261. Številka. Ljubljana, četrtek 13. novembra. XII. leto, 1879. OVENSKI NAROD Fxhaja vsak dan, izvzeniSi ^ouodeljke in dneve po praznikih, ter velja po pošti prejeman za a v s tr o-o g« r s k e dežele za celo leto 16 gld., za pol 1« ta 8 gl., U četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom ae računa 10 kr. za mesec, 30 kr. ca četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode ufiitelje na ljudskih šolah in sa dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 9 gld. 50 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od Aetiriatopne petit-vrste 6 kr.} ce se oznanilo enkrat tiBka, 5 kr., če se dvakrat, in 4 kr., če se tri- ali večkrat tiaka. Dopisi naj se izvole frankirati. — Bokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 3 „gledališka stolba". Opravništvo, na katero naj se Dlagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodne} tiskarni" v Kolmanovej hiši. Rusi in Poljaki. Krasz«wdkega Blavnost je po vseh znamenjih, ki se zuaj kit/ o, o tajala led, ki je obdajal rusko in poljsko srce in je Bovražno ločil. Majka Slava je plakala videča, ka se dva lijenih sinov dan na dan bolj odtujujeta, dan oa dan bolj pigrezata v nasprotnem sov raštvu. Majka Siava je molila in prosila slovansko slogo, naj ona užge zopet v srcih najvrlej-fiih sinov svojih it-kro spravedijivoati, da bodo mogli z združenimi močmi bojevati zoper germansko nasilstvo, da bodo z združenimi modni in složni mej soboj dosezali ono bodočnost, katero je ljubeča mati odločila svojim sinovom Slovanom. Da se je dni led okolo Brc dveh slovanskih bratov otajal, to zahtevalo je vse pristranske pomisleke odstrani ujočega uzroka. Taka uzroka sta se podajala prvič v velikanu Krasztvvskem, in drugič v nevarnem odnosaji, ki preti od grmanstva vsemu Slovanstvu, ki pa posebno nevarno stran kaže na onih krajih, kjer je Slovanstvo združeno čiselno in duševno ▼ kompaktnej množim. Velikemu človeškemu duhu in umu klanjajo se narodje, takemu klanja se Se bolj njemu sorodna kri. Ko je slavil Poljak Josip Igoacij KraBzevvski dne 3. oktobra meseca petdesetletnico svojega pisateljskega delovanja, poprijeti bo se vsi slovanski narodje te prilike, da so izrazili svoje globoko spoštovanje pred njegovim veleumom, poprijeli so se te prilike, da se izrazi zopet jedenkrat tolikokrat zasmehovana slovanska solidarnost in da se naredi pot občnemu slovanskemu zbhženju. Velike stvari zahtevajo siluih in velikih pro-uzročiteljev in ne majhena stvar je zbliženje mej Rusi in Poljaki 1 Ali ob priliki Kraszevv- skega slavno-ti je bila molitev majke Slave vsaj deloma uslišana : O 1 Triglava do Balkana, do Urala in Severnega morja čul se je jed. n glas : siovanskasolidarnost, slovansko zbliženje naj postane resnica! Ta glas dosle de nij potihnil, postaje si l ne j i in krepko odmeva po vseh slovanskih novinah. Slovanom zmirom skrajno sovražno german-stvo je ob slavnosti K ras z« ws*ega sumičilo rusko vlado, ka je vsem ruskim novinam prepovedala poročati o tem slovanskem prazniku. Na prvi mah se je pokazala iz tacega pisarjenja konjska noga: oni nemški časopisi so hoteli, da bi t resnici ruska ilada s tako naredbo udusila celo važnost KraszevvBkega slavnosti, katera bode imela za vse Slovanstvo najboljše posledice. Tega so se bali evropski časoj i -vi „židovske zveze-, za to so namignili ruskej vladi, kaj naj stori. Ali ruska vlada si je svesta Bvojega