — — 45 Skupaj 180 180 90 45 495 na' j ai depo). Poleg knjižnice, opremljene vsaj z najnujnejšim (s sprotno i j^tiembnejšo domačo in tujo literaturo), potrebujemo še: ^ Bfafoskop ^ diaprojektor de™ , stoP do interne televizije, možnost AV snemanja (magnetoskop, vi-“5° itd.), ^ studentom in učiteljem vedno dostopen fotokopirni stroj f^žnost uporabe terminala. 2.5.1 Pogoji za napredovanje iz letnika v letnik in za sklep študija Splošni pogoj za frekvenco po vsakem semestru je obiskovanje predavanj in sodelovanje pri seminarskem delu ter opravljanje kolokvijev in izpitov, določenih v tem programu. V l.ali 2. letniku mora študent izdelati po izbiri enoproseminarsko nalogo iz zgodovine filozofije, marksologije in zgodovine marksizma, filozofske sistematike ter logike in metodologije znanosti. V 3. letniku mora študent izdelati eno seminarsko nalogo (po izbiri). V 4. letniku izbere temo diplomske naloge in izdela nalogo do konca študija. 1. letnik Kolokviji: logika, uvod v filozofsko sistematiko, marksologija z zgodovino marksizma (po 1. semestru kot pogoj za frekvenco iz navedenih predmetov). Izpiti: logika, zgodovina filozofije od antike do vključno renesanse, marksologija z zgodovino marksizma (marksologija I). Pogoj za vpis v 2. letnik: vsi trije kolokviji in vsi trije izpiti. 2. letnik Izpiti: uvod v filozofsko problematiko, novoveška filozofija, metodologija znanosti, nemška klasična filozofija; marksologija z zgodovino marksizma (marksologija II). Pogoji za vpis v 3. letnik: opravljena proseminarska naloga iz l. ali 2. letnika, najmanj štirje izpiti iz 2. letnika in obveznosti B iz drugega predmeta študijske povezave. 3. letnik ' Kolokviji: antropologija, etika, estetika. Izpiti iz 2. letnika: en izpit (po izbiri) iz 3. letnika, vsi trije kolokviji iz 3. letnika in obveznosti iz drugega predmeta. 4. letnik Izpiti: postheglovska nemarksistična filozofija, obča dialektika, marksologija in zgodovina marksizma, gnoseologija, neopozitivizem, filozofski problemi znanosti, metodika pouka z obveznim nastopom (v 8. semestru) in izpiti iz izbranih predmetov v 4. letniku (če niso že zajeti v obveznih izpitih). Kandidat mora pod učiteljevim mentorstvom izdelati diplomsko delo iz izbrane predmetne skupine in opraviti javni zagovor, ki velja kot končni izpit. 2.5.2 Pogoji za ponavljanje posameznega letnika (glej 1.5.2) 2.5.3 Svetovanje in usmerjanje med študijem (glej 1.5.3) 2.5.4 Pogoji za sklep študija (glej 1.5.4) 2.6 POGOJI ZA IZVAJANJE PROGRAMA 2.6.1 Kadrovski pogoji Program A obsega 1620 čisto strokovnih ur predavanj, vajin seminarjev; za to je potrebno vsaj 6 univerzitetnih učiteljev in 3 asistente (ker se nekatere vaje in seminarji izvajajo v več skupinah ali različno). Potrebna sta tudi dva strokovna sodelavca v knjižnici za opravljanje knjižničnih in administrativnih del. 2.6.2 Materialni pogoji (enako kot 1.6.2) 2.6.3 Usmeritev znanstveno-raziskovalne, umetniške ali strokovne dejavnosti (enako kot 1.6.3). III FILOZOFIJA — pedagoška B VIS 3.1 UK DIPLOMANTA Profesor filozofije (pod B) je predvsem pedagoški in tudi kulturni delavec, ki je z visokošolskim študijem filozofije B usposobljen za opravljanje naslednjih del.in nalog: 1. Poučuje filozofijo na vseh stopnjah srednjega izobraževanja in predmet družbeno-moralna vzgoja na osnovnih šolah. 3.4 PREDMETNIK IN UČNI NAČRTI PREDMETOV 3.4.1 Predmetnik programa in učni načrti filozofije B 2. Sodeluje v različnih kulturnih ustanovah (enako kot pod točko 2. o liku diplomanta za program filozofija A). 3. Če opravi izpite, ki mu manjkajo do konca študija filozofije A in sociologije B (oziroma ustrezni dopolnilni tečaj iz STM), lahko poučuje tudi predmet samoupravljanje s temelji marksizma. Osebnostne, značilnosti diplomanta: enako kot pri filozofiji A,. 3.2 SPLOŠNI PODATKI O PROGRAMU 3.2.1 Šifra programa PIS usmeritev program vrsta programa smer 3.2.2 Posebna izobraževalna skupnost: PIS za družboslovje 3.2.3 Usmeritev: družboslovna, pedagoška 3.2.4 Ime in vrsta programa Ime programa: filozofija B Vrsta: VIS 3.2.5 Povezanost z drugimi programi v usmeritvi Ime predhodnega programa: družboslovje, splošno kulturni Vrsta: SR Ime smeri: družboslovna Stopnja zahtevnosti dela: V Ime zahtevnejšega programa: MAG filozofija Vrsta: MAG Stopnja zahtevnosti dela: VII/2 Ime sorodnega programa: filozofija B, filozofija A. 3.2.6 Strokovni naslov, značilna dela in naloge, stopnje zahtevnosti dela Strokovni naslov: profesor filozofije Stopnja zahtevnosti dela: VII/1 Značilna dela in naloge: 1. učitelj filozofije v srednjem izobraževanju; 2. učitelj družbeno-moralne vzgoje v osnovni šoli; 3. strokovni sodelavec v založbah in uredništvih; 4. učitelj samoupravljanja s temelji marksizma (ob pogoju, da opravi izpite in diplomo iz filozofije A ter izpite in diplomo iz sociologije B.). 3.2.7 Trajanje študija: štiri leta 3.2.8 »Mnenje o usklajenosti programa z Zakonom o usmerjenem izobraževanju in s Smernicami za oblikovanje vzgojno-izobraževalnih programov je dal Strokovni svet ST Slovenije za vzgojo in izobraževanje na svoji ... seji dne .... Program so sprejeli uporabniki in izvajalci v PIS ... na seji .... skupščine.« Program se začne izvajati v šolskem letu 19.7....« ' 3.3 POGOJI ZA VKLJUČEVANJE Isto kot pri programu filozofija A Ure po posameznih letnikih (P — predavanje, V — vaje, S — seminarji) Predmet 1. letnik 2. letnik 3. letnik 4. letnik Skupaj Uvod v filozofsko sistematiko Obča dialektika Obča teorija človeka Obča etika Postheglovska nemška filozofija 30 (30, —, —) 30 (30, —, —) 60 (15, 45, —) 60 (30, —, 30) 60 (30, —, 30) 60 (30, —, 30) 60 (45, —, 15) • 30 (30, —, —) 90 (45, 45, —) 60 (30, —, 30) 60 (30, —, 30) 120 (75. —, 45) Zgodovina marksizma Filozofska problematika znanosti Uvod v marksologijo in zgodovino marksizma 90 (60, 30, —) Marksologija Nemška klasična filozofija Zgodovina filozofije do renesanse 120 (90, 30, —) Novoveška filozofija Uvod v logiko 90 (60, —, 30) Uvod v metodologijo Metodika pouka filozofije Estetika 60 (30, —, 30) 60 (30, —, 30) 60 (30, —, 30) 90 (30, —, 60) 60 (30, —, 30) 45 (30, —, 15) 90 (60, 30, —) 45 (30, —, 15) 60 (30, —, 30) 45 (30, —, 15) 90 (60. 30, —) 60 (30, —, 30) 60 (30, —, 30) 120 (90, 30, —) 60 (30, —, 30) 90 (60, —, 30) 90 (30, —, 60) 90 (60, 30, —) 45 (30, —, 15) Skupaj 360 390 180 240 1170 3.5 OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV 3.5.1 Pogoji za napredovanje iz letnika v letnik in za sklep študija V 1. in 2. letniku imajo študenti enake obveznosti kot študenti pod A. V 3. letniku opravljajo kolokvij iz zgodovine marksizma in izpit iz etike. V 4. letniku opravljajo poseben izjfit iz postheglovske nemarksistične filozofije, estetike in filozofske problematike znanosti ter iz metodike pouka filozofije z nastopom. Diplomsko delo morajo zagovarjati še v 4. letniku. 3.5.2 3.5.3 enako kot program A 3.5.4 3.6 POGOJI ZA IZVAJANJE PROGRAMA 3.6.1 Kadrovski pogoji Ker se ta program v prvih dveh letnikih povsem ujema s programom pod A, za ta del ni treba novih delavcev. Posebej pa je treba organizirati predavanja in seminarje za 3. in 4. letnik, ker se ne ujemajo z istovrstnimi predavanji pod A. To zahteva dodatno delo, za katero bo potreben še dodatni sodelavec (učitelj) s polnim delovnim časom. 