Projektna mreža Slovenije, Letnik II, številka 1   Prispevek prejet:  29.02.2016 
  Prispevek sprejet: 05.04.2016 
  Scientific paper 
    
  1 
 
TIMSKO DELO POGOJ ZA SOČASNO USVAJANJE IZDELKA 
 
TEAMWORK AS PRECONDITION FOR CONCURRENT PRODUCT 
REALISATION 
 
Lidija Rihar, Janez Kušar 
Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo 
 
 
 
Povzetek 
V članku je prikazan postopek oblikovanja strukture timov pri sočasnem usvajanju izdelka, ki temelji na izračunu stopnje 
intenzivnosti sodelovanja udeležencev projekta sočasnega usvajanja izdelka. 
Ugotovljeno je bilo, da je za manjša podjetja primerna dvoravninska struktura timov, kjer je na prvi ravnini projektni tim, 
na drugi ravnini pa več delovnih timov posameznih zank sočasnega usvajanja izdelka. Za zagotavljanje uspešnega dela 
članov projektnega in več delovnih timov so predlagana potrebna komunikacijska orodja ter oblikovana komunikacijska 
matrika, ki določa način posredovanja informacij za izvedbo aktivnosti projekta sočasnega usvajanja izdelka.  
Prikazani so rezultati organizacije timskega dela pri sočasnem usvajanju izdelka za avtomobilsko industrijo. 
 
Ključne besede: Usvajanje izdelka, timsko delo, zanke sočasnega usvajanja izdelka, komunikacijska matrika 
 
 
Abstract 
This paper presents the process of creating concurrent product development team, which is based on the calculation of 
the intensity of the cooperation of the participants in the project concurrent product development 
The paper demonstrates the team structure in concurrent product realisation. A two-level team structure is suitable for 
small companies, with a core team on the first level and several project teams in concurrent product realisation loops on 
the second level. In order to ensure successful work of the core team and several project teams, appropriate 
communication tools are suggested and a communication matrix has been developed, defining information exchange 
during the execution of activities in concurrent product realisation. The communication matrix is used for identifying 
information system connections. 
The results of organising teamwork and virtual teamwork are shown on a case study of concurrent realisation of a product 
of automotive industry. 
 
Keywords: product and processes realisation, team work, loop of concurrent engineering, communication matrix,  
 
 
 
 2
1. Uvod 
 
Globalni trg daje možnost preživetja le tistim podjetjem, ki zagotavljajo kupcu izdelek po čim nižji ceni in ustrezni 
kakovosti. To pomeni, da je možno ponuditi kupcu pravi  izdelek glede na zahtevano funkcionalnost in kakovost, ob 
pravem času, na pravem mestu, v pravi kakovosti ter po pravi ceni. Izdelek, ki ni izdelan po željah in zahtevah kupcev ali 
pride na trg prepozno oziroma je predrag, ne bo konkurenčen in zanimiv za kupca (Dickman, 2009). Za dosego teh ciljev 
mora podjetje preiti iz sekvenčnega na sočasno usvajanje izdelka. Usvajanje1 izdelka zajema: zasnovo, razvoj, 
industrializacijo, poizkusno proizvodnjo izdelka ter potrditev izdelka in procesov. 
 
Sekvenčno usvajanje izdelka karakterizira zaporedno izvajanje stopenj procesa usvajanja izdelka (Prasad, 1996). 
Opazovana stopnja procesa se lahko prične šele, ko se predhodna stopnja v celoti konča. Informacije opazovane stopnji 
procesa se postopno gradijo in so ob koncu opazovane stopnje popolno zgrajene in se v celoti posredujejo v naslednjo 
stopnjo (slika 1). 
 
V nasprotju s sekvenčnim usvajanjem izdelka je sočasno usvajanje izdelka, ki karakterizira vzporedno izvajanje stopenj 
procesa (Prasad, 1996; Kušar, 2004).Tu se opazovana stopnja procesa usvajanja izdelka lahko prične že pred končanjem 
njej predhodne stopnje. Informacije o opazovani stopnji procesa se gradijo postopno in se že med gradnjo posredujejo 
delne informacije naslednji stopnji, kar pomeni, da se dve ali več stopenj procesa izvaja sočasno (slika 1). 
  
STOPNJA
USVAJANJA 
IZDELKA
Stopnja 
usvajanja
 izdelka
postopna graditev informacij 
enkratni prenos
informacij
čas usvajanja izdelka
1. stopnja 
2. stopnja
3. stopnja
4. stopnja
5 . stopnja
6 . stopnja
7. stopnja
ČAS SEKVENČNEGA USVAJANJA IZDELKA
SEKVENČNO  IZVAJANJE STOPENJ USVAJANJA IZDELKA
1.stopnja 
2.stopnja
3.stopnja
4.stopnja
5. stopnja
6. stopnja
7.stopnja
čas usvajanja izdelka
SOČASNO IZVAJANJE STOPENJ USVAJANJA IZDELKA
STOPNJA
USVAJANJA 
IZDELKA
1.stopnja 
2.stopnja
3.stopnja
4.stopnja
5. stopnja
6. stopnja
7.stopnja
delno grajena
informacija
večkratni
prenos 
informacije
čas usvajanja izdelka
Stopnje usvajanja
 izdelka
1. stopnja 
2. stopnja
3. stopnja
4. stopnja
5 . stopnja
6 . stopnja
7. stopnja
čas usvajanja izdelka
 
Slika 1: Sekvenčno in sočasno usvajanje izdelka (vir: prirejeno po Kušar 2004)  
 
S prehodom iz sekvenčnega na sočasno usvajanje se doseže tudi bistveno krajši čas in nižje stroške usvajanja izdelka 
(Kušar, 2004), kar prikazuje slika 2. 
 
 
1 – Po slovarju slovenskega knjižnega jezika je: 
usvájanje -a s (á) glagolnik od usvajati: usvajanje tujih izkušenj / usvajanje novih tehnoloških procesov / usvajanje učne snovi 
Projektna mreža Slovenije, Letnik II, številka 1   Prispevek prejet:  29.02.2016 
  Prispevek sprejet: 05.04.2016 
  Scientific paper 
    
  3 
čas definiranja izdelka čas proizvodnje izdelka
so
ča
sn
o 
st
ro
šk
i u
s
va
ja
nj
a 
iz
de
lk
a
POTEK STROŠKOV - SEKVENČNO USVAJANJE 
IZDELKA
čas proizvodnje izdelka
čas usvajanja izdelka
S
T
R
O
Š
K
I U
S
V
A
JA
N
JA
 IZ
D
E
L
K
A
ČAS DOBE TRAJANJA IZDELKA
skrajševanje časa 
definiranja izdelka
st
ro
šk
i s
ek
ve
nč
n
eg
a
 u
sv
aj
an
ja
 
iz
de
lk
a
POTEK STROŠKOV - SOČASNO USVAJANJE 
IZDELKA
čas definiranja izdelka
čas usvajanja izdelka
sekvenčno usvajanje izdelka
sočasno usvajanje izdelka
PRIHRANEK NA ČASU
P
R
IH
R
A
N
E
K
 N
A
 S
T
R
O
Š
K
IH
 
Slika 2: Časi in stroški sekvenčnega in sočasnega usvajanja  izdelka (vir: prirejeno po Kušar, 2004) 
 
Kot je razvidno iz slike 2, pri sekvenčnem usvajanju izdelka stroški definiranja izdelka zaradi zaporedne izvedbe stopenj 
enakomerno naraščajo, stroški proizvodnje naraščajo hitro zaradi dolgih interakcijskih zank izvedbe ter sprememb 
oziroma odpravljanja napak. 
 