pozvanja aot slovanska vlada, in utrjen je ruskega gospodarstva pravo vidi v okrepljenji SI o -vanstVH, v obistinjeoji občeslovanske solidarnosti. Tedaj pa ruski listi nijso samo pisali o slavnosti, ki se je vršila v Kra-kovem, nego pisali so o nj ej navdušeno in se stališča bratske vzajemnosti in sprave mej Rusi in Poljaki. „Kraszi.Wikega Blavnost moramo si mi in Poljaki ukoristiti", piše velik rusk list, „slavnost v Krakovem je postni zgodovinsk čin, resnejši, nego morebiti Poljaki sodijo. Posebno poudarjati je fakt, da iz nobednega sla\nost nega govora se nij čulo politiško sovraštvo. V svojem govoru je slikal K r a s z e w s k i razpad poljske države in polagano prerojenje poljskega naroda. On je opomiDjal Poljake, naj ostanejo zvesti svojim narodnim idealom iu iščejo svojo blagost in bodočuost v mirnem razvijanji naroda. Najvažnejši izid slavnosti v Krakovem je preverjenje Poljakov, da jim kaže ledina pot do boljše bodočnosti v vsestranskem duševnem razvoji, katerega se pa morajo izključiti vse politiške fantazje. Vsi govori Krakovske slavnosti so navdihneni z iz-poznanjem, da si je narod poljski, razdelien in ločen, po izgubi svojih pravov in po hudem trpljenji, vsekako ohranil čutje jedinosti in solidarnosti vseh svojih delov; da 6oi ter isti narod je nehal po britkih izskustvih blagost svojo iskati v revolucionarnih poskusih, in da si je narod zapisal na svoj prapor »družbin-sko in duševno razvijanje naroda". Na tem stališči moremo in moramo Poljakom podati prijateljski roko. Stoletja dolgo bili smo si Bovražni, bojevali smo se s Poljaki, v minolih desetletjih smo živeli brez ujih. Zdaj je do-'el čas, ko moramo z njimi hoditi, tega ne zahteva samo ime lastno notranje razvijanje, nego tudi naše vnanje položenje. Iskrena sprava s Poljaki v Rusiji, uprava ne samo z besedami nego tudi z dejanji, taka sprava nam bode dala takih zavezn.kov v Nemčiji in Avstriji, da nam ne bole nevarna nobedna nemško-avstrijska zveza**. Tako piše o pomirjenji mej Rusi in Poljaki ruski list „Golos", o kaUrem se je lehko često trdilo, da pospešuje vse drugo nego slovanske interese. Ta iskrena beseda odličnega ruskega časopisa nam de dobro, in preverjeni smo, da bode tudi na one, na katere so naslovljene, najugodniše uplivala. Poljski narod se mora uživeti v misli na Slovanstvo, ker samo v tem kaže posamuim njegovim delom spasenje. Baš zdaj je pruska vlada mahnila zopet po Poljakih na Poznanskem; tukaj živi poleg 80 odstotkov Slovanov-Poljakov samo Birokrat. (Obraz.) Naš ali pa bolje rečeno ljubljanski ah sploh kranjBki birokrat z veliko plešo na glavi, z nataknenimi očali vj h tobačnega nosu, upognenega hrbtišča, zamazane črne suknje z gosjim peretom obligatno za ušesom in s tobačni co mej prsti, rodi se navadno cesarskemu uradniku z ma|heno plačo, pa posebnim blago slovom božjim, namreč kar se tiče bodočih davkosnedežev — birokratčekov. Doma, žalostna mu majka, uživa mnogo naukov, mnogo pripovedovanj, da je on več, kot druge brezumne kmetske butice, s katerimi naj se ne peča. — a malo kruha, sila malo. Zaradi tega je on šibke rasti, da bi ga lebko tako rekoč na kolenu prelomil in obraza tako zvane bledo-nobul-lačne barve. Poleg vseh teh nobel lastnosti je naš birokratček malo Špintuozen v možjanih ah kakor študentje pravijo, suh, popolnem duševno suh. Baš zaradi take slabe vesti ima on v mladosti celo nekaj kolegijalno-opoz'cijo-nalnega