7. obča dialektika .8. logika 9. teorija in zgodovina znanosti 4.2.6 Povezanost z drugimi programi v usmeritvi Ime predhodnega programa: filozofija S Vrsta: VIS Stopnja zahtevnosti dela: VILI 4.2.7 Strokovni nasloVj značilna dela in naloge, stopnja zahtevnosti Strokovni naslov: magister, filozofije % . Značilna dela in naloge: visokošolski asistent, znanstveni sodelavec Stopnja zahtevnosti dela: VII/2 4.2.8 Trajanje študija: dve leti »Mnenje o usklajenosti programa z Zakonom o usmerjenem izobraževanju in smernicami za oblikovanje vzgojno-izobraževalnih programov je dal Strokovni svet SR Slovenije za vzgojo in izobraževanje na svoji ... seji dne ... Program so sprejeli uporabniki in izvajalci v posebni izobraževalni skupnosti ... na ... seji skupščine dne ... Program se začne izvajati v šolskem letu 19.7.. .« 3.6.2 3.6.3 enako kot program A, S IV FILOZOFIJA MAG 4.1 LIK DIPLOMANTA Magister filozofije je strokovni in znanstveni delavec, sposoben samostojnega raziskovanja in je lahko nosilec znanstvenih projektov s področja filozofskih znanosti. Poleg tega lahko opravlja še vsa druga dela, ki ga označujejo kot kulturnega in idejnega animatorja, svetovalca ali mentorja. Dejaven je predvsem pri znanstveno-raziskovalnih ustanovah ali pa na tistih mestih v kulturnih ustanovah, ki zahtevajo samostojno znanstveno-raziskovalno delo. Lahko deluje tudi v pedagoškem procesu v visokem šolstvu kot asistent, strokovni sodelavec. Zanj še bolj veljajo značilnosti, ki smo jih navedli za lik diplomanta filozofije S. 3- 4.2 SPLOŠNI PODATKI O PROGRAMU 4.2.1 Šifra programa * 2 3 4 5 6 4.3 POGOJI ZA VKLJUČITEV V študij za pridobitev magisterija se lahko vključi tisti, ki ima diplomo visoke strokovne izobrazbe — filozofija S oziroma filozofija A in opravljene diferencialne izpite, ki manjkajo do diplome iz programa filozofija S ter ustrezno dveletno delovno prakso (v znanstveno-raziskovalnih ustanovah, šolah, na področju kulture itn.). Ob ustreznih dogovorjenih diferencialnih izpitih se prav tako lahko vključijo tudi diplomanti drugih strok (naravoslovnih ali družboslovnih). Ti kandidati morajo pokazati pri izpitih dovolj široko in poglobljeno znanje iz filozofije — še posebno na področju svojega nameravanega študija — in smisel za samostojno teoretsko razmišljanje. Vsi kandidati, ki se želijo vpisati v študij za pridobitev magisterija iz filozofije, pa morajo pokazati znanje dveh svetovnih jezikov. 4.4 PREDMETNIK IN UČNI NAČRTI PREDMETOV Ker je študij filozofije zelo raznolik, ni mogoče predpisati skupine skupnih predmetov za vse smeri študija. Zato imamo le en skupni predmet: uvod v metodologijo znanstvenega dela. Drugi predmeti se določijo v dogovoru s kandidatom in s člani oddelka, ki poučujejo v podiplomskem študiju. PIS usmeritev program vrsta programa smer 4.2.2 Posebna izobraževalna skupnost: PIS za družboslovje 4.2.3 Usmeritev: družboslovna 4.2.4 Ime programa: filozofija Vrsta programa: MAG 4.2.5 Smeri: L marksologija in zgodovina marksizma 2. etika in antropologija 3. estetika 4. nemška klasična filozofija 5. postheglovska nemarksistična filozofija 6. zgodovina filozofije Predmetnik: Skupni predmet ure/teden . Metodologija znanstvenega dela 2 uri predavanje v 1. letniku Usmeritveni filozofski predmeti Trije predmeti po 2 uri konzultacij Dodatni usmeritveni predmet 1. Predmet, ki se lahko določi zaradi posebne narave magistrskega dela oziroma smeri študija. Za smer: zgodovina filozofije je to latinščina ali grščina, za smer logika pa uvod v matematično logiko, kot se poučuje na GNT-matematika. Za druge smeri se dodatni predmeti določijo posebcj, če je to potrebno zaradi narave magistrskega dela. Vsa predavanja (iz skupnega predmeta in iz dodatnih predmetov) so'J niku. Študij drugih predmetov poteka ob tedenskih konzultacijah z učiIi| so po programu določeni za te predmete. Kandidat mora opraviti iz pr^ izpit, iz konzultacij pa seminarsko delo. Seminarsko delo je povezano^ •sirskim delom. 4.5 ŠTUDIJSKE OBVEZNOSTI Kandidat mora izpolniti do konca študija tele obveznosti: opraviti vseJ(k ki jih določa program, seminarje pri vseh usmeritvenih filozofskih preAll in izdelati magistrsko nalogo. V njej mora dokazati svojo sposobnost zal, stojno znanstveno-raziskovalno delo. f~— Študij se konča z ustnim izpitom pred najmanj tričlansko komisijo >n i'ihp zagovorom magistrskega dela. U'* k- em Ijeg 4.6 ŠTUDIJ OB DELU Pogoji za vključitev so enaki kot za redni študij. Izvajanje: Oddelek organizira v popoldanskem času strnjene tečaje f. . vanj iz poglavitnih predmetov v vsakem letniku (obča dialektika, antrop* z etiko, estetika, marksologija in zgodovina marksizma, nemška klasiči11 jli< zofija, zgodovina filozofije, postheglovska nemarksistična filozofija, uvo1 'ržc giko in uvod v metodologijo). Ti tečaji se lahko organizirajo tudi kot sei" ‘šir ali kot konzultacije, pri katerih se študentje dodatno seznanjajo s snovjo' ^ teraturo iz danega predmeta. Preskuse iz drugih predmetov opravlja štuo j ^ kot izpite na podlagi študija predpisane literature. Druge študijske obvd ^ študentov ob delu so enake kot za redne študente. V OBRAZLOŽITEV NOVOSTI V PROGRAMIH TER MATER)'*1 je IN KADROVSKI POGOJI »a/ 5.1 Obrazložitev novega programa študija — filozofija kot samostoj ien* Že več let smo opažali, da,študij filozofije A in B ne more zadovoljiti b' j.-nega namena študija filozofije — celostno strokovno usposobiti študefl1' področje filozofije. Manjkajo nam tako ure za predavanje, vaje in sen1'1 p pa tudi novi, najnujnejši predmeti in kadri. Tako npr. nismo mogli ustrezi) polniti vrzeli v sodobni teoriji znanosti, filozofiji logike, jeziku, zgodovin! nosti, na področjih, ki so nujna sodobnemu filozofu, da lahko spremljn' »ffi ;zume spremembe v znanosti in revolucionarno vlogo znanosti v sodobni!1 j)C( devinskih in družbenih dogajanjih. Ure in kadri so nam manjkali tudi zj področje marksizma in nemške klasične filozofije. Tudi za področje soli1 f , estetike j« bilo premalo ustreznih kadrov — saj se le-ti pripravljajo šele’ ^1 Že več let smo želeli uvrstiti v program predavanja iz filozofij Orienta. ' 1 tega nismo mogli storiti zaradi ovir, ki jih je postavljal že normativ predi11' 1 kov in študijskih ur za predmet A. (Stanje se še slabša z okrepitvijo predn11 0i( na račun predmeta A.) Nujno je, da se filozofski študij okrepi in postane) 'o filozofije samostojen. Drugi pomembni razlog za to odločitev je tudi ta, da veliko organizaciji p/ skovalnih, znanstvenih, političnih, kulturnih) zaposluje filozofe; od njih P reb kujejo samostojno strokovno delo, torej več strokovne izobrazbe kot jej' 0£/ trebno zgolj za uspešno poučevanje filozofije. Tudi sami si že več let pf1*, varno ustanoviti Inštitut za filozofijo, saj ga za zdaj v Sloveniji še nin1' • Tretji pomembni razlog je v tem, da so družbi po našem mnenju poh ^ taki filozofski strokovnjaki, ki lahko ustvarjalno posežejo na