NATAŠA BUDNA-KODR1Č Prva svetovna vojna iz župnijskih kronik Leto 1918 Sklepanje mini. -Jugoslovansko gibanje se širi. - Razpad monarhije Avstro-Ogrske in ustanovitev Države Slovencev, Hrvatov in Srbov. - Sorico zasedejo Italijani. V začetku leta 1918 je vojna trajala že štiri leta in pol. V letni statistiki je škofje loški župnik zapisal, da so 104 farani umrli v vojni, toda v resnici jih je bilo veliko več. Miru so si želeli že tudi državni voditelji, posebej tistih držav, ki so utrpele ogromne izgube in jim je kazalo vse slabše. Med temi je bila Avstro-Ogrska verjet no na prvem mestu. Cesar Karel si je neuspešno prizadeval za separatni mir, stopil je v stik celo z ameriškim predsed nikom. Medtem pa je v Nemčiji popolno iniciativo prevzel vojaški vrh, ki je z dikta turo zadušil vrenje protivojno razpolože nih množic. Kljub temu je Nemčiji prišel mir z Ukrajino februarja in z Rusijo v začetku marca 1918 zelo prav. Ko je ostala brez zaledja, je klonila tudi Romunija. Central ne sile so se lahko osredotočile na zahod. Odločilne operacije na tej fronti so na črtovali v zgodnji pomladi 1918. Mirovno razpoloženje se je krepilo tudi na zahodu. Januarja je ameriški predsed nik Thomas Woodrow Wilson predstavil svoj znani program štirinajstih točk, ki so se precej tikale monarhije Avstro-Ogrske. Predvsem dve točki sta bili pomembni zanjo: točki 9 in 10 - popravek italijanske meje po jasnih narodnostnih mejah in avtonomija za narode avstroogrske mo- Kaiser wilhelmll (Zgodovinski arhiv Ljub- narhije. Ijana, Enota v Škofji Loki) 153 LOŠKI K4ZGLWI -iS Vse skupaj je vplivalo na vojake. Začeli so se upori: januarja v Kotoru, maja v Judenburgu. Murauu in Radgoni. Čeprav so bili zadušeni, so naznanjali začetek raz pada avstroogrske armade. Pred začetkom ofenzive na zahodni fronti je bila Nemčija prvič v tej vojni v pre moči pred zavezniki: imela je več vojakov in bila enakovredna glede opreme. Toda po prihodu ameriške vojske je vsa prednost skopnela. Poleg tega Avstrijci, razen težke artilerije, niso hoteli ničesar več prispevati k skupnemu vojskovanju. Nemški napad na zahodu se je začel 21. marca ob Sommi, veljal pa je Britancem. Zanimivo je, da je bil načrt zanj podoben kot pri Kobaridu. Edina razlika so bili nasprotniki: bili so izkušeni in dobro opremljeni. Že prvi sunek za Nemce ni bil uspešen, sledile pa so še štiri bitke, do druge polovice junija. Zadnja je antantnim silam dala možnost za protiofenzivo. Aprila je francoski predsednik vlade objavil pismo, ki mu ga je marca 1917 pisal princ Sikst de Bourbon-Parma, svak avstrijskega cesarja.1 Med nemškimi nacional nimi krogi je dogodek izbruhnil kot škandal. Nemčija je to izkoristila in si s spo razumom v Spaju, 10. maja 1918, popolnoma podredila Avstro-Ogrsko. Zato se je slednja morala vdati in ponovno začeti z ofenzivo na italijanskem bojišču. Italijanska vojska se je od 12. ofenzive zbrala in preuredila. Ni bila sicer priprav ljena napadati, še posebej ne zaradi dogodkov na zahodu, je pa uspešno prestala avstrijski napad 14. junija. Preboj čez Piavo je uspel le Borojeviču, pa še ta se je čez nekaj dni umaknil nazaj na levi breg. Avstrijska vojska je v tej ofenzivi izgubila 142.000 mož. Italijani niso izkoristili priložnosti za protinapad. V nasprotju z njimi pa so za vezniki sredi julija presenetili centralne sile ob Marni in pod Verdunom. Avgusta so Nemci začeli popuščati. General Ludendorff, Hindenburgov namestnik in dejanski voditelj nemških vojaških operacij, je ukazal umik. Ob koncu septembra se je zače lo sklepno dejanje: zavezniki so hkrati začeli ofenzivo na vsej fronti od Severnega morja do reke Maas (Meuse) v severni Franciji. 28. septembra je Ludendorff priznal, da je vojna verjetno izgubljena, in istega dne doživel živčni zlom. Septembra je bila prebita solunska fronta, 25. septembra so Bolgari kapitulirali. S tem je bila Turčija odrezana od zaveznic in 30. oktobra je tudi ona podpisala pre mirje. Zadnja ofenziva na italijanski fronti pri Vittoriu Venetu - začela se je ravno leto dni po slavnem preboju pri Kobaridu, le da je tokrat napadla druga stran - in tisto, kar ji je sledilo že po podpisu premirja, je zahtevala približno 350.000 avstrij skih vojnih ujetnikov. Fronta in avstroogrska armada sta razpadli, italijanska vojska pa je ves čas pogajanj in še 24 ur po podpisanem premirju napadala in zasedla ozemlje globoko v nekdanjo avstroogrsko monarhijo. S sovražnostmi so prenehali šele 4. novembra popoldne. Na avstrijskem notranjepolitičnem področju se je jugoslovansko gibanje iz 1917. leta nadaljevalo in razmahnilo. Pod vplivom omenjenega Wilsonovega programa je dobilo nov zagon, predvsem zaradi priznavanja samoodločbe narodov. Na mirov nem pogajanju v Brest-Litovsku med centralnimi silami in Sovjetsko zvezo je bilo s t. i. januarskim memorandumom, ki ga je izdelal Jugoslovanski klub, jugoslovansko vprašanje prvič mednarodno predstavljeno. Po Sloveniji so se vrstili shodi v pod- 154 PRVA SVETOMA VOJSA IZ ŽVPSIJSKIH KRONIK- LETO 1918 poro jugoslovanskemu gibanju. Avgusta je bil ustanovljen Narodni svet za Slovenijo in Istro. 6. oktobra so zastopniki jugoslovanskih narodov v monarhiji ustanovili Na rodni svet (Narodno viječe) Slovencev, Hrvatov in Srbov kot vrhovno politično pred stavništvo v Zagrebu. 