duha, da ne verjame vse svojej mamil ter prav rad ,fehtaa črni kruh svojih butastih kmetskih sošolcev, Bi z njimi tudi po bratov-ski v lase poseže in po demokratovski srajco iz-za hlač puli. Posebno pa on komunizem spoštuje in v šolskih in domačih nalogah kmetske stavke in misli za hrbtom krade in tako navadno svojo gospodsko glavo „cvajerjau reši. Pozneje v višjem gimnaziji, posebno okolo njemu grozovite mature, se spozabi tako daleč, da s sošolci po „zvezdi" špancira, celo v Čital-uičnej restavraciji z vrčki trka in navdušeno živio kriči. In dobro umeje, zakaj to dela. Strah, matura je blizu, lepo počesana glava pak prazna. To je tudi zadnja kolegijalnost našega junaka. Uže po šolskem valeti, kjt-r nemške profesorje na ramah nosi iu jim „lioc't." kriči, svoje sošolce mrzlo ali nič več ne pozdravlja s prejšnjim „servus", kajti on zdaj cilinder nosi in glaco-rokavice, v žepu pa število beračkih priporočilnih listov na različne „bird-štfe" v Beču Oudu ue mu uže smeje nasproti lepa hofmajstrovska služba, vožnja v prater, obiskovanje gledišč, mej tem, ko kmetske glave stare pentametre pri branjevcih na puf kupujejo, s tobačnim dimom sobe kurijo, domoljubno navdušenje pa pri vrči vode srkajo. Daljne birokratčekove študije nemajo posebne zanimivosti. Le to je pomenljivo, da on v počitnicah v ljubljansko kazino mej „ferfassungBiraindlarje" zahaja, kjer ga njegov oče-birokrat svojim višjim smehljaje predstavlja in rad o talentiranih mladih juristih govori. In stari birokrat ima zdij mučne ure. Po izgledu don Kihota svojemu mlademu Pansi pripušča svobodnega izvrševanja svoje vere. Calo tako daleč so se izpozabili nekateri angleški f m ttiki. da so prišli našeg« ce3*ria prosit, da se on mmli onih zatiranc^v. To se ie pa vendar preveč zdelo češkim prntastintora in zadnjo nedeljo bo v presbiterijskej seji uem-ško-e-angeliAlte občine v Pragi podpirali protest zoper tuje agitiranje z )per avstrii*k^ verske narđibe. Minski carjevi! naslednik, ki je zdaj bil se svojo visoko soprogo v Gmundenu, je prišel baje 10. t. m. v Berlin na pohod k nemškemu cesarju. S prva se je poročalo, da bode šel iz (Jmundena najprej na Dunaj in potem še le v Berlin, zdaj pak se poroča, da bode iz Berlina na potu obiskal še le dunajski dvor. Pohod ruskega carjeviča naslednika Aleksandra Aleksandroviča v Berlin mora imeti važen povod, in če obišče tudi našega cesarja, potem se bodo z gotovostjo moglo trditi, da zveza treh cesarjev nij še zamrla. Iz €7etin§tw se poroča 10. t. m., da je prišel tja adjutant bolgarskega kneza in prinesel lastnoročno pismo kneza Aleksandra do črnogorskega kneza. Kakor se čuje, bode bolgarski knez spomladi pohodil črnogorskega kneza. Vsekako so ti pohodi balkanskih knezov dobro znamenje za osnovanje zveze balkanskih držav. Zadnjo nedeljo je sprejel turili sultan kneza Lobanova v avdijenciji, preje pa se je ruski poslanik posvetoval se Saidom in Mahmudom. Turško prebivalstvo z vlado na čelu je prišlo vendar enkrat do spoznanja, da angleško prijateljstvo do Turčije pomenja tej pogin. Turški dvorni časopis „Termijan" potrjuje: Prijateljstvo angleško je opasnejše nam nego rusko sovraštvo, in Turčiji so se oči odprle. Anglija pravi Turčiji: „Daj mi z lepa svoje ozemlje". Včeraj je dal lordtnajor v Kr»Hr/n»if banket, pri katerem je nemški poslanik M ii liste r dejal, da nemški cesar želi uživati dobo miru. B e a c o n