IZUMI IN IZBOLJŠAVE - DOLGOROČNI DEJAVNIK  STABILIZACIJE
Celo v panožnih okvirih ni mogoče izdelati enotne in splošno veljavne organizacijske oblike inova-cijsko-inventivne dejavnosti, saj so izredno redki primeri številnejših tozdov z docela enako gospo-darsko dejavnostjo. Zato je sleherno izenačevanje organizacijskih oblik v tej smeri, celo v okviru posamezne občine, dokaj težko; rdeča nit razvojnoraziskovalnega dela povsod pa je dobičanosna pptrditev tovrstnih naložb, ki so vedno odraz tržnega položaja delovne organizacije. Današnje tržišče bodisi v svetovnem ali domačem metilu pa že dolgo ni več svobodno oblikovano in idealno delujoče področje, kjer naj bi, z nižjo ceno, uspeval le najpridnejši; je odraz spleta blokovskjh nasprotij in sožitja, torišče potez svetovnih kapitalističnih (multinacionalnih) družb in nastopajočega, a še nepre-vladujočega tretjega sveta oz. dežel v razvoju; domače tržišče pa je praviloma, poleg navedenega, še odraz notranjepolitičnih prilik. Temeljna značilnost sodobnega trga je njegova izredna gibljivost in zato pomeni za tozde neprilagodljivost tržnim prilikam že sama po sebi vir znatnih težav, kar za dolgoročnejšo usmeritev terja pronicljive in zanesljive raziskave.
Zgovoren odraz gibljivosti tržišča je porast potrošniških cen in stanje nezaposlenosti, pri čemer prvo poenostavljamo s stopnjo inflacije, ki je še do ne-davnega veljala za edini zveli-čavni izhod pred naraščajočo brezposelnostjo, ki stalno spremlja kapitalistični sistem. Odstotki povečanja potroš-niških cen (z deležem nezapo-slenih) znašajo v juniju letos v primerjavi z lanskim junijem: ZRN 6,4% (4,4%), Nizo-zemska 10,1 % (4,2), Danska 10,6% (11,9), Luksemburg 10,7% (12), Francija 11,7% (4,5), Belgija 12,5 % (6,2), Ita-lija 19,0% (5,7), Irska 24,5% (12,2), Velika Britanija 26.2% (4,5), ZDA 11,7% (9,1), Ka-nada 12,1 % (7,1), Norveška 7,5% (1,2), Švica 7,0% (0,2). Daleč najvišjo stopnjo inflacije ima Čile, ki je v maju letos v primerjavi z majem 1974 do-segla svetovni rekord v višini 427,4 %(!).
Podobni, četudi ne povsem iz-enačljivi so podatki iz SZ, kjcr ima-jo sicer drugačno pojavno obliko: prevelike proizvodnc stroške, kar iz-haja iz raziskave v 987 velikih so-vjetskih podjetjih; ti povzročajo letno škodo v viLni 1 milijaide rub-ljev.
Porast cen na svetovnem trgu se je lani odražal predvsem pri uvozu, kjer so se povprečno dvignilc za 50 % (pri proizvajalcih), v državah, ki so svojo valuto devalvirale (Italija, Velika Britanija, Francija, Japonska itd.), pa je bila podražitev še večja. Sicer napovedujejo, da bi bfla po-diažitev v svetovni trgovini letos padla na 10 %, zmanjšala pa naj bi se ob tem tudi realna gospodarska rast, v svetovnem merilu od 14 % v letu 1973 in 5 % v letu 1974 na le-tošnjo največ 1 do 2 %, kar naj bi potegnilo za seboj morda celo stag-nacijo obscga svetovne trgovine, na kar že danes kaže 5,5 % neza-poslenega svetovnega ladjevja.
Takšna gibanja odražajo tudi naši letošnji polletni dosežki, ki so navi-dezno sicer zelo ugodni, saj smo po-večali družbcni proizvod za 30 %, dohodek za 35 %, nominalni OD za 26 %, pri tem pa naj bi življenjski stroški narastli za 25 %. V veljavi je družbcni dogovor o izvajanju po-litike cen v SFRJ in SRS, po ka-terem bi smele le-te porasti v indu-striji za največ 28,6 %, v kmctjjstvu
za 20 %, na drobno za 21 % in živ-ljenjski stroški za 25,8 %. Izpolnitev tega dogovora zahteva našo stalno družbeno akcijo, ki jo izraža stabi-lizacijska politika v najaršem druž-benem pomenu, ki jo moramo iz-vajati od TOZD pa do proračunov vseh vrst in vseh nivojev.
,,Brez sodobno organizirane in učinkovite inovacijsko-inven-tivne dejavnosti ne moremo na-prej. Vključiti jo moramo v naše stabilizacijske napore, ki bodo kronani s trajnim uspe-hom, če bomo dosledno in po-vsod izvajali sprejeta načela in programe," je poudaril dipl. inž. Miha Košak, glavni direktor Saturnusa. Centralni delavski svet je že julija sprejel - po predhodnih razpravah v vseh 3 TOZD in skupnih službah -ustrezen pravilnik, ki vzpostav-lja ^talno samoupravno ko-misijo za izume in izboljšave; tehnična dela zanjo opravlja po-seben poklicni tajnik.
,,To dejavnost smo doslej do-cela praktično vključevali v naše tekoče poslovanje, ki je moralo biti, že zaradi narave naših izdelkov, skrajno so-dobno. Novi čas pa terja novo metodo dela tudi ria tem, vse bolj občutljivem področju," meni vodja razvoja dipl. inž. Lovro Verčko. Nakup licence je bil za kolektiv Saturnusa vsa-kokrat le izhodišče za prodor na tig, pri čemer so z razvojem lastne tehnologije izhajali pred-vsem iz domačih umskih moči. Tako embalaža kot svetila sta izredno tržno občutljiva izdelka in je korak s svetovnim napred-kom prvi pogoj uspešne pro-daje. Že doseženi poslovni uspehi predvsem na svetovnem tržišču in nova samoupravna organiziranost razvojno-razisko-valnega dela, pa jamčijo tudi za bodoči procvit Saturnusa.