16. oktobra je cesar Karel v manifestu avstrijskim narodom predvidel federativno ureditev monarhije. Ponudba je prišla prepozno in Narodni svet jo je zavrnil. Monarhija Avstro-Ogrska je razpadala. Po Češki so si tudi avstro- ogrski južni Slovani 29. oktobra 1918 ustvarili svojo Državo Slovencev, Hrvatov in Srbov. Istega dne je cesar prosil za premirje pri italijanskem vrhovnem poveljstvu in nekaj dni pozneje podpisana mirovna pogodba je določala črto, do katere so Italijani med 9. in 19. novembrom zasedli slovensko ozemlje. Na Škofjeloškem so to črto (Podbrdo-Cerkno-Idrija-Logatec) prešli in zasedli še Sorico. Sklepanje miru Vojska seje vlekla brez konca in kraja. Ko je Amerika dejanjsko posegla vmes, ni bilo nobenega upanja več na zmago. Zato je bilo vojske tem bolj vse naveličano. -Naj že bo, kakor hoče, samo mir naj bo-, tako seje splošno govorilo. Kaj čuda? Ljudstvo je stradalo (kmetje ne), obleke ni bilo, obuval ne, draginja neznosna, pojavljale so se bolezni, tatvine so se množile, voj. dajatve so bile na dnevnem redu itd. itd. To je vojsko vsem prignjusilo, tako da seje razlegal le en klic, klic po miru (Žabnica). Kdaj bo mir? Avstrija in Nemčija začneta mirovna pogajanja z boljševiško Rusijo, z Ljeninom in pa s Trockim. 9. 2. se sklene mir z Ukrajino. ... Rus se vpira, Trocki se smeja, general Hoffman2 tolče in rožlja s sabljo, ko pa ropočejo nemški avtomobili Iz zabojev in tankov maskiran tank < Burdvcbuv album. Zgodovinski arhiv Ljubljana, Enota Škofja Loka) 155 LOŠKI RAZGLEDI 45 proti Petrogradu se podpiše 3- 3- mir z Rusijo, Ljenin podpiše s protestom mir meča (Sorica). Marec 11. Doslej sklenjen mir z Ukrajino, z Rusijo in Rumunijo. Nič veselja med ljudstvom. Vse čuti, da ta mir-meča' nišepravi mir. Čakamo splošni mir(Sora). 7. 5. se vda Rumunija in podpiše mir v Bukareštu. Vae tnetisU Czernin4 in Hiihlman sta ponosna, osrednje sile so na vrhuncu vojne slave... 29. 9. podpiše Bulgarija premir je in prosi za mir. Car Ferdinand odstopi. Turčija omaga, tudi ona zaprosi za mir na podlagi Wilsonovih točk. Na francoskem bojišču je predrta Hindenburgova črta. veliko število Nemcev - okoli 250.000 vjetih; 3600 topov in 25.000 strojnic zaple njenih. Ameriška pomoč ni ostala le na papirju, postavili so milijonsko armado na evropsko bojišče. Na laškem ozemlju traja naprej sovražna ofenziva CSorica). 5. 10. zaprosita Avstrija in Nemčija Wilsona za premirje, da se prično pogajanja za takojšni mir na podlagi njegovih 14 točk, izročenih v poslanici kongresu 8. 2. 1918, izpopolnjenih s 4 točkami dne 12. 2. 1918 in govorom 21. 9. 1918. 12. 10. odgovori Wilson Nemčiji in vpraša, kdo je odgovoren v Nemčiji. Cesar Wiljem zbeži na Holandsko. Če je bil odgovor Nemčiji tako oster, Avstrija ne pričakuje nič dobrega, vendar še vedno upa, da bo mogoče milejši kot za zaveznico... 18. 10. odgovori Wilson Avstriji, trde so besede, ki jih pove: S Čeho-Slovaki je v bojnem sta nju, Jugoslovani naj sami odločijo o svoji usodi (Sorica). Pregled. Do oktobra na zapadu vedno vojne praske. Z Rusijo in Romunijo je bil sklenjen mir, pa je bil mir pesti. Naši vjetniki so se počasi in s težavo vračali iz daljne Rusije, Rusi so se pa še bolj počasi vračali nazaj (Sv. Lenart). Vsepovsod se zbirajo podpisi za majniško deklaracijo. Ljudstvo navdušeno. Dne 28. I. tu seja vseh ključarjev. Podali udanostno in zahvalno izjavo na knezoškofa dr. Jegliča, ker je tako neustrašeno zastopal Jugoslavijo in ker je dal direktivo v S. L. S. glede njenega razdora, od dež. glavarja Šuštaršiča nameravano. ... Marca 10. V Loki velika manifestacija za jug. deklaracijo. Ogromno ljudi. Ves sodni okraj Loka zastopan. ... Marca 24. Manifestacija v Ljubljani. Načelniku Jug. kluba dr. Korošcu izročeni podpisi žena in deklet nad 200.000 (Sora)5. Junij: Po občini se podpisuje majniška deklaracija za ujedinjenje avstrijskih Jugoslovanov. Politični strankarski boji so prenehali. Po vsej deželi se prireja nebroj shodov in veselic. Navdušen narod vozi sam svojeprvoboritelje od kraja do kraja, ki mu oznanujejo novo veselo sporoči lo: 'Ni več med Slovenci klerikalcev, ne liberalcev, ne socijalnih demokratov, vsi smo samo Jugoslovanu (Stara Loka). Po južnoslovanskih deželah spremljajo dr. Korošec-a triumfatorja. Vrše se slo vesne manifestacije v Ljubljani in v Pragi. Pristaši Krekovi - mladini so vsi navdu šeni, pristaši Šušteršičevi - starini bolj na strani in nekako nezaupno premotrivajo položaj (Sorica). Vsakdanje življenje V novo leto smo stopili z nekim strahom. Kaj nam prinese? Lakoto? Skoro ni mogoče drugače. ... Mesec januar je bil v začetku mrzel in vetroven, proti koncu lepo vreme. Zima ni prehuda (Javorje). Predpustni dnevi in cel marec so bili lepi solnčni, jasni, zadnji marčevi dnevi tudi zelo topli. Zelenje se je pokazalo že pred 156 PRVA SVETOMA VOJNA IZ ŽVPNIJSKIH KRONIK - LETO 1918 sv. Jurijem. Spomladi aprila in maja je bilo večidel deževno, še junija nenavadno mrzlo (Sv. Lenart). Ostanki vojakov Še v Gorenji vasi, Godešiču. Za eno noč so bili 26.1. na Sp. Senici Prusaki. Spet kradli seno in rezanico ljudem, ko čisto nič sami nimajo. En gospodar (Golar)je hotel braniti, pa gaje divjak nemški sunil v prsi. Nek Dunajski Nemec