različna pod' hie vedenja ali kulturnega dogajanja, torej da so element »transdisciplinan1' >0v in kritičnega družbenega ozaveščanja. To izhaja tudi iz različnih terne do aktov in opredelitev naše družbene skupnosti, med drugim tudi iz dokuffe [a | tako imenovane Kraigherjeve komisije, ki obravnavajo program dolgo11 iti) gospodarske stabilizacije, in iz zadnjih kongresnih dokumentov ZKJ. So*! )f(( strokovnjaki namreč ne morejo biti le ozko usmerjeni specialisti, »teh119( temveč naj bi bili široko razgledani in družbeno ozaveščeni ljudje. Zato P1 0 bujemo v naši družbi tudi filozofske strokovnjake, ki bi pomagali povež' < različna področja vedenja in razvijati družbeno odgovorno zavest v zna* f1' Očitno je, da tega dela ne moremo prepustiti posebnim vedam in stroko; < kom, ker je na tem področju potrebno znanstveno-raziskovalno in na1-«, delo. Tako bi lahko vsaj nekoliko zmanjšali razlike, ki nas ločijo od raz'1 i> sveta, kjer vse boli postaja pravilo, da pri znanstveno-raziskovalnih in d razvojnih projektih sodelujejo strokovnjaki zelo različnih profilov, meti gim tudi filozofi. Četrti razlog je, daje filozofija zelo zahteven študij. Poj1 j zivnosti ga lahko primerjamo z matematiko, po obsežnosti literature, ki '4,1 treba preštudirati, pa z literarno teorijo. Zato je nujno, da omogočimo ^-i,. stojen študij filozofije. . 1 - ho 5.2 SPREMEMBE V ŠTUDIJU A IN B js< Spremembe narekujejo že dogovori v okviru filozofske fakultete o študija B. Tako se mora nujno »oslabiti« predmet A in »okrepiti« predfnhr Zato smo uvedli izbirne predmete v predmet A in dodatne predmete vAfln letnik predmeta B. '/< Poleg tega si bomo prizadevali spremeniti te normative tako, da bo in111/( posamezne povezave A in B obravnavati diferencirano. Mislimo, da npr-1 rj( lozofijo pridejo v poštev le tele povezave 'A-B: filožofija-sociologija (k predvideno za poučevanje STM), filozofija-literarna teorija, filozofija-zf j,. vina, filozofija-umetnostna zgodovina, filozofija-filologija, filozofija-ori* listika. Druge kombinacije s filozofijo A naj bi se obravnavale kot p01 izbirni programi, ki bi se obravnavali individualno od primera do pri11'' Pri predmetu B smo dodali nekaj novih ur in predmetov za 3. in 4. let* 1 nove izpitne obveznosti. Za predmeta S in A se obema doda tudi predava !g0 naslovom Filozofski problemi znanosti, ker je v njih zajeta vsebina osnov* voslovja in tehnologije, ki je obvezna za vse družboslovne fakultete. >lo 'o. od 5.3 POTREBE PO KADRIH IN MATERIALNI POGOJI % H W’c 5.3.1 Skupni kadrovski pogoji Ker se študij filozofije SAM razlikuje od študija filozofije A tako po o® m kot po vsebini, zahtevata tadva študija ločena predavanja in vaje (semrtf celo pri nekaterih enakih predmetih. Zato ne bi mogli učitelji, ki zadoščal fin-filozofijo SAM, sami poučevati tudi predmeta v A in B. Da bi celotni štu® \ lozofije potekal kakovostno in nemoteno, bi morali zaposliti s polnim ^ sti, nim časom 15 univerzitetnih učiteljev in 4 do 5 asistentov, v knjižnici pa '0l, dva strokovna sodelavca. ik( 5.3.2 Skupni materialni pogoji Potrebujemo najmanj dve predavalnici, ki bi ju lahko sami povsem iz,i . ( še en-kabinet, čitalnico, knjižni depo z literaturo, potrebno učiteljem, asj*1 !,ei tom in študentom pri predavanjih, vajah in seminar jih. Potrebujemo knjiž", ki bi imela najpomembnejšo domačo in tujo klasično in aktualno litera^Sfo zlasti temeljna besedila najpomembnejših filozofov, nujno spremno litei^j)/-/, in ustrezno filozofsko periodiko. Poleglega potrebujemo še nujne pripon11; za predavanja in vaje: grafoskop, diaprojektor, vedno dostopen kopirni*1 isjc možnost A V snemanja ali dostop do morebitne interne televizije in terminala, ki bi ga lahko uporabljali učitelji, asistenti in študenti. 'ko 5.4 ZAHTEVE ZA SPREMEMBE V SREDNJEM ŠOLSTVU , ''U Navedeni program kaže, da zahtevamo, naj se spet uvede predmet filof »fn srednje šole družboslovne, kulturološke in naravoslovne smeri izobraZ, l 0 nja. Menimo, da je bilo dosedanje opuščanje filozofije neodgovorno, saj" :oiS| ne more dati tistega nujnega filozofskega (pred)znanja, ki je potrebno ta)1 razumevanje marksizma kot tudi za kasnejši študij filozofije ter družbosk . ^ in humanističnih ved. ii/a Prav tako menimo, da bi bilo smotrno uvesti predmet zgodovina znaa • < naravoslovno smer srednjega izobraževanja, saj je bil ta predmet že prea' Ce za uvedbo, a so ga kasneje opustili. Menimo, da bi se morali filozofiji v naravoslovni in pedagoški usmeri itvi dati tudi logika in metodologija znanosti. Pripominjamo, da imajo vse mete že uvedene v redni program drugod v Jugoslaviji. tef I 'h 'e, odilo: skladnost duhovnih vrednot in gmotnih jobrin____________________________________________________________ “0 SMREKAR, pedagog, ravnatelj, kulturni animator in muzealec se je poslovil od šole i ®o/e v Kostanjevici se je poslovil ob izteku zadnjega šolskega leta, ko je v njej služboval enaintrideset let. __. tegovo zunajšolsko delo se je v teh letih toliko razraslo in poglobilo, 'P0 ^lePa omajalo, da je moral nekatere od svojih nalog opustiti. V šoli ep "Je nadomestljiv, saj je njeno vodstvo prešlo v pridne mlade roke, ^ l}a[pa je mesto kustosa pedagoga. Pod tem uradnim naslovom de-■ i; v sklopu kostanjeviških kulturnih ustanov, ki so sad njegovih tud fievanj. Njegov rod izvira iz Mirenske doline; tuše je pred 55 leti v '•“gorica rodil Lado Smrekar. Še dandanes živi ustno izročilo o rn?rn tlačanu, njegovem pradedu. Udii ' ^^tku svoje ustvarjalne ^ kU Smrekar pesnik, po ln‘ izobrazbi pa predmetni ■n* ds{°venščinein ruščine. Ob-i k' :■ je predvsem v študentski 'nt! to ^i mladi, ki je izhajala v ^ ivana Cankarja; v njej je 't ‘ • - ■ Itili Zajcem in Cirilom jl0Val skupaj z Lojzetom Ko-' e"!- Janezom Menartom, Cenil ga je celo Alojz ož t n,k in mu v eni svojih zad-■\ei Zbirk posvetil pesem Mla-' to-0yarišupesniku. Z večpe-- .J ie zastopan v Menartovi dolenjskih pesnikov, 16 )/> 'e PriPravljajo za objavo. ,jj( Vstopu službe se je Smre-hP fPI, aS°dil velikim kulturnim e j< 0b,atnpovojnega časa in kraja )ri( "e/ namesto literarnih del to/a^°kolje: kulturno je vz.ga-,0" , ao in P°krajin°- Pri tem so ' d eiali ni?gov zanos, intuici-,:*a0,n,Selnost, tjabezen do le-top IcjL1 Uveljavljanje trajnih člo-;oO. vrednot. Darovom poeta :hP njUzil še sposobnosti orga-) (* o °rja in gospodarstvenika, p je Kostanjevica postala "" in bogato kulturno sre- i« 8^o k z'' bn'mat°rskim delom je začel ^ ^ ruša h — v prosvetnem eil j U> S predavanji, predvsem o i! ^hŠki umetnosti. Njegova je -i ^arsikatera režija na amater-’sl ti ?L.ru’ zasnoval in začel pa je ^Zbirateljsko, muzealno de-II■ st- Razstavil jeknjiges pos-. avtorjev, ki jih je začel zbi-, j c kot dijak. Oton Župančič .r( ^ e v eno od njih napisal: »Poš-3. %proti sebi’pošten nasproti ,lo ~~~ in svetla luč bo v tebi, noi d0?b njej bo v svetu.« Taka in na načela so netila Smre- VK ustvarjalni ogenj. Ovir je Tj iVe ik° — dostikrat po tisti 'rt n'.Življenjski logiki, ki jo je ^ lope kot mlad pesnik odkril in 1 sin^a,: »Kar jaz ne morem, ti ■So eS * kuie pa, da so zle sape v Žar še razplamtevale. P<)t 'žm je Smrekarjevo delo or-H,. 