Pri sočasnem usvajanju izdelka so stroški v začetnih stopnjah zaradi vzporedne oziroma sočasne izvedbe aktivnosti 
definiranja izdelka veliko večji zaradi intenzivnega vložka dela v primerjavi s sekvenčnem usvajanjem, medtem ko so 
stroški proizvodnje bistveno nižji in to zaradi kratkih interakcijskih zank izvedbe sprememb oziroma odpravljanja napak.  
 
Pri sočasnem usvajanju izdelka obstajajo iterakcije med posameznimi stopnjami procesa. V ta namen je bila za izvedbo 
interakcij med stopnjami usvajanja izdelka razvita stezno zankasta tehnologija (Dickman, 2009; Winner, 1988). S tipom 
zanke je popisan tip sodelovanja med prekrivajočimi se stopnjami procesa. Winner (Winner, 1988):  predlaga uporabo 3-
T zank, kjer obstaja medsebojno sodelovanje med tremi stopnjami procesa sočasnega usvajanja izdelka (slika 3). 
 
Za
nk
a
iz
ve
dl
jiv
os
ti
Ko
ns
tru
kc
ijs
ka
za
nk
a
Za
nk
a 
pl
an
ir
an
ja
pr
oc
es
ov
Za
nk
a 
pr
ip
ra
ve
 
pr
oi
zv
od
nj
e
Pr
oi
zv
od
na
 za
nk
a
Določ itev ciljev
Projektiranje
Konstruiranje
Načrtovanje 
procesa
Priprava 
proizvodnje
Izdelava in 
montaža
Dostava
ČAS
STOPNJA PROCESA OSVAJANJA 
IZDELKA
3-T ZANKE PROCESA SOČASNEGA USVAJANJA IZDELKA
Slika 3: 3-T stezno-zankasti proces sočasnega usvajanja  izdelka (vir: prirejeno po Rihar, 2012) 
 
 
 
 4
 
V vsaki zanki procesa sočasnega usvajanja se na podlagi zahtev in omejitev izvede sprememba vstopkov v izstopke 
(Prasad,1996; Kušar, 2014A). 
 
Za izvajanje T - 3 zank sočasnega usvajanja izdelka se v majhnih podjetjih načrtuje dvoravninska struktura timov (Kušar, 
2004; Rihar, 2012), kjer se na prvi ravnini oblikuje projektni tim s stalno sestavo in drugi ravnini delovni timi zank 
sočasnega usvajanja izdelka s spreminjajočo se sestavo, kar prikazuje slika 4. 
 
PROJEKTNI
TIM
Ravnina:
Delovni tim 
zanke 
konstruiranja
Delovni tim 
zanke 
načrtovanja
procesov
Delovni tim 
zanke priprave 
proizvodnje
Delovni tim 
Zanke
 proizvodnje
Delovni tim 
zanke 
izvedljivosti
1.
2.
STALNA  SESTAVA PROJEKTNEGA TIMA SOČASNEGA USVAJANJA IZDELKA
SPREMINJAJOČA SESTAVA DELAVNIH TIMOV  SOČASNEGA USVAJANJA IZDELKA
 
 
Slika 4: Dvoravninska struktura timov stezno-zankastega sočasnega usvajanja izdelka (vir: Rihar, 2012) 
 
Naloga projektnega tima sočasnega usvajanja izdelka je vodenje in nadzor izvedbe projekta, naloga delovnih timov pa je 
izvajanje deklariranih nalog zank sočasnega usvajanja izdelka. 
 
Iz prikazanega se vidi, da sočasnega usvajanja izdelka ni brez dobro organiziranega timskega dela, ki predstavlja sredstvo 
za organizacijsko integracijo. Timsko delo pri sočasnem usvajanju izdelka se prične z oblikovanjem sestave projektnega 
tima in delovnih timov za izvedbo zank sočasnega usvajanja izdelka. Za uspešno timsko delo je potreben tudi izbor 
komunikacijskih orodij za delo v projektnem timu in delovnih timih zank sočasnega usvajanja  izdelka ter oblikovanje 
komunikacijske matrike za stalno in neposredno izmenjavo informacij med udeleženci sočasnega usvajanja izdelka. 
 
Za oblikovanje projektnega in delovnih timov zank sočasnega usvajanja izdelka je bila uporabljena metoda izračuna 
stopnje kooperativnosti sodelujočih organizacijskih enot na projektu (za oblikovanje projektnega tima) in v posamezni 
zanki sočasnega usvajanja (za oblikovanje delovnih timov zank). Osnova za izračun stopnje kooperativnosti med 
udeleženci projekta je matrika odgovornosti projekta in matrike odgovornosti zank sočasnega inženiringa. 
 
 
2. Timsko delo pri sočasnem usvajanju izdelka 
 
2.1. Oblikovanje timov za sočasno usvajanje izdelka  
 
Tim je definiran kot majhna skupina posameznikov, ki se aktivirajo za dosego skupnega cilja, za katerega so odgovorni 
in se lahko nahajajo na isti lokaciji. 
 
Virtualni tim je definiran kot tim, sestavljen iz članov, ki so razmeščeni po različnih lokacijah, regijah ali državah in 
presegajo razdalje, organizacijske in nacionalne meje (Rad, 2003; Kušar, 2014B). 
 
Projektna mreža Slovenije, Letnik II, številka 1   Prispevek prejet:  29.02.2016 
  Prispevek sprejet: 05.04.2016 
  Scientific paper 
    
  5 
Geografsko razpršeni virtualni tim podjetju omogoča, da se v tim vključi najboljše člane, ne glede na njihovo lokacijo. 
Poleg navedene prednosti gre pri virtualnem timu tudi za velik časovni in stroškovni prihranek, poleg tega pa se virtualni 
tim lahko po potrebi večkrat sestane tudi za krajši čas, kar bi bilo v timu težko izvedljivo (Kušar, 2014B). 
 
Timi za sočasno usvajanje izdelka so oblikovani v dvoravninski strukturi (slika 4). Na prvem nivoju je oblikovan projektni 
tim usvajanja izdelka. V sestavi projektnega tima sodeluje po en predstavnik vsake od organizacijskih enot, ki je na 
projektu tudi nosilec odgovornosti za svoje strokovno področje. Člani projektnega tima ostanejo ves čas projekta v 
nespremenjeni sestavi. V projektnem timu je tudi vodja delovnega tima izvedbene zanke, ki pa ni prisoten ves čas trajanja 
projekta, ampak je prisotnost odvisna na kateri stopnji usvajanja  (v kateri zanki) se trenutno nahaja projekt.  
 
Za oblikovanje delovnih timov zank je izdelana matrika odgovornosti (slika 5), kjer je določena odgovornost in način 
sodelovanja med izvajalci aktivnostmi v posamezni zanki (Duhovnik, 2009; Kušar, 2008).  
 
  
 
Slika 5: Matrika odgovornosti (vir: Rihar, 2012) 
 
 
Sestava timov je določena na podlagi izračuna stopnje intenzitete dodeljene odgovornosti pri izvajanju posamezne 
aktivnosti. Dodeljena odgovornost posameznih organizacijskih enot v času izvajanja aktivnosti, narekuje stopnjo 
sodelovanja med posameznimi službami, pri čemer je uporabljena metoda točkovanja po zgledu: odgovoren - sodeluje- 
informiran, kar prikazuje preglednica 1. 
 