in ženir- vojak je pravil s fronte. »Titel Rauber bande ist viel viel zu nobel fiir die preussischen Truppen6« (Sora). Skozi celo pomlad so prihajali v hribe laški ujetniki iz Praprotnega prosit jedil (Sv. Lenart). Po Veliki noči se je pričelo še ostalo nemško vojaštvo pripravljati za odhod od tod. Izpraznili so vse svoje magacinepolagoma in koncem aprila so odšli. Začetkom maja se je odpeljalo pa še avstr. ogrsko vojaštvo, kolikor ga je še bilo tu. Z nemškim in avstrijskim vojaštvom so odšli tudi vsi italijanski in ruski voj. ujetniki. Ti vjetniki, zlasti ruski, so silno kradli in ukradene reči potem prodajali. Kradli so pa i v voj. skladiščih i pri civilnem prebivalstvu in sicer kar -en groS". Tudi piscu teh vrst so ukradli Rusi iz zaklenjene shrambe vso železno mrežo in bodečo žico, ki jo je imel pripravljeno za napravo vrtne ograje in kije tehtala skupaj do 300 kg in bila vred na 400 K. A srečnemu slučaju in energičnemu nastopu župnika - pisca se je s po močjo voj. poveljstva posrečilo tatove in ukradeno robo izslediti in jo dobiti vrnjeno. Sigurno bi pa vjetniki ne bili toliko pokradli, če bi ljudje ne bili hoteli od njih ukra denih reči kupovati (Žabnica). To pomlad je do novine zelo primanjkovalo živeža. Nekateri so hudo stradali, posebno v Podlonku in po vaseh, kjer popred niso živeli od polja. Delavci so dejali: Namestitev 30,5 cm možnarja, jugozahodna fronta (Zgodovinski arhiv Ljubljana, Enota v Škof ji Loki) 157 LOŠKI RAZGLEDI 4 => daj mi za plačo kar hočeš, samo denarja ne. Mokese ni dobilo skoro nič. Krompirso hodili kupovat v loško okolico. Pri tem so nekateri kmetje pokazali slabe lastnosti. Večkrat potrebnim v domači vasi niso hoteli dati. rajši prodali drugim v drugih vaseh. Železnikarjev vedno vse polno po hišah. V domači /ari jih je prav malo takih, ki hi šli prosit po hišah, če mu še tako manjka (Selca). Marec. Jedil ni. Za osebo po 3 kg na mesec koruzne moke (Sora). April. maj. Semenskega žita in krompirja ni dobiti. Pomanjkanje in draginja vedno večja. ... Masti ni. prav tako petroleja in sladkorja. Pitajo nas samo še s papirnimi izkaznicami, tudi živina čepa od gladu (Stara Loka). Draginja raste... (Sora). pšenica (mernik) pšenic, moka (1 kg) proso (mernik) fižol (1 kg) mleko (1 1) vino (11) govedina (1 kg) slanina (1 kg) pujsek ovca jajce krompir (100 kg) dkg) korenje, repa (100 kg) moška obleka moški čevlji moški klobuk volna (1 kg) usnje (1 kg) dežnik drva (2 m-0 oglje (100 kg) pred vojno 5-6 K 4-5 K ok. 25 vin 10-12 vin 80 vin 1.60-1,72 K 3-4 K (1914) 10-12 K 6-10 K 5 vin 10 K 4—6 vin 3-6K 6-8K 2K 1,60 K pribl. 12 K okr. 4 K 1917 do 200 K 10-24 K 150 K 50 vin 6 K 6 K 10-16 K* 300 K 30 vin 22-100 K 1,5 K 60-70 K 300-600 K 80-100 K 100 K 1918 300 K; 1000 K (100 kg) 10-14 K 70-80 K 9K 70-80 vin 10-12 K 300-400 K 1-1,20 K 150 K 2K 1375 K preko 200 K (poletni) 70-180 K 25 K 70 K 70-80 K 100 K 80 K * Cena, po kateri prodaja aprovizacijski odlx>r. Skoro vse družine od vpoklicanih imajo podporo, samo na pošto pride mesečno 14.000 K, drugi imajo pole na Zalem logu, amerikanske družine potegnejo mesečno 2000 K {Sorica). 190pol (prosilcev, op. p.) in je mesečno prejemal okr. 30.000 K (Selca). 158 PRVA SVETOVSA VQf\A IZ ŽITS1JSK1H KROSIK- LETO 1918 Pomanjkanje tobaka je bilo čedalje večje. Ubogi tobakarji! Iskali so namestek za tobak in kadili: bukovo listje, volovji jezik, krompirjevec, valdmajster7... Kako je smrdelo, če seje več takih jajfarjev spravilo v hišo. Največ tobaka so imele še ženske. Milo so pozimi 17/18 začele ženske same doma kuhati... Dobile so recept...: smola, malo voska, slaba zabela, malo luga, sode in kamen za milo,- kdor je imel. tudipara- fin, se je več nakuhalo. To zimo so ženske največ govorile o tem. kako delajo milo. Karo. ki jo je kmalu med vojsko zmanjkalo, so delale iz raznih pridelkov: požigale žito: iz korenja se je nekaterim posebno dopadeKSelca). Obleka je slaba. Koprive ne morejo nadomestiti bombaža (Sorica). Kot znamenje časa naj povem, da je prišel Št. Lenarski župnik z ukradenimi vojaškimi črevlji na nogah. Kaj hočemo!1 Drugih črevljev ni dobiti (Javorje). To leto je bilo silno deževno. Ljudje so le s težavo spravljali seno, otavo in druge poljske pridelke. Od spomladi do jeseni je bil komaj en teden brez dežja (Sv. Lenart). 16. 7. - ob 3/4 2 pop. precej močan potres (Stara Loka). Zaradi velikega deževja je bila letina slaba. Zelo so nabirali gobe... Veliko so zaslužili zanje (Selca). Vrednost denarja je padla. Kmetje zamenjujejo živila samo za obleko in drugo potrebno blago (Gorenja vas). Osmo vojno posojilo je bilo razpisano 8. 6.1918. Ugod nosti so temu posojilu zajamčene posebne radi tega, ker bo vojaška oblast po vojski oddajala blago, vozove, konje in drug material le za papirje 8. vojnega posojila. Rok je bil podaljšan do konca julija. 'Denarje varno naložen in pomisleki proti podpiso vanju docela nič ne drže!- (Žiri). Protiletalski top na Soški fronti (Zgodovinski arhiv Ljubljana, Enota v Škofji Loki) 159 LOŠKI RAZGLEDI 45 Konec decembra: velik run8 na hranilnice in posojilnice, ker se je raztrosila vest, daje ves denar, naložen po posojilnicah, izgubljen. Na domačo hranilnico ni bilo runa, znamenje da ji ljudstvo zaupa (Stara Loka). Tudi letos smo imeli takozvanipoletni čas od 15. IV.