Dipl. inž. Janez Hambrož, glavni direktor Izolirke, pojas-njuje, kako uspešno je ta ko-lektiv dočakal preusmeritev naše investicijske politike, saj je Izolirka izredno občutljiva za vsa dogajanja na gradbenem trgu, ker proizvaja 70% iz-delkov za gradbeno operativo. Leto inovacij so ob proglasitvi
razumeli kot začetek trajne akcije in so že pred dopusti, tako v obeh tozdih kot skupnih službah, vključili Leto inovacij ¦ kot sestavni del v stabilizacijski program OZD; sprejet je bil na vseh političnih organih kolek-tiva, izvedba paje posebna skrb strokovnega sveta, skupnih služb in vseh samoupravnih organov. Kot posebna naloga stoji pred kolektivom pove-čanje izvoza, kar zahteva učin-kovitejšo povezavo z gradbeno operativo Slovenije in Jugo-slavije, soočilo pa bo gospo-darjenje kolektiva Izolirke s tekmeci na svetovnem trgu, saj se naša gradbišča raztezajo od Atlantika do Teherana.
Prodaja znanja in pameti po-staja vse bolj perspektiva tudi Izolirke.
Živilski kombinat Žito zdru-žuje 9 TOZ in skupne službe. Prilagaja prejšnji pravilnik o inovacijah veljavnemu stanju. Vkleščeni so med konkurenco in tižnimi prilikami na eni ter posebnostjo in predpisi na drugi strani, kar je tudi tehten razlog, da hkrati razmišljajo o pove-zovanju tozdov v širšem sloven-skem gospodarskem prostoru. ,,To bi nam omogočilo, ob realizaciji stabilizacijskega na-črta, ki ga pravkar sprejmamo, še večjo specializacijo in ekono-mičnejše poslovanje," nieni po-močnik glavnega direktorja dipl. ek. Milivoj Samar. Soraz-merno dobre uspehe dosegajo pri izvozu konditorske proiz-vodnje (bomboni, čokolada in žvečilni gumi) v ZRN, Avstrijo, Veliko Britanijo, ČSSR in Ma-džarsko, bili bi pa še boljši, če bi ne bilo težav z uvozom embalaže (oziroma s prehodom na domačo) in predragimi do-mačimi surovinami. Ob vsem tem teče sprejemanje stabiliza-cijskega programa, ki je odraz domače konkurence v mlevskih izdelkih, kjer se poleg tega otepajo še z nesodobnimi pred-pisi, kot so, na primer, določila 11. čl. zveznega pravilnika o zdravstvenem stanju živil, po katerem morajo navesti na ovit-ku   recepturo   slehernega    iz-
delka, kar seveda ni ravno spod-budno za lastni razvoj, ki je tako docela razkrit manj pri-zadevnim konkurentom. ,,Pra-vilnik o inovacijski dejavnosti bo kmalu posodobljen in uve-ljavljen," sta zatrdila tehnični direktor dipl. inž. Ilij Tadel in direktor razvoja kombinata dipl. inž. mgr. Boris Mayer.
V  svetu obeti za letos niso najboljši;  še več, gospodarske napovedi so  črnoglede. Tako, na primer, v eni od  analiz v ZRN računajo letos realno na zadovanje proizvodnje za 6 %, kar naj bi spremljalo občutno zmanjšanje izvoza, z okoli 1,5 milijona brezposelnih; jasen go-spodarski   vzpon   predvidevajo šele za leto 1976. Podoben je položaj tudi v Franciji in le ne-koliko boljši v ZDA, kjer pri-pravljajo z Načrtom neodvisno-sti (ki naj bi ga do leta 1980 realizirala     državna      družba Energy     Resources     Finance Corp.) dolgoročno lastno kritje energetskih in surovinskih po-treb, kar očitno ni le ukrep pro-ti napovedanim novim podra-žitvam nafte s strani dežel iz-voznic (OPEC) -  še pred le-tošnjo zimo - za 25 do 30 %!
V  takih okoliščinah je docela razumljivo naše  trajno stabili-zacijsko prizadevanje. V danih okoliščinah je družbeno usmer-jena  razvojno-raziskovalna  de-javnost ne le gospodarski, mar-več tudi družbenopolitični ve-lelnik z dolgoročnim zunanje-trgovinskim     poudarkom;    le-tošnji slovenski izvoz je manjši v primerjavi z lanskim za 15 % (zvezni za  14%), letošnji slo-venski uvoz pa se je realno po-
večal za 2 % (zvezni'zmanjšal za 2%). Kljub začasnemu upada-nju pokritja uvoza z izvozom pa smo vseeno ohranili zgledno mednarodno plačilno sposob-nost.
Z začetnim stanjem zvezne akcije Leto izumov in izboljšav smo lahko zadovoljni v vseh treh naših največjih kolektivih,
saj izražajo, kljub razumljivim razlikam, že v začetku solidno samoupravno zasnovo dolgo-ročne razvojno-raziskovalne dejavnosti. Oblikovani so torej temelji in osnove za navzočnost znanosti v tozdih, čemur bo v oporo tudi nedavno ustanov-ljena razvojno-gospodarska skupnost občine.
LOJZE OBLAK
Fotooddelek litografije OZD Satumus. (Pri fotografskem aparatu Dobrajc in Pavlič)