Preglednica 1: Vrednotenje odgovornosti (vir: Rihar, 2012) 
 
 
Število točk Intenziteta odgovornosti posamezne službe pri izvajanju aktivnosti 
1 informiran 
3 sodeluje 
9 odgovoren; soodgovoren 
 
 
Za vrednotenje, ki se izvede s točkovanjem po metodi 9-3-1, se uporabi matrika odgovornosti aktivnosti zanke (slika 6).  
 
 
 
Slika 6: Točkovanje v  matriki odgovornosti po metodi 9-3-1 (vir: Rihar, 2012) 
 
 
Matrika odgovornosti  (slika 6) je osnova za izračun stopnje intenzivnosti sodelovanja: 
 
 
 
 
 
Po pregledu doseženih vrednosti stopnje skupne intenzitete odgovornosti članov delovnih timov pri izvajanju aktivnosti 
zank usvajanja izdelka se:  
- član delavnega tima posamezne zanke usvajanja izdelka z maksimalnim faktorjem skupne intenzitete 
odgovornosti določi za vodjo delovnega tima te zanke, 
𝑆𝑡𝑜𝑝𝑛𝑗𝑎 𝑖𝑛𝑡𝑒𝑛𝑧𝑖𝑣𝑛𝑜𝑠𝑡𝑖 𝑠𝑜𝑑𝑒𝑙𝑜𝑣𝑎𝑛𝑗𝑎 =  
∑ 𝑑𝑜𝑑𝑒𝑙𝑗𝑒𝑛𝑖ℎ 𝑡𝑜č𝑘 𝑝𝑜𝑠𝑎𝑚𝑒𝑧𝑛𝑖 𝑜𝑟𝑔𝑎𝑛𝑖𝑧𝑎𝑐𝑖𝑗𝑠𝑘𝑖 𝑒𝑛𝑜𝑡𝑖 𝑣 𝑧𝑎𝑛𝑘𝑖
∑ 𝑣𝑠𝑒ℎ 𝑑𝑜𝑑𝑒𝑙𝑗𝑒𝑛𝑖ℎ 𝑡𝑜č𝑘 𝑣 𝑧𝑎𝑛𝑘𝑖
 
 
 
 6
- v posamezne delovne time zanke usvajanja izdelka vključijo predstavniki tistih služb podjetja katerih stopnja 
skupne intenzitete odgovornosti presega 5%, 
- v delovne time zank usvajanja izdelka vključijo tudi predstavniki dobaviteljev in kupcev in to ne glede na 
vrednost stopnje skupne intenzitete odgovornosti v izogib nesoglasij ob nepravilnem razumevanju zahtev 
dobaviteljev in kupcev. 
 
Za učinkovito delo timov ali virtualnih timov so potrebna ustrezna orodja, katera podpirajo  (virtualno) timsko delo. 
Preglednica 2 prikazuje prednosti in slabosti najpogosteje uporabljenih orodij za komunikacijo v timu oziroma v 
virtualnem timu.   
 
Preglednica 2: Prednosti in slabosti orodij za delo v timih oziroma virtualnih timih (vir: povzeto po Rihar, 2012; Duarte, 
2006) 
 
 
Komunikacijsko orodje 
 
Značilnost Prednosti Slabosti 
SESTANEK TIMA 
na isti lokaciji 
 
Primeren za: 
TIMSKO DELO 
- Najboljše orodje za komuniciranje v 
realnem času zaradi osebnega stika 
ter vizualne in verbalne 
komunikacije med člani tima. 
- Sestanki so lahko formalni ali 
neformalni. 
- Vizualna in verbalna komunikacija; 
- Osebni kontakt med člani tima. 
- Vsi člani tima se poznajo. 
- Udeleženci se lahko pripravijo na 
sestanek. 
- Vsi člani tima morajo imeti čas za 
udeležbo na sestanku. 
- Veliko časa za potovanja. 
- Visoki stroški potovanj. 
 
VIDEO KONFERENCA 
 
Primerna za: 
VIRTUALNI TIM 
- Dobro orodje za komuniciranje v 
realnem času zaradi vizualne in 
verbalne komunikacije in možnih 
interakcij med člani tima. 
 
- Vizualna in verbalna komunikacija. 
- Posredni osebni kontakt. 
- Takojšnja komunikacija. 
- Niso potrebna draga potovanja. 
- Prihranek časa. 
- Člani tima se lahko pripravijo na 
sestanek, če je v naprej posredovan 
namen in dnevni red. 
- Uporaba audi /video opreme. 
 
- Vsi člani tima morajo biti istočasno 
prisotni. 
- Potrebna predhodna priprava. 
- Časovni zamik slike zaradi 
oddaljenost. 
- Strošek zaradi komunikacijskih poti. 
AUDIO KONFERENCA 
 
Primerna za: 
VIRTUALNI TIM 
- Dobro orodje za komuniciranje v 
realnem času. 
- Verbalna komunicira in možnost 
interakcij med člani tima. 
- Deluje v internetnem okolju. 
 
- Zanesljivo in vedno razpoložljivo 
komunikacijsko orodje. 
- Udeleženci so na različnih lokacijah. 
- Udeleženci potrebujejo le internetno 
povezavo. 
- Nizka cena uporabe. 
 
- Mogoča je le verbalna komunikacija. 
- Udeleženci morajo biti istočasno v 
komunikacijskem omrežju. 
 
GLASOVNA 
SPOROČILA 
(Voice mail) 
 
Primerna za: 
VIRTUALNI TIM 
- Neosebno orodje za komuniciranje. 
- Le za nujna sporočila. 
- Sporočilo je naslovniku 
posredovano ne glede na njegovo 
prisotnost. 
- Prejemnik ima čas, za pripravo na 
odgovora. 
 
- Neosebna komunikacija. 
- Primerno za nujna, kratka sporočila. 
 
E-SPOROČILA 
(E-mail) 
 
Primerna za: 
VIRTUALNI TIM 
- Neosebno komuniciranje, brez 
vizualne in verbalne komunikacije. 
-  Ni možnosti interakcij med člani 
tima. 
- Pošiljanje pisnih sporočil in 
dokumentov. 
- Potrjevanje prevzema sporočila. 
 
- Neosebna komunikacija. 
- Omejitev velikosti poslanih 
dokumentov. 
SODELOVANJE Z 
VIRTUALNO 
PRISOTNOSTJO 
(Groupware, Work group 
support system) 
 
Primerna za: 
VIRTUALNI TIM 
- Možna verbalna komunikacija med 
člani tima. 
- Izmenjava informacij v realnem času. 
- Komuniciranje med več člani tima 
hkrati. 
- Pri izvedbi delovne naloge omogoča 
hkratno delo večih udeležencev, ki so 
na različnih lokacijah. 
- Skupne baze podatkov. 
- V naprej mora biti definiran 
komunikacijski proces. 
 
- Sočasno sodelovanje članov tima, ki 
so na različnih lokacijah. 
- Sočasna izmenjava podatkov in 
informacij. 
- Dostop do podatkov na skupnem 
strežniku. 
- Z dodatno video opremo je mogoča 
tudi vizualna komunikacija. 
- Informacije je mogoče članom tima 
posredovati preko telefonskih 
sporočil. 
- Obremenjuje računalniške 
komunikacije. 
- Zahteva po ustrezni programski 
opremi. 
ELEKTRONSKA TABLA 
(Electronic white board) 
Primerna za: 
TIMSKO DELO in 
VIRTUALNI TIM 
- Prenosna ali fiksna tabla, ki omogoča 
elektronski zajem podatkov, njihovo 
posredovanje in arhiviranje. 
- Enostavna uporaba.  
- Predhodna priprava gradiva. 
- Namenjena je beleženju rezultatov. 
- Hiter elektronski prenos vsebine na 
tabli ostalim članom tima. 
- Občutljiva za uporabo. 
 