-15- IX. Ljudje imenujejo to neumnost -nemška ura". Pa je res. V Avstriji so jo mislili ipeljati že dne 1. IV., a Nemčiji na ljubo so prenaredili na 15. IV. Kakor Nemec gode. tako Avstrijec pleše. Pri Sv. Lenartu ure nismo nič premikali, pa se svet zato ni podrl. Če so imeli ljudje kaj opravka pri gosposki ali če so kam šli z železnico, so šli eno uro preje od doma kakor ponavadi (Sv. Lenart). Mesec september je bil po večini lep. Oktober je začel z dežjem in 2. okt. je pobelil sneg prav do vasi Javorjev... Večina pridelka je še zunaj, nekateri imajo še proso zu naj, krompir- silno pičel pridelek- je tudi večinoma še v zemlji. Bog nam pomagaj! (Javorje). Na božični večerje silno hudo snežilo. Zapal je precej visok sneg. a vreme je postalo južno in sneg je kmalu zginil (Javorje). Letina neprimerno slabša od lanskega leta - čeprav so po časopisih pisali, kako dobro letino smo imeli. Lažnivi klečeplazci! Da bi ustregli vladinim željam, pa so pisali, daje dobra letina. Strneno zrnje je drobno in slabo, ajdo je vzela slana, krma vsled moče drobna, sadja skoro nič, seno in otava slabo, krompir droben in silno gnije. Otaveje bilo pač precej, ker je vsled moče lahko rastla, ponekod jo je bilo skoro toliko, kot sena. Koncem oktobra je nekaj lepih dni. pa ljudje vsled bolezni niso mogli priti do stelje, marsikje je tudi krma ostala zunaj (Sv. Lenart). Pred razsulom se je pojavila španska bolezen (Sorica). To bolezen lahko imenu jemo vojno bolezen. Prej je bila nepoznana/epa ta bolezen neke vrste prehlajenje, ki ni nevarno, če greš ob pravem času v postelj. Nevarna pa je, če se za prve pojave ne brigaš, ker rada pritisne še pljučnica. Veliko jih je umrlo za to boleznijo, posebno v mestih; kar se pa da razlagati iz tega, daje telo vsled slabe brane in pomanjkanja hrane preveč opešalo, in se ne more dovolj ustavoljati (Javorje). Dolgo popred so go vorili, kako umirajo v Ljubljani, mislili so, da jo na deželo ne bo. Pa je prišla. ... Bolnika je začelo mraziti, jesti ne more, roke in noge mu odpovedo, glava ga boli. Najboljše je, da se hitro prepoti. Čez dva ali tri dni se večinoma zboljša. Če se takrat kaj prehladi, je nevarno (Selca). Ljudje ne vedo nobenih pravih zdravil, največ za upanja imajo v žganje. Kogar se poloti še pljučnica, temu opeša srce in zanj ni več rešitve. V nekaterih hišah so bili po trije bolniki kakor tudi v nekaterih sobah - sitno je bilo radi spovedi. Naročil sem, da naj se drugi odenejo čez glavo in tise ušesa (Sorica). Šolo smo zaprli na uradni ukaz od 21. X.-4. XI., vsled potrebe pa od 15. XI.-25. XI. V Martinvrhu ni bilo šole od 21. X.-5. XII. - Ker je bolezen podrla tudi g. župnika v Javor/ah, zato je bilo treba včasih stopiti tudi v sosedno faro h kakemu bolniku (Sv. Lenart). Epidemična influenca, vulgo španska bolezen tudi sorski /ari ni prizanesla. Zanesla seje iz središč- Loke in Ljubljane, ker pojavila seje najprvo na periferijifare. Divjala je ves oktober in ko sem odhajal?, je bila nekako na višku po vsi f ari. Dogaja lo seje, da so v posameznih hišah oblegliprav vsi. Pokazali so se vsi higienični ne- dostatki. Premalo postelj in premalo kurljivih sob! Previdevanja veliko, največ osem 160 PRVA >U:7< n\A \X)/.\A IZ ŽrPSlJSKlH KROSIK- LETO 1918 obhajil en dan. Tudi nekaj žrtev, predvsem otrok. ... Zahtevala je 18 smrtnih žrtev. - Bilo pa ni hiše brez bolnika (Sora). V oktobru in novembru je zbolelo več gojenk (v uršulinskem samostanu, op. p.) - blizu 60- za špansko boleznijo in tudi več nun; vendar ni bolezen zahtevala nobene žrtve (nunska kronika). V Javo rja h je prva obolela za to boleznijo učiteljica Marija Pipan ... Od 2.-9. novembra sem čuval posteljo, ker se me je lotila španska bolezen (Javorje). Previdel sem 19 bolnikov: ene ga v selški Jan. 6 v javorski. 12 v domači, večidel vse v novembru (Sv. Lenart). Ni hiše brez bolnika, po nekaterih hišah leže pa vsi (Žabnica). Najprej so oboleli v Zabrekvab in Nemiljah. Prva je umrla Antonija Potočnik iz Nemilj št. 1 iti sicer 26. oktobra. Od tega dne do novega leta so bili v fari samo trije dnevi, da ni bilo nobetiega mrliča v fari. Od 26. 10.-912. jih je umrlo 50. 4. novembra smo pokopali iz Trojarjeve hiše iz Češnjice tri na en dan v skupni grob. V24 dneh, od 25. 10. do 17. 11. je pri farni cerkvi rajnekim odzvonilo 312 cugov. ... Redka je bila hiša vfari, da bi ne bil nobeden bolan. V veliko hišah vsi bolni. Najhujše je bolezen razsajala pofamniku in v Podblici (Selca). . . kake 14 dni dan za dnem obhajilo in še po več na dan. Pobrala je 2 mladi materi in nekaj otrok (Reteče). Takoj po Božiču so oživeli plesi! (Selca). Ljudstvo obupuje in - čudno iz obupa pleše (Stara Loka). In pri vsi bedi začno ljudje pa še plesati, po veliki noči se odpre sezona, kar po vrsti gre, pomagati pridejo še Založani. Ljudje bodite pametni! jih opominjam, pa odgovarjajo: Dolgo smo čakali konca vojske, ker ga pa noče biti, bomo pa plesali. Še orožniki podpirajo to, ker hodijo po gostilnah z muziko (Sorica). Veliko je bilo za lega časa obrekljivega govorjenja (Sora). Obramba v visokogorju (Zgodovinski arhiv Ljubljana, Enota v Škofji Loki) 161 LOŠKI RAZGLEDI -v 5 Konec vojne in nova država 20. 