0 raslo. Najprej je v Kosta-Jl Poskrbel za prostor in or-u 1»!?' gradnjo novega KUL-dOMA. Občane je ;8j fa ak° navdušiti, da so nekateri idil l. kar po tisoč udarniških t Ngova mladeniška prilož-f « Pesem Naprej ponosno, ne brigade je postala briga-8 himna. Gledališko delo se (t \ C,Vetel°- Zrežiral je 26 dram-.[si -'k njegova igralska družina “ 86 članov, ki so gostovali “'Po 0c{r‘h "a območju med [•at lri'U’ Celovcem, Zagrebom in sI 'J>eneni je kultiviral šolsko ^ domačemu kiparju To->ve ^rakju je naročil izdelavo ■j^u Portala z reliefi delovnih iii I r°v- Rortal je rustikalno sve-n/,8 “vtohtonpo slogu in mate-~~ lesu. Dovolj suhega lesa 'osi ( eJavo je dobil od starega ;i j/ b čez Krko. V lok portala je " ;et yesari antični rek: Nulla Unea; z njim je sporočil ,ii ?c'e/ !' eno svojih življenjskih )/0* ‘zpričal spoštovanje do ne kulturne tradicije. I | v firai CQs je zavzeto in skrbno Urnelniška dela za šolsko »d R njej so tudi likovna ^Predstavljajo danes pestro tiipre .Sl°venske umetnosti po iihllr l°nizmu, zanimivi primeri sosednje Hrvaške in I l,jih dgi ysa s0 p0_ darjena. V zbirki je zastopanih 154 avtorjev, vseh eksponatov pa je s tistimi v grafičnem kabinetu dobrih 2000. Galerija je pomenila Smrekarju življenjsko delo, namenjeno šoli. Imenoval jo je po mladem slikarju in kiparju, ekspresionistu iz Kostanjevice GORJUPO VA GALERIJA. Poseben prostor v njej je določen dokumentarnemu gradivu narodnoosvobodilnega boja na tem območju. Staro šolsko poslopje je postajalo pretesno. Na Smrekarjevo pobudo in pod njegovim vodstvom so gradili novo šolo, tudi to imenovano po Gorjupu OSNOVNA ŠOLA JOŽETA GORJUPA. Gradnja je ravnatelja za pet let dodatno zaposlila. Nastala je stavba, katere zunanjost in notranjščina sta prepojeni z umetnostjo. Najvidnejši del pročelja ob cesti izpolnjuje velik mozaik — delo Iva Seljaka Čopiča z motivom iz domače zgodovine: Bitka na Krškem polju. Vanj je smiselno vključen Gradnikov verz: »Ničesar tu ne bodo vzela leta, ker nič hi trdnejše kot bolečina preslanega ponižanja, ki v sina prelije z. grenko se krvjo očeta.« — tako značilen za Smrekarjevo spoštovanje zgodovine in rodu, za njegovo borbenost, svobodoljubje in vero v življenje. Občina ni zmogla denarja za mozaik, zato ga je zbral Smrekar sam zunaj občine. Obsežne travnate površine krog šole so požlahtnjene z velikimi sodobnimi plastikami. Med temi zbuja posebno pozornost Meštrovičeva Vdova z otrokom. ' Ravnatelj je povabil dolenjskega rojaka arhitekta Kobeta, da je plastiko namestil tako, kot bi rasla. iz pokrajine; akademika Trstenjaka pa, da je določil barve za notranjost šole. In še se je zdelo Smrekarju, da lahko sproti poživlja šolsko okolje z občasnimi likovnimi prireditvami. .Organiziral je GRAFIČNI BIENALE JUGOSLOVANSKIH OTROK, /m pokrovitelje je zbiral ugledne likovne osebnosti iz vse Jugoslavije: Jakca, Hegedu-šiča, Miheliča, Gerlovičevo, Hoza, Šuteja, Boška Karanoviča in Hadži Boškova. Bienale bogati tudi šolski likovni sklad, saj dela ostanejo na šoli; nekatera pa vidimo tudi v javnih prostorih v mestu in šoli; tu preseneča veliki linorez Partizanski pohod, v vitrini pa je razstavljen feljton v šestih nadaljevanjih iz. časopisa Dnevnik z naslovom Šola z umetnostjo r srcu. Obenem s prizadevanji za šolo je potekala Smrekarjeva širša kulturna dejavnost. Z značilnim posluhom za ljudi in umetnost je prosil strokovnjake — Gombača, Nučiča, Pet reta, Šaričevo, oba Cevca, Steleta in Trstenjaka naj predavajo v Kostanjevici, h gostovanju pa je pritegnil tudi gledališki hiši Opero in Dramo. Njegova vabila so sprejemali vrhunski umetniki, kakršna sta bila prvakinja beograjske opere Valerija Hevbalova in prvi tenor dunajske opere Jože Gostič. Na dvorišču razpadajočega samostana, kjer sta nastopila v Eni z. onega sveta, je avtor Jakov Gotovac, ki se je udeležil te predstave, stopil na prizorišče in povedal, da mu je od vseh izvedb njegovega Era ta v kostanjeviškem okolju najljubša. Polagoma se je uresničeval Smrekarjev veliki sen: organizirati festival, ki bi zajel vse panoge umetnosti. Dve leti po ljubljanskem in pet let po dubrovniškem je bil ustanovljen DOLENJSKI PESTI VA L, ki je potekal letos že 28. leto. Četrt stoletja ga je vodil sam. Že Herbert Griin je o tukajšnjih manifestacijah navdu- goslovansko naivno kiparstvo z Otom Bihajlijem Merinom — najboljšima izvedencema za tidve področji. - V tako prebujenem okolju se je porodila Savinškova zamisel o mednarodnem kiparskem simpoziju. Navdihnili so jo pokraji- Lado Smrekar seno izjavil, da pomenijo najsodobnejše in najnaprednejše pojmovanje množične kulture v 20. stoletju. Uspešne gledališke predstave so na Smrekarjevo pobudo ogrele pristojne organe za prenovo skoraj porušenega Spanc-heimovega letnega dvorca, da je postal likovna galerija občasnih na, obilica'kiparskega materiala (hrastovine) v domačih gozdovih in Smrekarjeva pripravljenost, da kulturno tradicijo Kostanjevice, ki sega v 13. stoletje, odpre in popelje skozi sedanjost v prihodnost. Tako se je rodila FORMA VIV A —živa oblika —na travnikih starega samostana, imenovanega Kostanjeviški grad. Smrekar je k temu pripomogel tudi kot tedanji predsednik Sveta V Galeriji Osnovne šole J. Gorjupa v Kostanjevici razstav; ob Mariboru in Slovenj Gradcu prvo razstavišče zunaj Ljubljane. Ustanovitelj ga je imenoval po sodobnem domačem slikarju Vladimirju Lamutu LAMUTOV LIKOVNI SALON. V 25 letih so se v njem zvrstile tudi pregledne razstave umetnikov; Franceta in Toneta Kralja, Jakca, A. G. Kosa, Kregarja, Miheliča, Goršeta, Pirnata, Palčiča, Wernerja, Berga in drugih, pa Hlebinska šolaš pred- ■ staviteljem Hegedušičem in Ja- za znanost in kulturo okraja Novo mesto v sodelovanju s predsednico okraja inž. Vilmo Pirkovičevo. Dvajset let je Formo vivo vodil sam. Zbornik KRŠKO SKOZI ČAS, zajetna knjiga s 1000 stranmi, pojasnjuje v besedah in podobah tudi vse to kulturno dogajanje ob Krki. Zasnoval jo je Smrekar sam, izbral sodelavce in jo uredil. Zbornik pa ni njegovo Jože Gorjup: Saiomin ples, okrog leta 1929, olje na platnu, galerija Osn. šole J. Gorjupa v Kostanjevici edino objavljeno delo. Še šestdeset člankov je romalo v časopise z njegove ravnateljske mize, precej njegovega dela pa je tudi v gledaliških prospektih in katalogih likovnih prireditev. Kot književnik pa je dramatiziral Jurčičevega Klošterskega Žolnirja, čigar Zgodba se odigrava v teh krajih. Postopoma se je obnavljal Kostanjeviški grad — z denarjem Kulturne skupnosti in tistim, ki ga je Smrekar ob pomoči družbenopolitičnih organizacij iznajdljivo zbral po Jugoslaviji. Obenem se je domislil, kako je mogoče obnovljene prostore primerno uporabiti. Dosegel je, da razstavljajo v njih najpopolnejšo zbirko slovenskih ekspresionistov, saj jih je večina iz teh krajev. Tu se nam do kraja razkrije zanosna veličina Franceta Kralja, tu ostrmimo nad izredno nadarjenostjo mladega Jožeta Gorjupa (umrl je star komaj 25 let), in odkrijemo sozvočje lirskega ozračja Jakčevih upodobitev s tamkajšnjo pokrajino. Razstavljen