 
 
Poleg orodij za timsko delo je potrebno definirati še način komunikacije med vodstvom in ostalimi udeleženci projekta. 
 
Vsaka od zank sočasnega usvajanja izdelka potrebuje vhodne in oblikuje izhodne podatke. Prehajanje v naslednjo zanko 
ni možno, če predhodna zanka ni sklenjena (Kušar, 2004). 
 
S komunikacijsko matriko zank sočasnega usvajanja izdelka je določen način posredovanja informacije /dokumenta 
(preglednica 3). Za vse aktivnosti se določi in opravi popis: 
- vhodnih informacij s potrebnimi dokumenti, da se posamezna aktivnost lahko začne izvajati; 
- izhodnih informacij, in potrebnih dokumentov, ki nastanejo pri izvajanju posamezne aktivnosti; 
Projektna mreža Slovenije, Letnik II, številka 1   Prispevek prejet:  29.02.2016 
  Prispevek sprejet: 05.04.2016 
  Scientific paper 
    
  7 
- orodij, v katerih se nahaja  ali v katerih nastaja informacija; 
- kdo oblikuje informacijo in komu jo mora posredovati;  
- standardnih dokumentov, ki jih je potrebno  pri določeni aktivnosti izpolniti, glede na zahtevane standarde in 
organizacijske predpise; 
- komunikacijskih kanalov za posredovanje informacij/dokumentov. 
 
Preglednica 3: Komunikacijska matrika vhodnih in izhodnih informacij in dokumentov (vir: Rihar, 2012) 
 
ID 
 
Vhodna informacija - 
dokument 
Aktivnost 
Izhodna informacija - 
dokument 
Orodja uporabljena pri 
izvajanju 
Informacijo 
(dokument) posreduje 
Informacijo 
(dokument) prejme 
1 
Vhodna informacija 
1;… 
Vhodni dokument 1; .. 
Aktivnost 1  
Izhodna informacija 1,… 
Izhodni dokument 1,… 
Uporabljeno orodje 
sočasnega usvajanja 
Služba, ki posreduje 
informacije ali 
dokument 
Služba, ki prejme 
informacijo ali 
dokument 
 
 
… … … … … … 
n 
Vhodna informacija 
n;… 
Vhodni dokument n; .. 
Aktivnost n 
 
Izhodna informacija n,… 
Izhodni dokument n,… 
Uporabljeno orodje 
sočasnega usvajanja 
Služba, ki posreduje 
informacije ali 
dokument 
Služba, ki prejme 
informacijo ali 
dokument 
 
 
 
Vsaka zanka se konča s pregledom opravljenega dela, ki zajema pregled: obvladovanja ciljev in obsega, obvladovanja 
terminov, obvladovanja virov in odgovornosti, obvladovanja tveganj, obvladovanja komunikacij, obvladovanja stroškov 
in obvladovanja kakovosti ter po potrebi obvladovanje oskrbe. 
Brez uspešno opravljenega kontrolnega pregleda ob zaključku izvedene zanke ni mogoč prehod v naslednjo zanko. 
Odstopanja od načrtovanih ciljev je treba prepoznati ter predvideti preventivne ukrepe za njihovo preprečitev. Določiti je 
potrebno tudi način za obvladovanje sprememb. 
 
Slika 7 prikazuje zanke sočasnega usvajanja s splošnim prikazom vhodnih in izhodnih informacij. 
 
 
 
 8
 
 
 
 
 
 
  
 
 
 
IZHOD iz 3. V 4. ZANKO
IZHOD iz 1. ZANKE (VHOD V 1. ZANKO)
 
VHOD v 1. ZANKO
IZHOD iz 4. V 5. ZANKO
IZHOD iz 5. ZANKO
IZHOD iz 2. ZANKE (VHOD V 3. ZANKO)
 
-
/ Kontrolni načrt prototipa
-
- Načrtovanje za proizvodnjo in montažo
Pregled in potrditev načrtovanja kakovosti 
- Izdelava prototipa 
- Tehnične risbe in načrti z izračuni
- Tehnološke specifikacije
- Specifikacije za material
- Spremembe tehničnih risb in specifikacij 
Analiza možnih napak posledic načrtovanja (DFMEA)
- Soglasje vodstva o nadaljevanju projekta
-
- Specialne karakteristike izdelka in procesa
-
-
Sredstva za merjenje in testiranje Zahteve kupca
Soglasje kupca o nadaljevanju procesa 
Soglasje vodstva o nadaljevanju projekta-
1. ZANKA: 
ZANKA PRIDOBITVE IN POTRDITVE NAROČILA
2. ZANKA: 
ZANKA RAZVOJA IZDELKA
3. ZANKA: 
ZANKA RAZVOJA 
PROCESA IZDELKA
5. ZANKA: 
ZANKA ZAKLJUČEVANJA PROJKETA
IZHOD iz 2. ZANKE (VHOD V 3. ZANKO)
4. ZANKA: 
ZANKA POTRJEVANJA IZDELKA IN PROCESA  
IZDELKA
Nova oprema, orodja in prostorske zahteve
-
-
- Pridobljena ponudba kupca
- raziskava trga    
- izkušnje tima
- Načrtovanje kakovosti     
Informacije o izdelku in procesu 
Pregled in potrditev načrtovanja izdelka in procesa
- Študije zanesljivosti izdelka
- Soglasje vodstva o nadaljevanju procesa
-
- Poskusni zagon
Ocenitev merilnih sistemov
- Predhodna študija sposobnosti procesa
- Testiranje in potrditev izdelka in procesa 
- Ocena pakiranja
- Zaključek načrtovanja kakovosti
- Kontrolni načrt za izvajanje serije
- Soglasje vodstva o nadaljevanju projekta
( )
(grobi -FLOW Chart)
-
-
- Cilji načrtovanja
Cilji zanesljivosti in kakovosti
Predhodno načrtovanje  materialnih potrb
Grobi diagram poteka procesa 
- Grobe specialne karakteristike izdelka procesa 
- Potrditev načrtovanja izdelka in procesa
- Načrtovanje kakovosti
Soglasje vodstva o nadaljevanju projekta-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
- Predhodni načrt sposobnosti procesa 
Standard pakiranja
Načrt ureditve proizvodnje in strojev
Matrika karakteristik izdelka in procesa
Kontrolni načrt za predserijo
Navodila za proces
Načrt analize merilnih sistemov
Sistemski pregled kakovosti  izdelka in procesa 
- Analiza možnih napak in posledic procesa PFMEA
Razmestitev opreme v prostoru FLOW Chart
- Soglasje vodstva o nadaljevanju projekta
- Predpis pakiranja
( )
( )
-
- Dostava kupcu
- Merjenje zadovoljstva kupcev
Načrtovanje in izvajanje ukrepov za zmanjšanje 
odstopanja procesa
 
 
Slika 7: Vhodne in izhodne informacije zank sočasnega usvajanja izdelka – splošen prikaz (vir: Rihar, 2012) 
Projektna mreža Slovenije, Letnik II, številka 1   Prispevek prejet:  29.02.2016 
  Prispevek sprejet: 05.04.2016 
  Scientific paper 
    
  9 
3. Organizacija timskega dela pri sočasnem usvajanju komponente za avtomobilsko industrijo 
 
Cilj projekta je izdelava konkurenčnega pedalnega sklopa osebnega avtomobila, ki bo ustrezal zahtevani kakovosti, 
zanesljivosti, masi, ceni in času usvajanja. 
 