10. Od laške fronte prihajajo poročila, daje med vojaštvom splošna korupci ja, da vojaki orožje proč mečejo in nočejo v boj. Slovenski gorski polk št. 2 se je uprl pri Kodrojpi. ... Vnela seje 14. ofenziva ob laški fronti.'" Gre se za življenje ali smrt naše Avstrije. Strašno gromovje topov, da okna šklepečejo, poje Avstriji mrtvaško pesem .. (Stara Loka). 28. in 29. 10. seje slišalo hudo streljanje iz laške fronte. Bilo je zadnje' (Selca). Avstrija je ob Pijavi doživela f>oraz. Konec vojske se bliža, kakšen bo? (Gorenja vas). ... Časniki so poročali, da je kriva našega poraza velika povo- denj- toda splošno se govori, da so se celi polki uprli, da niso hoteli v boj. Upanja na časten mir ni več/(Stara Loka). V vili 'Villa Giustu na Padovanskem sklenejo" avstrijski odposlanci premirje z Italijo, pustiti morajo na bojišču ves materija!, smejo zasesti vsa važna križišča po Avstriji. Peter Badoglio. sloviti laški general je neizprosen, dalje okupirajo obmejne pokrajine, kakor jim jih je priznal londonski pakt12 (Sorica). Fronta je razbita, ljudi obide strah, če bodo ropali vračajoči se vojaki- zato vla da svetuje, da naj se sestavijo iz mlajših mož in fantov narodna obrana, ki naj dobi orožje in naj hrani Soričane pred morebitnimi napadi. Vračajoči se vojaki se prija vijo pod vodstvom četovodja Franca jenšterle, Zg. Sorica 42. ki je pa podrejen kadetu Francu Demšar iz Zalega loga. Narodni brambovci hodijo stražit na Petrovo hrdo. tudipatrulirajopo Sort, da ne hi kakšen oddelek mahnil v Sorico. Vračajoče vojake opozarjajo, da naj sname jo rozeto s cesarjevimi inicijali, vsi vbogajo, nasilni niso. govore pa. da narodna obrana Podbrdom in na Zalem logu postopa grše in okrade celo domov hiteče vojake. Nekateri gredo k/joti in kupujejo od vojakov, kar dobe ko nje, osle, vozove, obleko. Živeža pa še sam i niso imeli kaj. Za plačilo so dobili stražni ki meso iz Zalega loga (Sorica). Širile so se govorice, da bodo bežeče čete Madžarov in Nemcev plenile in požigale... Izkazalo seje, da je bil strah s strani bežečib čisto neupravičen. Vsak si je želel le miru in skušal čim prej priti domov po najkrajši poti. Plenjenja in požiganja so bili vsi že davno siti. Najbližja pot iz Goriške pa ni bila čez Žiti, ampak prehod čez Logatec-Vrhniko-Ljubljano. Večina armade se je izbrala to pot. Iz zgornje Soške doline pa so se čete umikale največ Čez Cirkno-Sovodenj-Fu- žine oz. Cirk)io-Kopačnico-IIotavlje~Šk. Loko. Le manjši oddelki so krenili čez Idrijo-Žiri-Šk. Loko, tako da so bile v ta namen narodne straže brezpomembne, vsaj v Žireh (Žiri). Državni zbor se snide, pa bere levite državi in upravi. Tisza roma v južne pokra jine, da bi zasejal seme razdora med Hrvate in Srbe, nas Slovence pa prezira in bi nas najrajše obesila (Sorica). 16. 10. - cesarjev manifest, ki daje narodom svobodo, da si osnujejo v okvirju monarhije svoje države. Prišel je zajedno leto prepozno.' (Stara Loka). 18. 10. se osnuje na podlagi teh odlokov'-* -narodno vieče« v Zagrebu in prevzame vso vlado v svoje roke kot legitimna oblast, v njem sedi 14 Slovencev (Sorica). 28. 10. Velikanske manifestacije v Ljubljani in po deželi za Jugoslavijo v okvirju avstrijske monarhije. Nemškega nasilstva je konec! Dvojezični napisi na uradih, kolodvorih, trgovinah se snemajo ali pa mažejo s črnilom. Enaka usoda je prizadela že tudi marsikaterega -avstrijskega orla". Avstrijske črno-žolte zastave se ne smejo nič več 162 PRVA SmTOY\A VO]\A 17. ŽVPMJSK1HKROMK- UHO 1918 izobešati- očitno znamenje, da je Avstrija v agoniji in razsulu. Vedno bolj glasno odmevajo klici: -Živela ujedinjena republika Srbov, Hrvatov in Slovencev SHS/"15 29. 10. Avstrija prosi pri Viilsonu za premirje pod pogojem, da preneha dualizem. Prepozno!{Stara Loka). 30. 10. imenuje narodno vieče novo vlado za Slovenijo in sicer pod predsedstvom Josipa Pogačnika, iz vseh strank so mu prideljeni poverjeni ki za posamezne referate, ob enem poživlja občine, da naj se povsod osnujejo kra jevni narodni odbori, tudi v Sorici se ustanovi pod predsedstvom Lovro Pintar, po sestnika in poštarja izSp. Sonce št. 20. ki pa nima nobenega dela. razen da sporoči imena novega odbora centralni vladi (Sorica). Zadnji teden oktobra so dan za dnem prihajala važna politična poročila. Reči, ki bi včasih en mesec jih komaj dobro premislil, sedaj druga za drugo. 31. oktobra se je sestavilo ministrstvo za Slovenijo. Veselje povsod: konec vojske (Selca). 31- 10. smo še legli k počitku - kot Avstrijci, 1. 11. pa smo vstali kot svobodni državljani S. H. S. (Stara Loka). Starodavno cesarstvo Habsburžanov je prenehalo, človeka pretrese ta misel, vzgojeni v ljubezni do te dinastije, kije bila katoliška - se človek nehotepopraša, ali bo sedaj kaj boljše za nas narod in za sv. vero... (Sorica). V Ljubljani je prenehala avstrijska vlada, nastopila je nova narodna vlada za vso Slovenijo. Med poverjeniki (ministri) je tudi Staroločan iz Pevna - prelat Andrej Kalan'6. kateremu se je poverila skrb za kmetijstvo. (Stara Loka)... cesar Karel se odpove prestolu; na tleh stare Avstrije zrastejo republike: Češkoslovaška, Nemška, Avstrija, Ogrska, Jugoslavija... Vlado Jugoslavije11je prevzelo Narodno veče v Zagre bu. V Ljubljani smo imeli svojo narodno vlado; predsednikJos. vitez Pogačnik, bivši Zavračanje italijanskega napada (Zgodovinski arhiv Ljubljana, Enota v Škojji Loki) 163 LOŠKI K.