je skoraj celoten opus Jakčeve grafike, največ njegovih pastelov in nekaj olj; avtor je dela daroval gradu in razstavišče se imenuje po njem GALERIJA BOŽI D A RJA JAKCA. V njej je na vpogled največja, tudi podarjena zbirka del Toneta Kralja. Stvaritvam teh klasikov sledi opus slikarja in pedagoga Zorana Didka, domačina iz Podbočja pri Kostanjevici. Po Smrekarjevem posredovanju je Gradu odstopila svojo bogato zbirko starih mojstrov kartuzija Pleterje; z njegovim prizadevanjem je nastal tudi lapidarij najlepših kamnoseških primerkov kostanje-viške opatije iz srednjega veka. Vendar Kostanjevica na Krki, to staro in najmanjše slovensko mesto, ne daje vtisa muzeja. Ob pod in v notranjščini javnih stavb opazimo likovna dela, ki nas opozarjajo na nepretrgano ustvarjanje. Smrekar je opremil s temi deli kar 21 objektov v mestu in okolici, travniki s sodobno Formo vivo pa nas z raznorodnimi plastikami povezujejo s svetom. Če pomislimo, da se vsa ta kultura obnavlja, ohranja, zbira in dopolnjuje ob spodbudi in vztrajnosti enega samega človeka, smo prepričani, da se njegova izjemna energija oplaja z neomajno vero v kulturne vrednote, pa z nepremagljivo težnjo izživeti svoje življenje polno in vredno; da je bogato obdarovan in goreče darovanjski človek, zanesenjak in realist hkrati ter v odnosih do ljudi intimni človek in družbeni delavec. Kdor od prosvetnih, družbenih in kulturnih delavcev je kdaj kaj organiziral, ustanavljal ali gradil,"si lahko predstavlja, koliko stikov z ljudmi, pogovorov, dopisov, sej, osebnega dopisovanja, prepričevanj, prošenj, sklicevanj in poti je po--trebno za tako ogromno delo, kakršno je opravil Smrekar; kakšno širino in občutek za človeka je to delo zahtevalo pri stikih z različnimi delavci od nekvalificiranih do vrhunskih kulturnih in političnih. Za tako živo in spreminjajoče se področje, kakršno je kultura, bi bilo potrebno tudi neprestano izobraževanje, za uresničevanje načrtov pa budno Spremljanje in poznavanje razgibanega družbenega razvoja. In vse to ob rednem delu šolskega ravnatelja, ki ga je dobro opravljal devetindvajset let. Sicer pa ravnateljevanje zanj ni bila služba; bilo je poklic in poslanstvo, ki ga je opravljal z neomejenim delovnim časom in je imelo izrazit pečat njegove enovite osebnosti. Kot je v kulturi poudarjal nepretrgano povezanost ustvarjalnosti, je tudi vzgojo pojmoval celostno in pripomogel, da so v Kostanjevici že leta 1956 ustanovili vrtec (med prvimi na Dolenjskem). Kot za umetnike je ime! posluh tudi za učitelje; ob strokovnosti in delavnosti je cenil predvsem značajne, svobodno misleče ljudi z notranjim dostojanstvom. Potrudil se je, da jih je dobil in obdržal med drugim tudi z gradnjo Stanovanj za prosvetne delavce. Že v petdesetih letih je poskrbel, da so zanje zgradili stanovanjska bloka. Času primerno je nadaljeval dobro staro tradicijo v Kostanjevici, ki je imela prvega »izpričanega« učitelja malone že pred 750 leti. Da je bilo vodenje šole zgledno, nam potrjujejo ne le Z umetnostjo oplemeniteni prostori, temveč tudi utrip življenja na šoti, ki mu je Smrekar dajal kulturni ton. Nehote postanemo pozorni, ko ob zvonenju učenci disciplinirano zapuščajo razrede in se s spoštljivostjo gibljejo med umetniškimi deli po hodnikih. Gotovo pa je Lado Smrekar s svojim delom pripomogel tudi k odnosu ljudi tega mesta do kulturnih vrednot, saj je Kostanjevica klasičen zgled, potrdilo, da okolje oblikuje človeka. Ob tem se tudi zavemo, kako resnične so besede, da je nekdo lahko »duša« kraja. Že Smrekarjevo vodilo: »Doseči harmonijo med duhovnimi in snovnimi vrednostmi in se za dosego te harmonije žrtvovati na vseh področjih kulturnega in javnega življenja,« izjava, ki jo je dal v radiu, silno dobrodošel kažipot sodobnemu človeku. Posebno še, ker ji ob tem, ko spoznamo celotno delo tega velikega človeka, lahko verjamemo. Ko se pogovarjamo s Smrekarjem, imamo vtis, da je vse svoje delo opravil z lahkoto, kot je na primer dober pesnik z igrivim verzom izpovedal življenjsko resnico, za katero so potrebna leta težkih bojev in izkušenj. Pravzaprav je v bistvu vedno ostal pesnik, k čemur sodi tudi to, da je posebno občutljiv in človeško prizadet Navidez lahkotno delovanje ga je v resnici tudi zelo izčrpavalo. Ob tem zlahka razumemo, da se je zdaj moral nekoliko razbremeniti. Obilica njegovih moči je prešla v novo kvaliteto, ki verjetno lahko obrodi sadove samo v poglobljenem delu na zoženem področju. Gotovo mu je lahko v zadoščenje, da se je s kostanjeviškim okoljem polno izrazil in v njem ustvaril kulturno žarišče. Morda ga navdajajo s ponosom priznanja nekaterih osebnosti: Josip Vidmar mu je ob 50-letnici da--roval svoja zbrana dela s posvetilom: » Velikemu sodelavcu slovenske kulture tovarišu Smrekarju v zahvalo za njegovo pomembno delo.« Gotovo mu veliko pomenijo družbena priznanja: prvi je prejel Žagarjevo nagrado in prvi od Slovencev priznanje Zveze muzejskih delavcev Jugoslavije za izredne uspehe in ustvarjalno dejavnost na področju muzealstva. Podelili so mu ga lani na 10. kongresu v Budvi, ko so bila le-ta priznanja prvič podeljena. Prav gotovo mu je prijetna topla in spoštljiva naklonjenost občanov, ki jo človek mimogrede opazi. Zdi pa se, da ga najbolj osrečuje čedalje številnejši obisk v, kostanjeviških galerijah; celo po tisoč obiskovalcev naštejejo kak dan ob koncu tedna. Lahko si mislimo, kakšna kulturna in gospodarska dobrina je to za narod danes in za poznejše rodove. TINCA STEGO VEC Novi monografiji iz zbirke Obrazi V zadnjem času opažamo v.sc večje prizadevanje in težnje po oblikovanju in širjenju poljudnoznanstvene mladinske literature. Tovrstne knjižne izdaje pomembno dopolnjujejo predpisane šolske knjige, včasih pa še uspešnejše in mimogrede, dosti bolj neprisiljeno od učbenikov seznanjajo šolarja ž različnimi področji ter mu širijo in dopolnjujejo znanje, pridobljeno v šoli. S temi knjižnimi izdajami, ki so v slovenski literaturi dokaj redke in si šele pridobivajo svoje mesto med knjigami, se ukvarja tudi založba Mladinska knjiga. Takšna je njena doslej že dovolj uveljavljena in razširjena zbirka dopolnilne literature OBRAZI. Zasnovana je tako, da izhajajo v njej kratke monografije ustvarjalcev s področja umetnosti in znanosti, pa tudi pomembnih osebnosti iz naše polpretekle zgodovine. V novi monografiji te zbirke predstavlja avtor zvezka o BORISU KIDRIČU Janko Trunk Kidriča kot mladinskega aktivista, komunista, organizatorja vstaje, enega vidnih voditeljev osvobodilnega gibanja na Slovenskem, po vojni pa kot politika in gospodarskega načrtovalca razvoja povojne Jugoslavije. V tem preglednem in sistematičnem delu je avtor predstavil mlademu bralcu Kidriča tudi kot osebnost: aktivista, revolucionarja in izredno sposobnega delavca. Delo je zasnovano tako, da je v ospredju Kidričevo delo in njegov revolucionarni lik, v« opis Kidričeve osebnosti, njegove zagnanosti in njegovega dela pa privede k razumevanju revolucionarne poti in obdobij, v katerih se je oblikovala jugoslovanska država. Ta marksistični mislec, revolucionar in voditelj je na začetku