Projekt sočasnega usvajanja komponent pedalnega sklopa je bil razdeljen v šest stopenj usvajanja, in to: 
1. stopnja: Priprava projekta sočasnega usvajanja pedalnega sklopa, 
2. stopnja: Razvoj pedalnega sklopa, 
3. stopnja. Razvoj procesa pedalnega sklopa, 
4. stopnja: Poizkusna proizvodnja pedalnega sklopa, 
5. stopnja. Kvalifikacija pedalnega sklopa 
6. stopnja: Redna proizvodnja pedalnega sklopa 
 
Znotraj šestih stopenj sočasnega usvajanja pedalnega sklopa je bilo definiranih 280 aktivnosti ter določenih pet zank 
sočasnega usvajanja in to: 
1. Zanka pridobivanja naročila – T- 2 zanka, 
2. Zanka razvoja pedalnega sklopa – T-3 zanka, 
3. Zanka razvoja procesa pedalnega sklopa – T - 3  zanka, 
4. Zanka kvalifikacije pedalnega sklopa in – T - 3  zanka, 
5. Zanka zaključevanja projekta usvajanja  pedalnega sklopa – T - 2 zanka 
 
Slika 8 prikazuje način oblikovanja zank sočasnega usvajanja pedalnega sklopa in sodelovanja med stopnjami usvajanja. 
 
predserija
predaja v redno 
proizvodnjo
prototippotrditev 
programa
Pridobitev
povpraševanja 
kupca
 ANALIZA POVRATNIH INFORMACIJ IN KOREKTIVNI UKREPI
PREIZKUSNA PROIZVODNJA
PRIPRAVA PROJEKTA1. stopnja .
RAZVOJ IZDELKA
T-3 ZANKA 
PRIDOBIVANJA 
NAROČILA 
RAZVOJ PROCESA
STOPNJA 
USVAJANJA 
ČAS 
USVAJANJA 
Pridobitev
naročila kupca
T-3 ZANKA 
RAZVOJA
 IZDELKA T-3 ZANKA 
RAZVOJA
 PROCESA 
T-3 ZANKA 
KVALIFIKACIJE 
IZDELKA IN 
 PROCESA 
T-2 ZANKA 
ZAKLJUČEVANJA 
PROJEKTA
REDNA PROIZVODNJA
serija
KVALIFIKACIJA PROCESA
2. stopnja 
3. stopnja 
4. stopnja 
5. stopnja 
6. stopnja 
 
Slika 8: Oblikovanje zank sočasnega usvajanja pedalnega sklopa (vir: Rihar, 2012) 
 
 
3.1. Oblikovanje timov sočasnega usvajanja komponente pedalnega sklopa 
 
Oblikovana je bila dvoravninska struktura timov sočasnega usvajanja izdelkov (Kušar, 2008; Rihar, 2012), zato je na prvi 
ravnini projektni tim, na drugi ravnini pa pet delovnih timov (slika 9). 
 
 
 
 10
PROJEKTNI  TIM 
Ravnina:
RAZVOJA 
KOMPONENT
RAZVOJA PROCESA
KOMPONENT
KVALIFIKACIJE 
IZDELKA 
IN PROCESA 
KOMPONENT
ZAKLJUČEVANJA 
PROJEKTA
KOMPONENT
Delovni  tim zanke:
PRIDOBIVANJA 
NAROČILA
1.
2.
STALNA SESTAVA PROJEKTNEGA TIMA
SPREMINJAJOČA SESTAVA DELOVNIH TIMOV
 
Delovni  tim zanke: Delovni  tim zanke: Delovni  tim zanke: Delovni  tim zanke:
 
Slika 9: Struktura timov sočasnega usvajanja pedalnega sklopa (vir: Rihar, 2012) 
 
 
3.1.1. Oblikovanje projektnega tima sočasnega usvajanja komponente pedalnega sklopa 
 
Projektni tim sočasnega usvajanja pedalnega sklopa bo vodil celotni potek izvedbe projekta, reševal organizacijska 
nesoglasja in se dogovarjal za strategijo opravljanja nalog. Vodstvo podjetja se je odločilo, da bodo v projektni tim 
vključeni: 
- vodja projekta VP - stalni član, 
- vodja projektnega tima obravnavane zanke VPT - nestalni član, 
- vodja nabave – zunanje ter nabave in prodaje investicijskih sredstev (NAB+NIS) - stalni član, 
- vodja prodaje in prodajne logistike (P+PL) - stalni član, 
- vodja razvoja (RAZ) - stalni član, 
- vodja industrializacije in proizvodno razvojne tehnologije (IND+PRT) - stalni član, 
- vodja načrtovanja in oskrbe proizvodnje, vzdrževanja ter proizvodnega centra (NO+VZD+PC) - stalni član, 
- vodja kakovosti (Q) - stalni član, 
- vodja dobaviteljev (DOB) - stalni član, 
- vodja kupcev (KUP) - stalni član, 
 
Slika 10 prikazuje sestavo projektnega tima sočasnega usvajanja pedalnega sklopa. 
STALNA SESTAVA PROJEKTNEGA TIMA 
Pin PL
RAI
 Q
NIS in 
NAB
IND in 
PRT
NO,PC in
 VZD
VP
 VPT
 
DOB
 
KUP
 
 
Slika 10: Projektni tim sočasnega usvajanja pedalnega sklopa  (vir: Rihar, 2012) 
Projektna mreža Slovenije, Letnik II, številka 1   Prispevek prejet:  29.02.2016 
  Prispevek sprejet: 05.04.2016 
  Scientific paper 
    
  11
 
 
 
Člani projektnega tima, razen vodje projekta, bodo del delovnega časa posvetili delu na projektu, preostali del delovnega 
časa pa bodo opravljali naloge v oddelku oziroma službi,  kateri pripadajo. 
 
Vodja projekta bo za čas trajanja projekta usvajanja pedalnega sklopa izločen iz oddelka kateremu pripada in bo poln 
delovni čas angažiran na projektu. Po zaključku projekta se bo vrnil v svoj oddelek. 
 
3.1.2. Oblikovanje delovnih timov zank sočasnega usvajanja komponent pedalnega sklopa 
 
Kot prikazuje slika 10 bo v proces sočasnega usvajanja pedalnega sklopa vključenih pet delovnih timov za pet zank.  
 
V delovne time zank bodo vključeni strokovnjaki štirinajstih strokovnih služb podjetja ter predstavnika strateških 
dobaviteljev in kupcev, glede na stopnjo skupne intenzitete odgovornosti za izvedbo v posamezno zanko vključenih 
aktivnosti. 
 
Ko podjetje pridobi ponudbo, se prične izvajanje aktivnosti prve zanke: »Zanka pridobivanja naročila«, ki vključuje tri 
stopnje sočasnega usvajanja pedalnega sklopa, in to:  
- priprave projekta,  
- razvoja izdelka in  
- razvoja procesa pedalnega sklopa. 
 
Zanka se izvede, ko prodaja presodi, da je smiselno izdelati ponudbo za usvajanje pedalnega sklopa.  
 