\ZGLED1 4 5 poslanec. V tistih dneh je pobegnil dr. Šušteršič iz Ljubljane. I radna -Laibacher Zeitung- je prejeujala izhajati: dne 4. nov. je izšel 'Uradni list- in prinesel manifest narodne vlade z dne 31. X. 1918. Dne 1. XII. 1918 je 'Narodno veče« izvršilo svoj sklepdne24. XI. 1918: Slovenci in Hrvatise zedinimo s Srbi v eno državo SHS. \7ado prevzame princ regent Aleksander Karagjorgjevič. Zato bo odslej vsako leto dne 1. XII. narodni praznik, 'praznik ujedinjenja« SHS v eno državo... (Sv. Lenart). 10.11. so ponočnjaki streljali v grad pl. Strahla. ker je lastnik Nemec in mora tedaj Jugoslavijo zapustiti. Druge rabuke v Stari Loki ni bilo. Tako smo primeroma mirno prijadrali iz Avstrije v Jugoslavijo (Stara Loka). Osvobodilno gibanje vžireh ni zavzemalo vidnejših oblik. V tedanjem političnem razvodju med avstrijsko usmerjenim vodjem SLS dr. Šušteršičem in jugoslovansko orientiranim dr. Krekom oziroma njegovo mladino so se vodilne osebnosti v Žireh, kolikor jih je bilo doma. opredelile za dr. Šušteršiča. Zato je nekatere tako nagli razpad Avstrije in nesrečni konec vojne zelo iznenadil... (Žiri). Po razsulu avstrijske t 'ojske ob Piavi so se krdela vojakoi > t racala m imo nas nekako prva dva tedna meseca novembra. Po par ur dolge trenske kolone so se pomikale po cesti. Bali smo se najhujšega, pa hvala Bogu. vse je šlo dosti mirno naprej, ker je bilo vojaštvo preskrbljeno s hrano (Reteče). Vojaki so začeli prihajati domov drug za drugim največ ponoči; prvi prišli 2.11. Ta dan popoldne se je pripeljal iz fronte na avtomobilu nek ogrski poveljnik. V hiši ga je navaden vojak ustavil in prisilil, da je peljal avtomobil v Selca. Tukaj so ga rabi li za narodno stražo. Grozili so, da bo šlo zopet veliko vojaštva in razpuščene avstrij ske armade skozi dolino... 7.11. zjutraj ob 8 je prišlo mimo 150 voz Irena. 10. 11. je prišlo veliko vojakov iz fronte. Šla je cela divizija; bili so Čehi in češki Nemci. V lepem redu so šli. Imeli so s seboj vsega dovolj. Od njih je bila dolina na dobičku. Veliko jih je v Selcih odložilo orožje. To so bili vojaki veseli, ko so metali proč puške, ker so videli, da sedaj res ne bo več vojske/ (Selca). November: iz laške fronte se vale pobite avstrijske čete skozi selško in poljansko dolino. ... Vojskina sreča je opoteča. Ljudstvo je v velikem strahu, da vojaštvo ne začne ropati. Za varstvo seje ustanovil narodni krajevni svet in narodna bramba. Oboje se je skazalo za nepotrebno, ker so bili vojaki z živežem večinoma dobro preskrbljeni. Nihče ni mislil na rop. Vse je bilo veselo, da so prišli do železnice, kjer je vsak prej ko mogoče dobil kak. kotiček na vlaku in se odpeljal domu (Stara Loka). Ker so vsled tega razsula dobili naši ljudje mno go pušk in municije v roke, je bilo dolgo časa slišati od blizu in daleč, po noči in po dnevu pokanje pušk. Neprijetno! (Reteče). Polje okoli postaje (na Trati, op. p.) je bilo kmalu prenapolnjeno z zapuščeno bojno brtljago - orožja, vozovja, avtomobilov, konj itd. Cele tolpe slednjih je begalo po okolici. Kdor je konja ujel- bilje njegova last. Med vojsko so jih kupovali po 8000 K- sedaj so jih klali, kuhali golaž in delali klobase. Narodna vlada je sicer razpošiljala razglase, daje vse zapuščeno vojno bla go državna last, a se zanje ni nihče brigal... (Stara Loka). Konj je od sile v Loki in pa v Ljubljani. V vojski smo jedli konje, škodovalo nam ni nič, pojdimo po nje, pa bomo imeli živež. Šli so po konje, pobivali so jih in delali klobase, drugi so jih pa ob držali za delo; vsaj nekaj odškodnine so dobili, ker niso plačali vse od vojakov nare jene škode in vseh rekvizicij(Sorica). Iz laške fronte je prišlo silno veliko konj. Kmetje 164 PRVA S\-ETt.n:\A VOP.A 17. ŽITS1JSKIH KRONIK - LETO 191H so jih dobili zelo poceni 50-60 K en konj. ki bi pred mescem stal 3-4000 K. Precej so jih poklali, posebno taki, ki niso imeli kaj jesti. V Podlonku že dolgo niso snedli toliko mesa (Selca). 7. dec... Narodno veče v Zagrebu kot vrhovna oblast Slovencev. Hrvatov in Srhov v krajih bivše Avstoogrske izroči srbskemu regentu prestolonasledniku Aleksandru noto, v kateri se izreče za ujedinjenje s kraljevino Srbijo. Regent Aleksander odgovori isto tako v pritrdilnem smislu za združitev vseh SIIS v skupno državo -fugoslavio~ (Straž išče). 15. decembra 1918: V cerkvi se prebere manifest regenta Aleksandra in opravi slovesna zahvalna služba božja ob priliki Vjedinjenja Slovencev. Hrvatov in Srbov v jedno državo (Gorenja vas). K 9 sv. maši so prišli v sprevodu: šolska mladina z za stavo, lepa vrsta deklet in fantov (mož) v narodnih nošah, občinski odbor in požar na hramba. Po čitanju spomenice seje zapela -Lepa naša domovina-. Po službi božji seje razvil zopet ves sprevod na »pante-m pred gasilni dom, kjer sta govorila g. nad- učitelj Mirko Rojina in g. kaplan Martin Dimnik. Pevski zbor pa je zapel več narod nih pesmi. Popoldne pa je bilo v tukajšnjem kat. sloi'. izobraževalnem društvu predavanje društvenega predsednika g. kaplana Martina Dimnika o Jugoslaviji. Udeležba je bila zelo velika, tudi v narodnih nošah (Stražišče). Poleg uradov, društev in ogromne množine domačinov se je