tridesetih let veliko pripomogel k obnovi Komunistične partije Slovenije, pomembno delo pa je opravi! tudi kot sekretar centralnega komiteja SKOJ, kot ustanovitelj in voditelj Osvobodilne fronte slovenskega^ naroda in politični komisar slovenske partizanske vojske med narodnoosvobodilnim bojem. Besedilo spremlja Kidriča na Zboru poslancev slovenskega naroda v Kočevju, kot vodja slovenske delegacije na drugem zasedanju Avnoja, predstavlja pa tudi njegovo povojno delo, s katerim je odločilno vplival na politično, gospodarsko in kulturno življenje. Z njegovim imenom je tesno povezan razvoj socialističnega samoupravnega gospodarskega sistema: na tem področju je poslal pomemben teoretik marksistične ekonomske misli, njegova pa je bila tudi marsikatera praktična rešitev pri ustvarjanju socializma v Jugoslaviji in svetu. Avtor je imel pred seboj zahtevno nalogo: obravnavanje Kidričevega življenja in dela je bilo težavno zlasti zato, ker veliko zgodovinskih procesov še ni bilo natančneje obdelanih. Trunk je moral seveda obdelavo snovi in obseg prilagoditi zasnovi zbirke in bralcu, ki mu je namenjena, zato se je pri opisovanju posameznih poglavij Kidričeve življenjske poti omejil zgolj na bistveno. Besedilo je opremljeno z osemdesetimi črno-belimi fotografijami. Naslednji zvezek te zbirke je. napisal Mirko Zupančič; to je monografsko delo o utemeljitelju slovenske dramatike ANTONU TOMAŽU LINHARTU. Tudi obdelava življenja in delu te osebnosti je bila dovolj zahtevno opravilo: podatki o Linhartovem življenju in zgodovinskem dogajanju tistega časa so namreč dostikrat pomanjkljivi, avtor pa se ni mogel kaj prida opirati niti na pričevanja sodobnikov. Romanjkanje gradiva je najbolj opazno v prikazu zgodnje dobe, v katero je pisec zajel dramatikovo mladost. Naslednja poglavja pripovedujejo o dunajskem obdobju, preporodnem gibanju na Slovenskem, o Linhartovem dramskem in znanstvenem delu ter o zadnjih letih njegovega . življenja. Delo je pisano tako, da skuša biti poljudno, nazorno, pa tudi čimbolj zanimivo branje, ki se ne omejuje le na opis Linhartovega življenja in dela, marveč ga povezuje in obenem osvetljuje s številnimi kulturnozgodovinskimi, družbenimi in političnozgodo-vinskimi pojavi, ki so vplivali nanj. Tako se ta monografija razširi v podobo zgodovinskega dogajanja prerodnega gibanja, obenem pa šolarja neprisiljeno seznanja s to odmaknjeno dobo in z' mnogimi imeni, povezanimi z njo. Najzanimivejše je poglavje o Linhartovi dramatiki, saj je Zupančič obe komediji obdelal tako slikovito, da v bralcu zbudi željo, da bi ju videl uprizorjeni. Tisec je s to monografijo kljub objektivni®: težavam predstavil tega dramatika dovolj zanimivo, tako da nam je poleg njegove osebnosti približal tudi to oddaljeno, za današnjega bratca prav tuje obdobje, iz katerega pa vendarle izvirajo začetki naše dramatike. Literarnoteoretični zapisi V literarnoteoretični zbirki Literarni leksikon, ki jo pripravlja in izdaja Slovenska akademija znanosti in umetnosti, so v novejšem času izšle knjižice: Roman avtorja Janka Kosa, Trivialna literatura, ki je delo Mirana Hladnika, in Knjiga pisca Jožeta Munda. Dvajseti zvezek z naslovom ROMAN prinaša študije o romanu, tej izredno težko določljivi literarni zvrsti. Temo uvaja Janko Kos s poglavjem o terminologiji, o uporabi in problematiki samega izraza roman, in jo nadaljuje tako, da seznanja z vprašanjem opredelitve romana, s formalnimi in vsebinskimi določili, ki opredeljujejo to epsko zvrst. Avtor meni, da je mogoče roman opisati s formalnimi določili, čeprav ta ne zadoščajo povsem, vsebinska določila pa so bolj problematična, saj so se že od antike močno spreminjala. Toglavje o razvoju pojma roman zajema različne zasnove in različno razumevanje tega pojma od antike prek srednjega veka in renesanse, baroka in klasicizma s Huetovo in Blan-kenburgovo poetiko — s prvima pomembnejšima teoretikoma tč literarne zvrsti v 17. stoletju —do 19. stoletja, ko se je število različnih teoretičnih zasnov precej povečalo. Tedaj se je razmišljanje o romanu močno poglobilo, teoretsko pa kljub vsemu ni izoblikovalo nobenega zares novega, v širšo sistematike) zajetega pojma o romanu. V tem času je pojmovanje romana povezano predvsem z romantično teorijo romana, ki odklanja tako konkretna vsebinska kot formalna določila. Tako je.šele romantika opozorila na nenavadno vsebinsko formalno spremenljivost romana in poudarila, da romana ni mogoče dokončno določiti s konkretnimi vsebinskimi in formalnimi sestavinami, pač pa kvečjemu z negativnimi lastnostmi — kot popol-' noma neopredeljeno in nedoločljivo zvrst. prilagojene. Treko prvega, naj-, bolj razgledanega in teoretično poučenega poznavalca teorije o romanu, Matija Čopa, Macunove poetike Cvetje slovenskiga pe-sničtva, Levstikovega Totovanja-in Stritarjevih Togovorov s pogledom na Cankarjevo pojmovanje romana, zariše avtor razvojno linijo pojmovanja romana jta Slovenskem, kakor se je izoblikovala kot odmev nemških poe-tik, specifično vezana na slovenski prostor, glede na sočasno praktično uveljavljanje te zvrsti in zanimanje zanjo. V_ poglavju, ki sega v sodobnost, so predstavljene najvidnejše od številnih teoretskih raziskav o romanu: te novejše raziskave so povezane z Lukdcsevim, Bahti-novim in Ortegovim imenom. Nekaj strani tega poglavja namenja Janko Kos slovenskim teorijam romana v 20. stoletju, od prvih Lenardovih in Tregljevih poskusov v tej smeri do obsežnih intenzivnih in sistematičnih Tir-jevčevih in Kosovih raziskav, ki so se približale sodoBnim literarnoteoretičnim raziskavam te zvrsti v svetovnem nierilu. Četrto poglavje leksikona je izpolnjeno s kratkim pregledom tipologij in klasifikacij romana, kakor so to literarno zvrst razvrstili tuji in jugoslovanski teoretiki. Romantična teorija, kot so jo po svoje oblikovali Goethe^ Navališ in brata Schlegel, se logično nadaljuje v 20. stoletju pri Ba-htinu in z delom pri Ortegi y Gas-setu. Del tega poglavja namenja pisec znanstveno-filozofski razlagi romana, ki se je razmahnila predvsem v okviru nemške estetike v prvi polovici stoletja, od Schellinga do Hegla in Vischerja. Tri nas skoraj neobdelano problematiko TRIVIALNE Ll-TERA TURE raziskuje v naslednjem zvezku Miran Hladnik. Avtor uvodoma — poleg terminoloških pojasnil - razlaga tudi svoje pojmovanje in klasifikacijo tega pojma: opredeljuje se za dihotomno presegajočo členitev, ki se izogne delitvi trivialnih besedil na kič in kolportažo, na kič in šund ipd. Njegova klasifikacija trivialne literature se opira na Fetzerjev model, ki izhaja iz analize vrednostnih .sodb in na podlagi teh vrednostnih meril razvršča posamezne različice te literature, kakršne poznamo pod Že uveljavljenimi imeni. Hladnik razume TRIVIALNO literaturo — kot večina sodobnih teoretikov in zgodovinarjev — kot zgodovinski, časovno omejeni pojav. Takšen, zgodovinski vidik obravnavanja Znanstveno-filozofsko ' pojmovanje romana v romantično-kla-sični estetiki / 9. stoletja se je vrnilo h konkretnejšim vsebinskim in formalnim določilom pojma, da bi mu dalo trdnejši pomen; to je povzročilo, da