Prvi zanki sledijo druga, tretja, četrta in peta zanka (Kušar, 2014A). Vodja projekta se je v soglasju z vodstvom podjetja 
odločil, da bo intenziteta odgovornosti posameznega člana virtualnega tima pri izvajanju aktivnosti določene zanke 
točkovana po metodi 9-3-1. 
 
Rezultate točkovanja odgovornosti članov timov pri izvajanju aktivnosti prve zanke usvajanja pedalnega sklopa: »Zanka 
pridobivanja naročila« podaja preglednica 4.  
  
 
 
 
 12
Preglednica 4: Točkovanje odgovornosti članov tima: »Zanka pridobivanja naročila« (vir:  Rihar, 2012) 
 
 
 
 
LEGENDA: 
1 
UP – Uprava 
 
5 IND - Industrializacija 9 NAB - Nabava 13 RAČ - Računovodstvo 
2 
P – Prodaja 
 
6 Q - Kakovost 10 PC – Proizvodni center 14 PL – Prodajna logistika 
3 VP – Vodja projekta 7 PRT – Proizvodno razvojna tehnologija 11 
NO – Načrtovanje in oskrba 
proizvodnje 
15 DOB - Dobavitelji 
4 RAI - Razvoj 8 NIS - Nabava investicijskih sredstev 12 VZD - Vzdrževanje 16 
Kup – Kupec 
 
 
Projektna mreža Slovenije, Letnik II, številka 1   Prispevek prejet:  29.02.2016 
  Prispevek sprejet: 05.04.2016 
  Scientific paper 
    
  13
Iz preglednice 4 je razvidno, kakšno odgovornost ima posamezni član tima za izvedbo aktivnosti prve zanke sočasnega 
usvajanja  pedalnega sklopa. 
 
Postopek točkovanja odgovornosti članov tima je bil izveden tudi  za vse ostale zanke  sočasnega usvajanja  pedalnega 
sklopa. 
 
Rezultati izračuna faktorja skupne intenzitete odgovornosti članov delovnih timov pri izvajanju aktivnosti vseh petih zank 
sočasnega usvajanja pedalnega sklopa so vidni v preglednici 5. 
 
 Preglednica 5:  Stopnje skupne intenzitete odgovornosti članov delovnih timov pri izvajanju aktivnosti zank sočasnega 
usvajanja  pedalnega sklopa (vir: Rihar, 2012) 
 
 
Na sliki 11 je prikazana sestava delovnih timov vseh petih zank sočasnega usvajanja pedalnega sklopa. 
ZANKE 
USVAJANJE  
PEDALNEGA 
SKLOPA 
ČLANI 
VIRTUALNIH 
TIMOV 
UP P VP RAI IND Q PRT NIS NAB PC NO VZD RAČ PL DOB KUP 
VSOTA
TOČK 
1. Zanka: 
PRIPRAVLJENJE 
NAROČILA 
 
TOČKOVANJE 
POSAMEZNEGA 
ČLANA  TIMA V 
PRVI ZANKI 
3 165 19 163 104 61 9 84 87 9 10 0 0 11 10 30 765 
Faktor intenzivnosti 
posameznega  
člana tima 
 
0,39 
21,5 2,48 21,3 13,6 7,97 1,19 11,2 11,5 1,19 1,33 0 0 1,46 1,33 3,98 100 
IZBRANI ČLANI TIMA  
V PRVI  ZANKI 
 165  163 104 61  84 87       30 694 
Faktor intenzivnosti 
izbranega člana timu 0 23,8  23,4 14,9 8,79  12,1 12,5       4,32 
100 
2. Zanka: 
RAZVOJ PEDALNEGA 
SKLOPA 
 
TOČKOVANJE  
POSAMEZNEGA 
ČLANA  TIMA V 
DRUGI  ZANKI 
13 39 85 279 102 74 18 38 57 7 13 7 8 13 15 27 795 
Faktor intenzivnosti  
posameznega 
člana tima 
1,7 5,2 11,3 37,2 13,6 9,9 2,4 5,1 7,6 0,9 1,7 0,9 1,1 1,7 2,0 3,6 100 
IZBRANI ČLANI TIMA  
V DRUGI ZANKI 
 39 85 279 102 74  38 57       27 701 
Faktor intenzivnosti 
izbranega člana timu 
 5,9 12,8 39,8 15,3 11,1  5,7 8,1       3,9 100 
3. Zanka: 
RAZVOJ PROCESA 
PEDALNEGA SKLOPA 
TOČKOVANJE  
POSAMEZNEGA 
ČLANA  TIMA V 
TRETJI ZANKI 
2 7 37 32 299 166 100 121 26 46 23 39 0 4 52 48 1002 
Faktor intenzivnosti  
posameznega  
člana tima 
0,21 0,74 3,91 3,38 31,6 17,5 10,5 12,7 2,74 4,86 2,43 4,12 0 0,42 5,49 5,07 100 
IZBRANI ČLANI TIMA  
V TRETJI  ZANKI 
  37  299 166 100 121       52 48 823 
Faktor intenzivnosti 
izbranega člana timu 
  4,82  38,9 21,6 13,1 15,8       6,78 6,23 100 
4. Zanka: 
KVALIFIKACIJA 
PEDALNEGA SKLOPA 
IN PROCESOV 
TOČKOVANJE  
POSAMEZNEGA 
ČLANA  TIMA V 
ČETRTI ZANKI 
 4 36 12 189 147 103 34 12 45 30 18 5 6 77 12 730 
Faktor intenzivnosti  
posameznega  
člana tima 
 0,5 4,9 1,6 25,9 20, 14,1 4,7 1,6 6,2 4,1 2,5 0,7 0,8 10,5 1,6 100 
IZBRANI ČLANI TIMA  
V ČETRTI ZANKI 
  36  189 147 103   45     77 12 609 
Faktor intenzivnosti 
izbranega člana timu 
  5,9  31 24,1 16,9   7,4     12,6 2 100 
5. Zanka: 
ZAKLJUČEVANJE 
PROJEKTA 
 
TOČKOVANJE  
POSAMEZNEGA 
ČLANA  TIMA V 
PETI ZANKI 
20 43 48 7 49 32 37 2 12 18 14 4 21 80 6 39 434 
Faktor intenzivnosti  
posameznega  
člana tima 
5,13 11,1 12,3 1,79 12,6 8,20 9,49 0,51 3,07 4,9 3,59 1,03 5,38 20,5 1,54 10 100 
IZBRANI ČLANI TIMA  
V PETI  ZANKI 
 43 48  49 32 37       80  39 328 
Faktor intenzivnosti 
izbranega člana timu 
 13,1 14,6  14,9 9,76 11,3       24,4  11,9 100 
 
 
 
 14
PROJEKTNI TIM 
USVAJANJA 
PEDALNEG SKLOPA
Ravnina:
1.
2.
SPREMINJAJOČA SESTAVA DELOVNIH TIMOV USVAJANJA PEDALNEGA SKLOPA
STALNA SESTAVA PROJEKTNEGA TIMA SOČASNEGA USVAJANJA PEDALNEGA SKLOPA
Delovni tim:
 zanke:
PRIDOBIVANJA 
NAROČILA
Delovni tim:
 zanke:
RAZVOJA 
PEDALNEGA SKLOPA
Delovni tim:
 zanke:
RAZVOJA PROCESA 
PEDALNEGA SKLOPA
Delovni tim:
 zanke:
KVALIFIKACIJE 
PEDALNEGA SKLOPA 
IN PROCESA
Delovni tim:
 zanke:
ZAKLJUČEVANJA 
PROJEKTA
VODJA DELAVNEGA 
 TIMA
 
Slika 11: Delovni timi zank sočasnega usvajanja komponent pedalnega sklopa (vir: Rihar, 2012) 
 
 
3.2. Oblikovanje komunikacijske matrike zank sočasnega usvajanja pedalnega sklopa 
 
Komunikacijska matrika zank sočasnega usvajanja pedalnega sklopa  za vsako aktivnost zanke določa: 
- vhodne informacije s potrebnimi dokumenti za pričetek izvajanja posamezne aktivnosti, 
- izhodne informacije s potrebnimi dokumenti, ki nastanejo ob izvajanju posamezne aktivnosti, 
- orodja, v katerih se informacije nahajajo oziroma v katerih nastajajo, 
- kdo informacije oziroma dokumente posreduje, 
- kdo informacije oziroma dokumente prejme, ter 
- način posredovanja informacij oziroma dokumentov (komunikacijski kanal). 
 