slovesnost i udeležil tudi major Švabič19 s četo vojakov (Žiri). S cerkvenega stolpa, župnišča in nekaterih drugih hiš so plap olale jugoslovanske zastave. V znak slovesnosti se je pri nas in vsepovsod veliko in močno streljalo (Žabnica). Po mestu je bil veličasten slavnosten obhod, ki so se ga Praznovanje novega leta na fronti (Zgodovinski arhiv Ljubljana, Enota v Škojji Loki) 165 LOŠKI RAZGl-EDI 45 udeležili tudi starološki občinski odbor, domača društva in obilo ženstva v narod nih nošah... (Stara Loka). Drugod so to stvar še bolj praznovali, prirejali so vsemogoče slavnosti; mi bomo to storili pozneje, ko bomo videli, če je ta korak res vreden našega veselja. Dokler bo taka draginja, nimamo posebnega vzroka za veselje. Kakšna bo nova dinastija, tudi ne vemo. Na srečno negotovost se pa tudi nočemo preveč veseliti (Sv. Lenart). Po štirih letih vojne Za bežečimi četami so se počasi pomikali Italijani. Ustavili so se na planoti med soškim in savskim razvodjem na takozvanem Razpotju, kjer je bila tudi meja med Idrijsko in Žirovsko občino oziroma župnijo. Ker pa so hoteli razmeroma ozki hrbet razvodja zavarovati so šli še dalje proti Žirem. Tik pred vasjo so se ustavili in mejo zadelali z žičnimi ovirami. Tako je bila žirovska župnija, kije bila do tedaj naravno zaokrožena, v živo zadeta in presekana. Njen manjši del je padel pod Italijo. Najboljše vasi Gornji Vrsnik, Spodnji Vrsnik, Žirovnica, ldrsk, Osojnica, Breznica in Korita so bile odrezane od svoje matice župnije in občine Žiti (Žiri). Silna nadloga nam je Lah, kije zasedel skoro vso Notranjsko in se obnaša po vseh zasedenih krajih, kakor bi bili že njegova last. Zasedeno ima vso Goriško in Primor sko in velik del Dalmacije z otoki vred. Prav v ta namen smo imeli tu dne 31. XII. po sv. maši protestno zborovanje, kjer smo protestirali proti temu, da je Lah zasedel najlepše kraje Jugoslavije, da jih hoče obdržati, in da hoče mladino italijanizirati. Mi zahtevamo vse kraje koder bivajo Slovenci in Hrvati z Beneško Slovenijo vred za Jugoslavijo. Bog daj! Podpisalo je ta pro test čez 120faranov in dne 2.1. 1919 smo ga odposlali narodni vladi v Ljubljano. Pomagalo ni pa nič20 (Žiri). Od vseh strani prihajajo vojaki domov, od Piave, iz Tirolov, iz Francije - ... - iz Serbije, iz raznih bolnišnic, vozijo se po železničnih strehah. Nekateri so raztr gani in razcapani, drugi so vzeli novo obleko iz magacinov. V Ljubljani jih na govarjajo, da naj vstopijo v jugoslovansko armado, pa nočejo, vsak hiti na svoj dom. Na obrazih se jim pozna trpljenje in po manjkanje, trdi so in mrki, delali ne bomo več, smo že dosti prestali. Če ne bomo imeli kaj jesti, pa gremo rekvirirat... Voj ska je predelala ljudi, mogoče so to odmevi od judenburškega upora 17. pešpolka2' - dalje od upora v Codroippi22, 2 gorski strelci niso hoteli naprej proti Piavi, dalje Judenburg, 1915 (Burdychov album, Zgodo- s° se bunili »dobrovoljci« v srbski armiji vinski arhiv Ljubljana, Enota v Škojji Loki) na Ruskem. Vsi so več ali manj nevraste- 166 PRVA SVVTOV\A VOJSA I/. /A PMJSK11I KRONIK- LkTO 191H nicnj, vsakega človeka, ki je bil doma gledajo nekako prezirljivo, skoro sovražno. Slišijo se besede. Mi smo nekaj skusili, ki smo bili i fronti, zdaj ne verjamemo nobene reči i k Shepherd: Poslednji liabsbtiržan Ljubljana 1972. Stoletje svetovnih roju. Ljubljana 1981. Ivan Lah: V borbi za Jugoslavijo. II. del (Svetovna vojna). Ljubljana. 1929. Slovenska kronika XX. stoletja (1900-1941). Ljub ljana 1995. Slovenski biografski leksikon. Opombe ' Prim. ?#1997, str. 91. - Max vol) Hoffrnann, nemški štabni general, ki se je proslavil z operacijami na vzhodu. > Vae vietis! - Gorje premaganim! • Grof Otokar Czernin, avstrijski zunanji minister 1 To je bil zadnji Finžgarjev zapis v sorski kroniki. 2 aprila 1918 je odšel v Trnovo v Ljubljano Nasledil ga je kaplan Alojzij Zupan, doma z Bleda. Legitimacija češkoslovaške legije v Sarajevu, last Eugena Burdycha (Zgodovinski arhiv Tudi on je že 24. oktobra odšel Za njim je prišel Ljubljana, Enota v Skofji Loki) 167 LOŠKI RAZGLEDI 45 v Soro Valentin Kajdiž, rojen v Žirovnici. Do konca leta 1918 sem uporabljala tudi njune zapise v kro niki. Naziv -roparska banda- je veliko premil za pruske enote. " Valdmajster - dišeča perla, zdravilna dišavna rastlina. 8 Run na hranilnice - naval vlagateljev na hranilnično blagajno. ' Glej op. 5. 1' 24. oktobra 1918. Po treh dneh bojev Italijanom uspe prelx>j čez Piavo pri Vittoriu Venetu. " Premirje so podpisali 3- novembra popoldne. ' 2. septembra je bila na Dunaju vladna seja. na kateri so avstrijski ministri reševali tudi jugoslovansko vprašanje Sklenili so. da se združijo Slovenija. Istra. Dalmacija. Hrvaška. Slavonija in Bosna v okviru monarhije v jugoslovansko državo. Da bi Jugoslovane pridobil za ta načrt, je na jug odpotoval grof Tisza, ki je obiskal glavna mesta in od vodilnih mož zahteval, da sprejmejo vladni predlog. Vendar so bile njegove grožnje in pretnje brezuspešne. 