je spet postalo historično enostransko in zlasti vsebinsko omejeno. Na tem mestu poseže Kos v slovensko literarno teorijo, kjer so se pojavljale prve zasnove teorije romana. Tedanja razumevanja romana so bila največ pod vplivom nemške estetike in poetike, pa vendar so bile te ideje značilno izbrane in Stol, neznana mizarska delavnica, Ljubljanski Mestni muzej Slikanice - dopolnilo šolskemu branju Založba u Mladinska knjiga Trimerno temu otrokovemu ob- namenja v svojem založniškem 'dobjuje besedilo natisnjeno z ve-- ---------------------------- lihimi črkami in opremljeno s programu precej zbim ne samo odraščajočim, tenAteč tudi najmlajšim in nekolika večjim otrokom, ki spoznavajo prve črke ali pa so v branje žg nekoliko uvedeni. Za tiste, ki že znajo brati, izhajajo v knjižnem programu zbirke Čebelica pestro poslikane knjižice s krajšimi'proznimi besedili ali pesmimi iz domače in svetovne književnosti. V treh letošnjih knjižicah iz te zbirke so izbrana prozna besedila: prvo med njimi je napisala pisateljica Matgorzata Musiero-wicz. Avtoričino delo KAJ IMAM je hotena naivno otroška pripoved o pravem prijateljstvu. Oblikovano v prvoosebni pripovedi je pisanje približano otroškemu videnju, dojemanju in razumevanju sveta, pa tudi po izrazu ustreza miselno-predstavnemu svetu mlajšega otroka. prijetnimi ilustracijami Jelke Reichman. Drugi dve slikanici sta zahtevnejši in primernejši za večjega otroka: knjižica avtorice Katje Špurove TRI MATERI je pripoved, ki tematsko posega v boleče obdobje ■ naše polpreteklosti. Spominja se1'nekoga od tistih ljudi, ki sicer v partizanskem boju niso neposredno sodelovali, vendar so zato z nič manj poguma in volje vztrajali tam, od koder so lahko gmotno in moralno pomagali borcem. Tak junaški lik je tudi mati, ki mesi in peče kruh za partizane in se v od- ■ ločilnem, kritičnem trenutku zave, da mora za vsako, ceno vztrajati na svoji kmetiji, saj je tod njeno mesto v boftt. S to zavestjo ih veliko moralno močjo kljub negotovosti glede svoje usode vzdrži hudo preskušnjo. Tretresljivo, psihološko pretanjeno besedilo je sicer nekoliko grozljivo i’ svoji avtentičnosti, vendar je prav v tej pretresljivosti dogajanja in doživeti pripoved-nosti moč zgodbe. Dosti zahtevnejše, zato pa izrazno in opisno najbogatejše je tretje besedilo iz zbirke: novela Danila Lokarja NA TOT je' izbrana iz pisateljeve knjige za odrasle Todoba dečka. Tokrat izbrana, proza se pravzaprav ne ujema z zamislijo in ■um nom zbirke, v katero je.uvt'Cen,, tj je za nižješolca - ki mu je zbirka namenjena - docela nepri-merno in prezahtevno branje, ki ne ustreza njegovim miselnim in izraznim sposobnostim. Lokar tudi v tej, deloma avtobiografski pripovedi ustvarja iz svojega-primorskega sveta. Tri-poved o enem samem dogodku — dečkovem odhodu v šolo je trivialne literature utemeljuje s sociološkega stališča in svoje ugotovitve oblikuje na analizi bralca. Tako meni, da za vznik trivialne literature niso bile odločilne nove bralske navade, temveč nova plast bralcev, na katero ’ so vplivale družbene spremembe v zadnjih desetletjih osemnaj- _ stegti stoletja. Z družbeno uveljavljeno plastjo meščanstva se uveljavi tudi delitev realnosti na ekonomsko-politično in kulturno stran, kar vpliva tudi na cepitev umetnostne »proizvodnje«. Sodobna znanstvena . teoriji trivialne književnost je začela nekako v šesti1 letih, je s tremi glavnimi srt načini obravnave — psl škim, sociološkim in set J\ e nim —preusmerila svojo f m i k, host od avtorjev in literart' ^ sedil k samemu bralcu, m1 , Elitna literatura je tedaj izgubila svojo socialno vlogo, »koristnost« pa je postala značilnost trivialnosti. Hladnik tudi mehi, da je skušala trivialna literatura ostati zvesta zgodnjemeščanski harmoniji med citoyenom in bourgeoisom, med kulturnim in gospodarsko-političnim področjem življenja. v pregledu teh sodobnih teo1 lg . zličnih smeri predstavi h^ji' vidnejše: fenomenološko ^ Ludviga Giesza in iVtill ■ u Killyja, Schulte-Sassejev« miotično teorijo, model B- p.1 gerja, obsežno Bekesovo & ^ njegovim modelom razvid r mouravnavajoče se struktič ‘ via/nega komunikacijskega, česa itd. ^ ki, V začetku šestdesetih let se začne prava poplava spisov na temo trivialne literature: zelo obširno je področje didaktičnih obravnav, ki so včasih utemeljevale negativnost trivialne literature, češ da je estetsko nezadostna, danes pa poudarjajo predvsem družbeno škodljivost, mani-pulatorsko naravo, torej funkcijsko neustreznost te literature. Toleg načelnih razjasnitev glede vloge literarnega pouka v šoli in vloge trivialne literature v družbi je didaktika prispevala več predlogov za konkretne slogovne in semantične analize. Avtor sklepa svoje štu1* > zapise o trivialni literaturi J1 ^ logijo te zvrsti in s posebni'* ^ glav jem o pogledih na trh1:^ literaturo pri nas, ki odkrb'1 sebnosti tega pojava in njeg pa tudi za zakonske predp1 j strokovne norme s tega pod' Tosebno poglčivje obred ■ s zgodovino in današnje delo'v s knjižnice, zadnje pa je 0 njeno bibliografiji kot vini '1 11 stil o tisku, zlasti o knjigi- ["i r VLASTA KUNEJ Vi' t>i. Uvajanje v sporočanj >i, h ZAd Nova poljudnoznanstvena slikanica Berte Golobove preusmerjena z zunanjega dogajanja r doživljanje, 'spremeni se v odsev zunanjega sveta v dečkovi zavesti: v njegovo doživljanje in občutenje predmetnosti in narave. To dogajanje v.otrokovi duševnosti se neprestano odpira v obširne, izrazno nenavadne opise okolja: narave, predmetov, ljudi, glasov in barv, ki so spremljani s tipiko Trimorske. Tisto, kar daje temu izgjrnemu pisanju nadih nenavadnosti, je tudi Lokarjev jezik. Krajevno barvitost dajejo besedilu narečni izrazi,tem jeziku pa odseva tudi poseben način doživljanja sveta, izražen v Lokarjevem samosvojem realističnem slogu tako, da preseneča celo odraslega. Osnovnošolcu, ki bo za takšno branje zrel in se ob njem ne bo dolgočasil, bo poznavanje tega dela razširilo pismenost, vedenje in doživljanje sveta. V. K.. Strokovne literature o jezikoslovju in z njim povezanih vprašanjih je za odrasle kar precej, manj knjig s tega področja pa je namenjenih šolarjem. Učenci na višji stopnji imajo ha voljo vsaj nekaj strokovne literature, prilagojene njihovi starostrii stopnji in dojemljivosti; knjige zanje se po načinu obravnave že približujejo odraslemu bralcu, zato lahko vsebino za te učence nekoliko prilagodimo. Težave pa nastanejo, kadar je treba snov strokovno razložiti učencem nižjih razredov osnovne šole. Tredvsem na začetku svojega šolanja lahko otrok razume še tako preproste probleme in pojme le, če-mu jih na- . zorno predstavimo. V tej dobi so zanj pomembni zgolj konkretni vtisi, ki jih oblikuje na podlagi neposrednih izkušenj in nekoliko kasneje ob jasnih besednih opisih. Trav ta otrokova odvisnost od izkušenj in njegova še nerazvita sposobnost za abstraktno mišljenje zahtevata od ststav-Ijalca učbenika metodično povsem drugače zasnovano in obravnavano temo. Te zahteve izpolnjujejo učbeniki, tako prilagojenih poljudnoznanstvenih besedil, ki bi upoštevala vse poseb- ■ nosti tega otrokovega