s f i e 1 d je poudarjal, da se je trgovina oživila, on ne ume, kako da morejo Irci upati, da bodo s6 socijalno zmešnjavo odpravili gospodarstveno bedo. Na dalje je dejal, da bodo vojne operacije angleške v Srednjoj Aziji oživele zopet angleški upliv; on upa, da se bode mir v Evropi ohranil, ker ga po-trebujo vse velevlasti ne samo da varujo vir, od koder dobivajo svojo pomoč, nego tudi od uzvišenejših ozirov; Angleška da ne sme prezirati usode ostale Evrope. Beaconsfield je preverjen o dolgem in trajnem miru, ako se bodoangleškisvetivEvropiposlušali. Ako pa Angleška popusti svoje naravno stališče v evropskem svetova 1-stvu, potem je voj na jako gotva. Program angleške vlade da obsezati besedi: „Im-perium et libe rta s". /VeM*#*ej7« zveznega svetovalstva odseki za ustavo in računarstvo so sprejeli so- glasno prodlogo, da se vsakih dveh let sestavi državni proračun. Vsled tega sklepa tudi nemški reihstag ne bode vsako leto sklican, ter se bode dotičen paragraf ustave spremenil, ki je dosle to določeval. Ta sklep odsekov nemškega zveznega sveta bode se nedvomno sprejel tudi v polnem zboru tega svetovalstva* Dopisi. I k PtllHl 8. novembra [I/.v. dop.] Po naključji mi ie doSla v roke v plovenskem Celjl izhajajoča „C llier Zeitung" rekte, celjskega butlia (št. 48 od 19. p. t). Gledam in iščem kaj bi v tem lističi zanimivega našel in glej! na druorej strani stoii „pedagogično11 zapisano „d*e Pettauer TBchitalniza"!! (Pri prvih črkah „tschu sem 27 krat za poredoma kih-nol. Stavec.) Oho, si mislim, pa ne, ko bi naša čitalnica „mit sack und pack" stala pred celjsko okrožno sodniio zaradi hulodeljstva „t očibodenja" našim nemško — „pedagogično" —• mislečim kukavicam. Prečitam duhoviti „peda-gogični" sp'8 in o joj, si mislim, ta nepoboljšljiva ptuj-dca čitalnica ali bolje njen odbor dela preglavico nekim „gospodom", zakaj se vendar odbor ne poda „in orpore" pred naše kričače pa jih skesano prosi odpuščenja „no-strau culpa, „nostra" m.xima culpa? Potem sem prepričan, da nas tudi naši nemčurji pa* ste slovenski — misliti. Ko bi bil „pedagogičui" mož kaj istine v svojem spisu povedal, no, še odgovarjali ne bi na to neslano zmes. Prvič naj nam pove dopisnik, kedaj in pri katere j priložnosti je čitalnica kacemu dru-tvu nasprotovala. Od kod pa ste naenkrat „IIanzel"nov „fortšritsverein" prinesli? Ze!<5 „pedagoglfuo* je tudi, da »nevtralni" dopisnik čitalnico dolži, ka je dna kriva necih dopisov v „Slov. Nar." Mar misli „ nevtralni" pe ItgOg, da ima čitalnica svoje dop enike ? Vsak pameten človek bode razvidel, da ima tista stranka, koja stanovanje plačuje, pravica pri svojem oknu zapisano imeti svoje ime ali če hočete reči firmo. Pa uže vem, ka ta moja trditev nij „pedagogična" in tistn mladič" bode toliko Časa hišnega gospodarja priduševal, da se mu vol|a izpolni: Bun l dein wille ge-schehe!u Popolnem izmišljena je trditev dopisnikova glede pritožeb več Člano? necih društev zaradi mrtvih devet črk. O tem je dopisnik v svojej „pedagogičnej* fantaziji le sanjaril. Črna laž pa je trditev glede posredovanja meh društev po svojih predsednikih. Pogajali se ovi gospodje nijso nič, temveč 20 odstotkov Nemcev, a prvi ndmajo svojih šol, poljski jezik je zatiran in po najnovejšem ukazu pruske vlade morajo biti napisi cest celo tam nemški, kjer govori prebival-stvoizključivo poljski, — poljska imena so celo pod nemškimi prepovedana. Poljaki