1 Cesarjevega manifesta in \\ilsonovega odgovora Avstriji glede premirja. " Pravilno: Slovencev. Hrvatov in Srbov. V nasprotju z. dotedanjo državno ureditvijo - monarhijo - so vsi pričakovali demokratično ureditev nove države, tudi republiko: konzervativci federalistično, liberalci pa centralistično urejeno. "• Andrej Kalan (1858-1933), med drugim ljubljanski mestni svetnik, član kranjski deželni poslanec, stol ni prost v Ljubljani, škofov generalni vikar in papežev hišni prelat. pa tudi predsednik Čebelarskega društva. Pisal je pesmi, urejal več slovenskih listov in bil ploden publicist. Poverjenik za kmetijstvo je bil Se pozneje v Deželni vladi za Slovenijo, do pomladi 1920. (.Slovenski biografski leksikon, I. knjiga) <~ Pravilno: Države SHS. Sodobniki so oba pojma pogosto zamenjevali, celo v časopisih se pogosteje upo rablja »Jugoslavija-, kar je razumljivo, saj se je jugoslovansko gibanje (združitev južnih Slovanov v eni državi) začelo že davno pred pivo vojno. i« Na Bantale. ''' Sievan Švabič (1865-1935), podpolkovnik. Kot avstroogrski ujetnik je ob koncu vojne bival na Salz- burškem. ob razpadu monarhije pa mesec in pol v Ljubljani. V tem času ga je oblast nove Države SHS postavila za prov izornega višjega poveljnika srbske vojske v Ljubljani, ki naj bi nastopala v imenu antante. S srbskimi častniki in vojaki, ki so bili tu v ujetništvu, je uredil 26. pešpolk (ok. 2000 mož) in z njim vzdrževal red in mir v Ljubljani. V začetku novembra 1918 je z energičnim nastopom ustavil italijansko napredovanje proti Ljubljani in tudi dosegel, da so se umaknili iz. Vrhnike, do koder so že prodrli. (Slovenski biografski leksikon. III. knjiga). :" Zadnji stavek verjetno pripisan pozneje. 21 Upor nadomestnega bataljona 17. pešpolka vjudenburgu. 12. maja 1918. Upor je vodil desetnik Anton Hafner, doma z Godešiča. - I por 2. gorskega strelskega polka v Codroipu (tik za bojno črto). 1-i. oktobra 1918. Neugoden položaj na italijanskem bojišču je preprečil zasedanje naglega sodišča. Polk so 2S. oktobra še enkrat poslali na bojišče, pa se je spet uprl. Tik zatem je sledil razpad fronte in armade. -' In puneto puneti - v poglavitni točki. ZUSAMMENFASSUNG DerErste Weltkrieg aus Pfcirrcbroniken (1918) Das fiinfte Kriegsjahr war fur die einbezogenen Staaten sehr schlimm. Kaiser Kari I. verhandelte bereits seit 1917 mit dem Westen uber den Sonderfrieden. jedoch verliefen alle Verhandlungen auch wegen des eigensinnigen und dem deutschen Einfluss untervvorfenen AuBenministers Czernina erfolglos. Deutschland wollte naturlich den Sieg. Obwohl das osterreich-ungarische Militarkommando schon im Jahr 1917 vvarnte, dass dies unmoglich sei, wollte es bis Herbst 1918, wo die Niededage offensichtlich war, nicht nachgeben. 168 PRVA S\lTO\?\A tp/.V-l IZ ŽITMJSKIH KROMK - LETO 1<11S Mit dem Z\\ angsfrieden im Osten (Revolution in Rulšland, Frieden mit der Ukra- ine. Rumanien ohne Riickhalt) verstarkten sich die Mittelmachte im Westen. Fiir den Friihling 1918 vvar eine Offensive geplant. Die Armee war zum ersten Mal in der ganzen Kriegszeit an der Zahl in der Ubermacht. materialistisch gesehen je- doch gleichwertig. Nach der Ausschiffung der amerikanischen Armee verlor sie aber an der Ubermacht. Schon die ersten Kampfe (die Offensive begann am 21. Miirz) brachten den Deutschen keinen Erfolg. Ende September erreichten die Niederlagen ihren Hohepunkt. Deutschland musste die Ubermacht der Atlante bekennen. Gleichzeitig fielen die Festungen der Mittelmachte an der Siidostfront: die Solunfront vvurde durchbrochen. Bulgarien und die Tiirkei erklarten ihre Kapitulation. Spater vvurde die Osterreichische Armee an der italienischen Front besiegt. Die Chronisten aus dem Bereich Škofja Loka begannen zu Anfang des Jahres 1918 Fragen nach dem Frieden zu stellen. Im Westen gab es jedoch keine Verander- ungen. Auch die Lage in der Heimat blieb unverandert. Es mangelte an Lebens- mitteln, es vvaren noch immer viele Soldaten da, sie wurden immer gevvalttatiger. Sie schrieben viel iiber die jugoslavvische Bevvegung, iiber das Unterschreiben der Maideklaration. Die slowenische Volkspartei war uneinig, die Mehrheit unter- stiitzte Korošec und Jeglič. Diejenigen, die Šušteršič unterstiitzten, schrieben dariiber nicht in den Chroniken. Die anderen Themen glichen denjenigen aus den vorigen Jahren: die Versorgung mit Nahrungsmitteln, Preise, Mangel. Die Ernte war vvegen kalten und regnerischen Wetters schlecht. Imjuni vvurde noch eine Kriegsanleihe ausgeschrieben. zum Jahresende besturmten die Leute die Sparkassen in Angst vor der Inflation. Kurz vor dem Kriegsende trat die spanische Grippe auf, eine Art Influenza, die in Europa mehr Opfer verlangte als die vier Kriegsjahre vorher. Die Sterblichkeit war auch in Bereich von Škofja Loka noch, in der Selca-Pfarre verlangte die Grippe so Todesopfer. Der Zusammenbruch der italienischen Front verursachte unter den Menschen noch eine zusatzliche Angst: Angst vor den fliehenden Osterreichischen Soldaten. Die Regierung des neuen SHS-Staates griindete die Biirgervvehr. Spater ervvies sie sich als unnotig, denn die Armee war ziemlich diszipliniert und mit Nahrungs mitteln gut versorgt, so dass die Angst vor Pliinderung uberflussig vvar. Die Mehrheit der Chronisten begriilste den neuen Staat mit Zufhedenheit. Man fragte sich. ob jetzt bessere Zeiten aufkommen vviirden. Die anderen sahen der Ex-Monarchie mit Bedauern nach. vor allem desvvegen, vveil sie altehrvviirdig und stark katholisch vvar. 169