Preglednica 6 prikazuje del rezultatov komunikacijske matrike izvedbe aktivnosti: »Zanka pridobivanja naročila«. 
 
 
Preglednica 6: Komunikacijska matrika izvedbe aktivnosti: »Zanka pridobivanja naročila« (vir:  Rihar, 2012) 
 
ID 
 
VHODNA INFORMACIJA - 
DOMUMENT 
AKTIVNOST 
IZHODNA INFORMACIJA - 
DOMUMENT 
ORODJA 
UPORABLJENA 
PRI IZVAJANJU 
AKTIVNOSTI 
INFORMACIJO 
(DOKUMENT) 
POSREDUJE 
INFORMACIJO 
(DOKUMENT) 
PREJME 
KOMUNIKA=  
CIJSKI 
KANAL 
0 SOČASNO USVAJANJE  PEDALNEGA SKLOPA 
 
1 Ponudbeni del projekta  
2 Priprava projekta  
 
3 Pregled povpraševanja 
 
4 Povpraševanje Prejem in določitev statusa povpraševanj Dokument PP  KUPEC P 
e-sporočilo 
5 Dokument PP Pregled popolnosti zahtev  Preverba podatkov (prvo rešeto)  P  
 
6 Preverba podatkov (prvo rešeto) Odpiranje projekta  Zasnova izvedbenega projekta SAP P Vse službe 
 
7 Zasnova izvedbenega projekta Izdelava povpraševanja Sporočilo o odprtju povpraševanja SAP P Vse službe 
e-sporočilo; 
SVP 
8 Dokument PP Definiranje projektne skupine Sklep o začasni projektni skupini  P 
RAI,IND,NAB,
Q,VP 
e-sporočilo; 
SVP 
Projektna mreža Slovenije, Letnik II, številka 1   Prispevek prejet:  29.02.2016 
  Prispevek sprejet: 05.04.2016 
  Scientific paper 
    
  15
9 Osnutek reparticije 
 
10 
Sklep o začasni projektni skupini, Sporočilo o odprtju 
povpraševanja Iniciacijski sestanek 1 (povpraševanje) 
Zapisnik sestanka o konceptu izdelka, 
Izdelava reparticije 
 P 
RAI,IND,NAB,
Q,VP 
e-sporočilo; 
SVP 
11 Pridobitev ponudb  
 
12 Pridobivanje ponudb Nabava 
 
13 3D model, zahteve kupca; 2D risbe; Osnutek 
reparticije 1; Zapisnik sestanka o konceptu izdelka Izbor potencialnih dobaviteljev 
Izbor potencialnih dobaviteljev  NAB DOB 
e-sporočilo 
14 
Povpraševanje prodaje; 3D model, zahteve kupca; 
Osnutek reparticije 1 Kreiranje in lansiranje povpraševanj 
Povpraševanje nabave  NAB Dob. 
e-sporočilo 
15 Ponudba dobavitelja; Izbor potencialnih dobaviteljev Pridobivanje ponudb Ponudba dobavitelja  NAB P 
e-sporočilo 
16 Ponudba dobavitelja Analiza ponudb Analiza ponudb dobavitelja  NAB DOB 
e-sporočilo 
17 Analiza ponudb dobavitelja Izbrana ponudba investicijskih sredstev Izbor dobavitelja  NAB DOB 
AK 
18 Pridobivanje ponudb NIS  
 
19 
Nabor ponudnikov; 3D model, zahteve kupca; 2D 
risbe; Osnutek reparticije 1; Tehnološka zasnova 
procesa 
Izbor potencialnih dobaviteljev Izbor ponudnikov  NIS  
 
20 Izbor ponudnikov; 2D risbe; Izbor ponudnikov Kreiranje in lansiranje povpraševanja Povpraševanje   NIS DOB 
e-sporočilo; 
SVP 
... ... ... ... ... ... ... 
... 
39 Potrjena zasnova izdelka; Potrditev embalaže izdelka Konec projekta - nesprejeta  ponudba konec projekta  UPRAVA P, Vse službe 
e-sporočilo; 
glasovno 
sporočilo 
40 Razvoj pedalnega sklopa 
 
41 Definicija izdelka  
 
42 Validacija popolnosti vhodnih podatkov 
 
43 Zasnova izvedbenega projekta Preverba vhodnih zahtev (ZZ, povpraševanje) 
Pregledane vhodne zahteve in usklajene 
zahteve s pogodbo 
   AK 
44 Konstrukcijska dokumentacija 
 
45 
Sporočilo o odprtju povpraševanja, (zahteve kupca, 
okolje, ..) Obdelava vhodnih podatkov 
Povezava podatkov iz SAP- a v ST ST RAI-KI  
SAP;SMT 
46 
Zasnova izvedbenega projekta; Sporočilo o odprtju 
povpraševanja Planin razvoja izdelka 
Plan razvoja procesa  RAI 
Q, IND, NAB, 
NIS 
SAP 
47 Povezava podatkov iz SAP- a v SMT Modeliranje 3 D 3D model, kosovnica CATIA RAI-KI  
SAP;SMT 
... ... ... ... ... ... ... 
... 
60 
Sklad toleranc; Posebne zahteve po posamezni 
tehnologije; 2D risbe; Poročilo validacije preizkusov; 
Poročilo FMEA izdelka, Pomembne karakteristike 
Opomnik  za preverjanje definicije izdelka Opomnik 00  IND RAI, P 
sestanek 
61 Razvoj procesa pedalnega sklopa 
 
62 Definicija procesa 
 
64 
3D model, zahteve kupca; 2D risbe; Zapisnik 
sestanka o konceptu izdelka; Znane potrebne 
količine, roki izdelave in cena  
Zasnova TP (tehnološkega procesa) Tehnološka zasnova procesa  IND 
RAI,Q,  IND-
KALKULACIJ
A 
SAP;SMT 
65 
Znane potrebne količine, roki izdelave in cena; 
Sporočilo o odprtju povpraševanja; Zasnova 
izvedbenega projekta 
Planin procesa, sinoptik, izvedljivost procesa 
Definicija plana, sinoptika in izvedljivost 
procesa 
   SAP;SMT; e- sporočilo 
66 
Zahteve kupca za embalažo; 3D model, zahteve 
kupca; 2D risbe Zasnova embalaže  
Zasnova embalaže   IND P 
SVP; ET 
67 
3D model, zahteve kupca; Zapisnik sestanka o 
konceptu izdelka, Izdelava reparticije; 2D risbe; 
Tehnološka zasnova procesa 
Zasnova QM plana Zasnova QM plana  IND 
RAI,Q, IND-
KALKULACIJ
A 
SAP;SMT 
68 
Sklad toleranc, Posebne zahteve po posamezni 
tehnologije; 2D risbe; Poročilo validacije preizkusov Preverba izvedljivosti Opomnik 01 
Opomnik 01  IND 
RAI,Q, IND-
KALKULACIJ
A 
SAP;SMT; 
sestanek 
69 Opomnik 01 PKU po Opomniku 01 PKU po Opomniku 01  IND, Q RAI, IND 
sestanek 
70 Tehnološka zasnova procesa; Zasnova QM plana Zasnova potrebnih KMPO Potočilo o KMPO  IND, Q RAI, IND 
SAP;SMT,ET 
 