so veliko prestali, veliko se borili z Risi, — zdaj morajo uvideti, da bodočnost njihova kot naroda je odvisna od pjrmrjenja z i uskim narodom Poljskemu narodu preti na Poznan-skem največja opasnost, se sporazum!jenjem mej poljskim ta ruskim narodom, z „dejansko spravo" odvrne se velikim delom ta nevarnost, kajti rusko Poljsko meji na zdaj — pru-Bko Poznanijo! ? Politični razgled. lolranle «le£el«. VLjnbljani 12. novembra. Zbornic** pasttmcev je izvolila včeraj, kakor je bilo uže preje nedvomljivo, definitivnim predsednikom zdanje sesije državnega zbora C o r o n i j a, podpredse ! nikom pa Smolko in štajerskega slovenskegi poslanca Godla. Centralisti so pri vohtvi zopet poka zali svojo zagrizenost, ker so kljubu temu, da je avtonomistiška stranka volila ustavoverca Coroninija predsednikom, postavila tudi za podpredsednika Kl i era za kandidata; se ve, da bo zopet ž njim propali. Denes, v Bredo, ima odsek za brani-beni zakon zopet sejo; ker se glasi, da hoče T.iHlVi dva tretjini vseh glasov za spre jem tega zakona, je tedaj jako dvomljivo, da-li bode vladna predlogi sprejeta, ker od ustavo-Vercev se še nič ne čuje, da bi jih bila vulja za podaljšanje brambenega zakona glasovati. Za to jim zopet Btara „Pressa" od vtorka razlaga, da če ne glasujejo z* brambeni zakon, B tem ustavovernej stranki nij nič pomagano, ker nikakor tuli potem centralisti ne pndeio na vlado, če prav zdanje ministerstvo odstopi, ker centralistiška stranka nij zmožna za vladanje. V državnem zboru se je osnovala «//»■«-riiktu «i»'uiba3 koje udje so državnozbof? ski poslanci in bodo vse gospodarstvene in obrt.ske predloge državnega zbora v posebn h shodih posvetovali. Ud te drufcbe je lehko vsak državnozborsk poslanec naj pripada katerej stranki koli. Jutri ima ta družba svoje osnovno zborovanje. Češki klub in pravna stranka državnega zbora sta dovolila pr stop k tej družbi s tem pogojem, da se v tej družb, ne bode nič sklepalo, kar bi vezalo ude teh dveh klubov. Tu]i, posebno angleški časopisi so se zal njega čaaa posebno br gali za nekatere pr*o-testti nte na Češkem ter jih pomilovati, ker jih avstrijska vlada »tako hudo" zatira in jim ne imenitne birokratske lekcije daje, ter mu bodočnost se zlatom in „ordniu slika. Tudi mama ima v tem podučevanji imenitno ulogo Ona ve, kako je vsaka stvar, in je vajena poklonom podložnih svojega moža in umeje, koliko to v pravem far u upliva. S pravo žensko zgovornostjo obdeluje torej svojega jurista ter mu zabičuie, da k lepej karijeri mnngo pomore ženska. Te naj torej spoštuje; se ve da, če so imenitne, ter hubijo hišne priiatelje, pa imajo sitne, stare, nadušljive šef-birokrate V zakonskem jarmu. Tako izvrstno podkovan prične birokrat-ček cesarsko službo mej prašnimi akti v kotu dolgočasne kaucelije. To je zanj s početka prava Sbirija. Od doliega Časa ondu pri imenitnem mundiraoji ali protokoliranji peresa špici, svojo mlado brado umetno glešta in zaljubljene pisma piše, ter po svobodi izdibuje. Veijemite mi, svojemu „i-tipflerskemu" štf-birokratu osle kaže, umeje se, za hrbtom, srdito zabavlia, ter jeze peresa zveči. N* večer pa za oškodovanje po mestnih promenadah napotje dela, to je, 8 cvikarjem oboroženimi očmi ženstvo meri in prt'soj a, ah pa kakemu zaljublienemu tovarišu za „slona" služi. S m ter tja in to zadnj'č v življenji se mu izbudd tudi še nekake zlate mladostne sanje o svobodi. To bi bil