starostnega obdobja in razvoja ter se mu prilagajala, pa v slovenskih knjižnih izdajah doslej skoraj n ismo imeli. Traznino so občutili zlasti učitelji pri pouku slovenščine, posebno potem, ko so se ob prenovi osnovne šole v učnem načrtu slovenskega jezika za leto I98J -84 pojavile zahteve po uvajanju novosti: pomembno mesto med jezikovnimi poglavji je zavzelo tvorjenje besedil oziroma sporočanje, ki je bilo prej precej zapostavljeno. - Uredništvo poljudnoznanstvenih izdaj pri Mladinski knjigi je zato pred nedavnim uvrstilo v svoj program zbirke Tionirjeva knjižnica motivacijsko slikanico STOROČANJE, ki jo je avtorica Berta Golob namenila najmlajšim. Knjižica ni učbenik; besedilo v njej je oblikovano tako, da so strokovni pojmi in temeljno vedenje o sporočanju predstavljeni otroku ob literarno sproščeni pripovedi, sestavljeni povečini iz neobveznega, živega p o go v' ^ katerem se prepletajo hutnO' in duhovite domislice, ki jih' sedilu ne manjka. V to priv* * bralno besedilo, ki ga pof' r 1 jajo duhovite risbe Md*' Mančka, so spretno in nev$ A vpletene razlage samega sf ^ Čanja, prvin sporočevalne v* 8 upovedovanja, načinov spO1 nja, povedi, ločila, o liskah škratu in oblikah sporočila-glav jem o slogu sledi sklepa' §8 glav je o sporočanju, v kateh>S! literarizirana govorica prvi*.6 koliko umakne strokov' izražanju. J' Avtorica se namerno " rij neposrednemu, suhopa'. ^ pojasnjevanju pojmov in j ^ Njen namen je docela druS J težavne, v učbenikih vse pf krat suhoparno predstavlja* j snice in pravila skuša prildi * načinu otrokovega raznih' r in gledanja na svet; pri tem' i . teva zmožnosti otrokovega1 " manja in mišljenja in zato a' nava tudi zahtevno jezikov'* glavje, kakršno je spori karseda nazorno. U pošte'' mora otrok spoznavati poj" / praktičnih zgledih, in ne iz P1 ^ pri oblikovanju besedila p1 ^ to, da je otrokova doifv' o/ ■(K P, neomejena, /.ato je dsreelufl i h' if k '■'h sedilo napisano v bolj ali "'P terurnem slogu, vsem beslP ’ na rob pa so zapisana membnejša dejstva, ki so dišče in podlaga za spoz"® besediloslovja in sporočd1 naslednjih letih, v višjih rov osnovne šole. Trikupne in zabavne iha" Marjana Mančka, ki spremljajo besedilo, se zamislijo in namenom te /^L neznanstvene knjižice za n“l% še, ki noče biti učbenik, /“ L skuša v otroku zbuditi sposobnost, pa tudi tvorjenje besedil. To preCt}mti straktno poglavje je v knjiz'% delano prijetno in zanitniVJL^ torka približa otroku spOtfV s prijazne strani, mu zhuMv manje, ga pripravi k raznii»l\ . obenem pa se trudi prikazi11^ ročanje kot zanimivo in /ta1 L nalno poglavje iz jezikoslo' ^ VLASTA KUNEJ J|ŽNlČAR in knjižnica v OSNOVNI ŠOU lilo, ki ohranja jezik, kulturo odpira vrata v svet i p[ ll ln knjige imajo veliko r/ii' yrc,lji umirajo, knjige osta- 0 ,ak° so mislili že Sumerci, ed ^Vnlpredniki so rekli, da je id "seveda knjiga, pa naj je 1 U akršnokoli obliko in naj je 'alt. Urejena iz kakršnekoli ■vO ’ '"jdragocenejši dar. B' i . Knjiga nas vodi 7 ^ Jvlienie, je najdragocenejša vit1 f "ca človeškega duha. Te tič "k in misli so zrasle iz živ-■gd , 'h izkušenj, zgodovina pa grdila. j,, vsemu pa knjiga v naši ali, n'rna pravega mesta, do is ‘"ttiamo pravega odnosa, ‘liti ^tv° knjige se začenja v nV :i'C/.'~eu pride knjiga v stik z ■id '" sprejmejo njeno sporo- ’8° ^nice :0 Področja. Seznanjali j, ’ razmerami v stroki, kar ,sl' ^seca v mesec bolj cenili, S%i>1 S'n.° se< ie z organizacij-niPrašanji se žal nismo uteg-v0toterjati. Prav ta vprašanja ju "a naših delovnih mestih P, Najbolj problematičen {knjižničarja. Težave je e'[ j(Sa a 'udi strokovna uspo-^ °st delavcev, ki so delali v -ji ^ c«/i in njihova zaposlitev, d. rokovno usposobljenih t, o 'm knjižničarjev s kon-ao V 'i,8°ško akademijo, de-slij skih knjižnicah tudi uči-1 j pri drugih narodnostih naše domovine. Zajema področja materialne,51 in duhovne kulture, zato so poleg otipljivih in pri pouku pogosto upoda' tem tu upoštevane tudi ljudske pripovedke, ljudski junaki, zgodovin' godki, verovanja, pregovori itd. POGOJI: 1. Na natečaju lahko sodelujejo otroci — učenci osnovnih šol ■ republik in pokrajin kakor tudi otroci narodnostnih manjšin, ki žive v Jf viji. 2. Upoštevali bomo samo prave grafične tehnike, tj. tiste odtise, ki so ob uporabi dovršene matrice, ne pa različnih šablonskih tiskov (možak1 štampiljke), odtiskovanje risb s kopirnimi papirji ipd. Velikost grafik,ll| jena. 3. Grafične liste naj pošljejo šole ali krožki, klubi, sekcije itd. ali paniki najkasneje do 10. marca 1985 na naslov Galerija Božidar Jakac, 1' cesta 45, 68311 Kostanjevica na Krki. 4. Vsak grafični list mora imeti na hrbtni strani z velikimi tiskanimif' še bolje pa s pisalnim strojem čitljivo izpisane podatke: — ime in priimek otroka grafika — njegovo rojstno leto — natančen naslov avtorja grafike — naslov šole, ki jo obiskuje — razred in leto, ko je nastal grafični list — naslov grafike — grafična tehnika — ime in priimek likovnega pedagoga, ki je učenca vodil. Poslani listi naj bodo brez paspartujev in vsakršne druge opreme. Zai vendar neobvezno je pravilno označevanje (signiranje), grafičnih lisi*1 Odtisi morajo biti snažni! 5. Grafični listi ne smejo biti starejši od dveh let in morajo biti sam' stvaritve otrok. Lahko so tudi delo skupine otrok, ne samo posame^1 6. Iz tako predloženih grafik bo žirija izbrala liste za razstavo. Izbran* po načelu likovne kakovosti in v skladu s temo. Eno pomembnih meril je tudi kakovost odtisa in snažnost grafične?1 Če bo gradivo izjemno kakovostno, bo prireditelj pridobil še kak® razstavišče in povečal število razstavljenih del. 7. Vsem razstavljavcem in likovnim pedagogom, ki razstavljavce ' bomo podelili častne diplome za njihov mentorski trud in sodelovanj* 8. Grafične liste pošljite dobro opremljene in zavarovane, da se nf škodovali. Poškodovane grafike bomo izločili še pred odločanjem žM 9. Prireditelj bo izdal katalog razstave s potrebno dokumentacij0 produkcijami, ki jih bo določila žirija. Le-ta si pridržuje pravico do i^ za razstavo, za reprodukcije, v katalogu in v tisku. 10. Vse razstavljene grafike bodo uvrščene v sklad stalnega grafičn* bineta, ki je bil ustanovljen ob I. grafičnem bienalu jugoslovanskih ll1 1 1. Grafik, ki ne bodo izbrane za razstavo, prireditelj praviloma ne j1' lahko pa jih pošiljatelji dvignejo osebno v tajništvu Galerije Božidarj* na dan, ko bo odprta razstava. 12. Prireditev bo predvidoma 25. maja 1985, o čemer boste pravoča*1 veščeni. Pripravljalni odbor VIII. grafičnega bienala Kostanjevica na Krki J Rokopisov in fotografij ne vračamo. Letna naročnina znaša 550 din za posameznike, 850 din pa za organizacije združenega dela in delovne skupnosti. Cena izvoda 30 din, pri povečanem obsegu pa 40 din. Študentje imajo pri skupinskih naročilih poseben popust. Številka tekočega računa: 50101 -603-46509. Tiska ČZP Ljudska pravih ISSN 0033-1643 Po mnenju Republiškega teja za vzgojo in izobražen* časnik »Prosvetni d®1 prost temeljnega pro^ davka od prometa pr0'^ (glej 7. točko 1. odstav^ člena zakona o obdavč® ; proizvodov in storitev v ' tu).