Legenda komunikacijskh kanalov: 
SVP- 
sodelovanje z virtualno 
prisotnostjo 
AK- avdio konferenca SMT- SmarTeam ET- elektronska tabla 
 
S komunikacijsko matriko zank sočasnega usvajanja  pedalnega sklopa je za izvajanje posamezne aktivnosti zanke vnaprej 
določen način posredovanja informacij ter komunikacijska orodja (kanali) potrebna za posredovanje informacij oziroma 
dokumentov. 
 
4. Zaključek 
 
Sočasno usvajanje izdelkov prinaša kar nekaj prednosti. Ena poglavitnih je, soočanje s težavami in njihovim reševanjem 
v zgodnejših stopnjah usvajanja izdelka. Vsi vemo, da je napako oziroma napačno predvidevanje veliko ceneje odpraviti, 
kot pa reševati posledice v primeru izdelkov z napakami.  
 
V članku je predstavljeno, da sočasno usvajanje izdelka ni brez dobro organiziranega timskega oziroma virtualnega 
timskega dela.  
 
Glede na rezultat izračunanih stopenj skupne intenzitete sodelovanja med organizacijskimi enotami podjetja se je jasno 
pokazalo, kateri člani tima so v določeni zanki potrebni.  
 
Timsko delo je pogoj sočasnega osvajanja izdelkov saj krepi medsebojno zaupanje, omogoča hitrejše ter kakovostnejše 
reševanje problemov, spodbuja inovativnost ter tako postreže z boljšimi rešitvami problema in spodbuja nenehno učenje.  
 
 
 
 16
 
Dobro organizirano timsko delo zagotavlja zgodnje odkrivanje problemov ter njihovo reševanje v zgodnjih stopnjah 
osvajanja izdelkov, zgodnje sprejemanje odločitev in usmerjenost k cilju kar je ključnega pomena pri odgovornem 
pristopu k usvajanju izdelkov. 
 
S takšnim načinom organizacije se krepijo odnosi znotraj timskega sodelovanja, poveča se kreativnost članov tima in 
ustvari se ustrezna komunikacija. Timi samostojno prepoznavajo problematiko in tudi samostojno predlagajo primerne 
rešitve. 
 
Prikazana je dvonivojska struktura timov stezno–zankastega procesa sočasnega usvajana izdelka, ki je primerna za 
usvajanje izdelkov v majhnih podjetjih 
 
Podan je pregled nad razpoložljivimi komunikacijskimi orodji za delo v timu  oziroma virtualnem timu s pregledom 
prednosti in slabosti posameznega orodja. Oblikovana je vsebina komunikacijske matrike sočasnega usvajana izdelka, ki 
določa način posredovanja informacij oziroma dokumentov pri izvedbi aktivnosti zank sočasnega usvajanja izdelka. 
 
Predlagana metodologija oblikovanja timov oziroma virtualnih timov ter komunikacijske matrike sočasnega usvajanja 
izdelka je bila preizkušena na primeru pedalnega sklopa .  
 
 
 
5. Literatura 
 
Dickman Philipp (2009): Schlanker Materialfluss, Springer-Verlag, Berlin - Heidelberg. 
Duarte D.L., Snyder N.T. (2006): Mastering Virtual Teams, Jossey-Bass, cop., San Francisco, CA. 
Duhovnik, Jože, Žargi, Urban, Kušar, Janez, Starbek, Marko (2009): Project-driven concurrent product development. 
Concurr. eng. res. appl., vol. 17, no 3, str. 225-236 
Kušar J., Duhovnik J., Grum J., Starbek, M.(2004): How to reduce new product development time. Robot. comput.-
integr. manuf. Vol. 20, No. 1, str. 1-15.  
Kušar, Janez, Bradeško, Lidija, Duhovnik, Jože, Starbek, Marko (2008): Project management of product development, 
Stroj. vestn., vol. 54, no. 9, str. 588-606. 
Kušar, Janez, Rihar, Lidija, Duhovnik, Jože, Starbek, Marko. (2014A): Concurrent realisation and quality assurance of 
products in the automotive industry. Concurrent engineering,  vol. 22, no. 2, str. 162-171 
Kušar, Uroš, Kušar, Janez. (2014B): Izzivi obvladovanja mednarodnih projektov. Projektna mreža Slovenije, letn. 17, št. 
1, str. 14-20. 
Prasad B. (1996): Concurrent Engineering Fundamentals, Volume I, Integrated Product and Proces Organization, New 
Jersey, Printice Hall PTR, str. 216-276. 
Rad F. Parviz, Levin Ginger (2003): Achieving Project Management Success using Virtual teams, J. Ross Publishing, 
Boca Rato, Florida. 
Rihar, Lidija, Kušar, Janez, Gorenc, Stanislav, Starbek, Marko. (2012): Teamwork in the simultaneous product 
realisation. Strojniški vestnik, sep., vol. 58, no. 9, str. 534-544. 
Winner R. I., (1988): The Role of Concurrent Engineering in Weapons System Acquisition, IDA Report R-338, Institut 
for Defence Analysis, Alexandrija, VA. 
  
Projektna mreža Slovenije, Letnik II, številka 1   Prispevek prejet:  29.02.2016 
  Prispevek sprejet: 05.04.2016 
  Scientific paper 
    
  17
 
Dr. Janez Kušar je izredni profesor za področje proizvodnih sistemov na Fakulteti za 
strojništvo v Ljubljani. Njegovo znanstveno delo zajema področje proizvodnih sistemov, 
načrtovanja in vodenja proizvodnje ter projektnega vodenja. Aktivno sodeluje s številnimi 
slovenskimi podjetji in to predvsem na področju uvajanja projektnega vodenja in sočasnega 
inženiringa.  
V revijah in zbornikih znanstvenih konferenc je objavil preko 35 izvirnih znanstvenih člankov 
ter večje število strokovnih prispevkov. Sodeluje pri raziskovalnih in industrijskih projektih na 
področju proizvodnih sistemov, proizvodne logistike, načrtovanja in vodenja proizvodnje ter 
projektnega vodenja in sočasnega usvajanja izdelkov. 
 
 
 
 
 
Dr. Lidija Rihar je asistentka za področje proizvodnih sistemov na Fakulteti za strojništvo v 
Ljubljani. Pred študijem na fakulteti je bila zaposlena v Zavarovalnici Triglav, nato pa v podjetju 
Litostroj EI kot organizatorka dela v pisarni projektnega vodenja. Od leta 2005 do 2015 je bila 
zaposlena na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani kot samostojna strokovna sodelavka, odgovorna 
za prenos znanja in strokovno podporo pri uvedbi projektnega vodenja in sočasnega inženiringa 
v podjetja. V strokovnih revijah je objavila 10 izvirnih znanstvenih člankov. S svojimi prispevki 
je sodelovala tudi na več strokovnih in znanstvenih srečanjih.