čas, v katerem bi se še lehko rešil poznejšega duhomornega birokratizma. Kadar vidi tropo „maziljencev" kakor vihro diviati po drevoredu, da He otroci plaše, spominja se celo kacega Hošolca v leme-natarskej Sibiriji in zavida ga. Ondu se uživa dobra menaža z vinom in kadar pred prazniki »II nedeljami cerkovnik veliki zvon goni, je ce'o utarodavin, obligatni dupleks <> i pa, o mizerere, jurist za trideset dni| in toliko nočij v meseci uradni prah požira in štfov čme-rikav obraz gleda. Ali vse mine na svetu tudi praktikantova mizeri)a. Nebo polno čestn h zvezd se jame jatmiti. Nenadoma neko jutro avanzira naš znanec od omizja, ob katerem se pehajo biriči in kamor kmetje navadno svoje kratke pipice po-k Ui da jo, kadar imajo pri šefu opravek, za eno s. bo dalje pred obličje Bamega su-šefa. In to je mnogo, sila mnogo. Zdaj je gospod, zdaj ima moč in lep dekret, ter dokaj stotakov plače! — In ubogi pisači od prejšnjega omizja, katerim je nekdaj svojo tugn razlival in njih tolažbe poslu-al, kako jih pesti zdaj in prezira, kako meri na cvikar in dela izpuščene pike na „iu. Sc transit araicitia — birokrata! Naibolj pa poskuša svojo moč nad ubo-zimi kmet. Potem se ravna tudi njegova cenzura i-p obiskuje in mej gardo prepokcro h ta malih doftarjev ali pisarjev, se ve, da njim v čudo, visoko poli- Josip Dernjač iz Bizeljskega, g. Josip Mešiček iz Pisec in Franjo Slemenščak iz Zdol. — Kot nodporni ul je društvu pristopil g. Ivan La-pajne, vodia meščanske šole v Krškem. f ■ P4t. na Notranjskem 0. nov. flzv. dop.] Marsikateri Abendrothovih voznikov s* je veliko trudil, da bi priŠsl do krvavo zasluženega plačila. Tudi gospod c. kr. okrajni glavar se ;e mnogo prizadevni, da bi svojim pollcžnim pomogel do zasluženih nove v, pa kakor mi je iz zanesljivega vira znano, je prav malo ali čisto nič upanja, da bi kedaj Abend-rothovi upniki dobili svoj denar. Abendroth ne je menda izrazil, da ima samo še 10 G02 gk vsem voznikom vkupaj izplačati. Kakor so pa vozniki postojniškega okraja v svojem Času poročali, je Abendroth samo voznikom postojni-škega okraja še 150 840 gl. zaslužka dolžan I' tega je lahko posneti, da je za tukajšnje uže od mnozih drugih nadlog tlačeno ljudstvo to velik ularec, ki bo marsikaterega gospodarja na beraško palico spravil. Nekateri kmet je kravo prodal, da je konj za Abend-rothovo vožnjo kupil misleč, da si bo s tem svoje stanje zboljšal, pa namesto, da je zasluženi denar za vožnjo prejel, je moral še denar hlapcem v Bosno pošiljati, ako je hotel konje in hlapca domov dobiti. Marsikateri gospodar pa še konj nazaj dobil nij, ker so zavolj preslabega preskroo-vanja poginili ali pa zavoljo nalezljive bolezni bili pobiti. In tako je siromak zdaj v velike, revščini brez denarja, brez konj in brez krav. Oposorujem pa tuli ljudstvo, da jo, kakor vem iz gotovega vira, z ozirom na Abend-rotlnve denarne okoliščine tuli prav malo ali prav za prav čisto nič upanja, da bi se na (.ravnem potu pri sodniji kaj doseglo. DomaČe utvari. — (Porotni sod) je v ponedeljek žre-bljarja Vadelia iz Kamnegorica jednoglasno krivega spoznal hudodelstev uboja in težkega telesnega poškodovanja. Vadelj, ki nij tajil, ie meseca avgusta brez vsacega uzroka kar na lepem z nožem napadel dva fanta, ki sta ga srečala, in ja tako hudo ranil, da je jeden umrl, drugi pa več tednov bolau bil. — (Čujte!) Graški list „Der Landbote", namenjen prostemu kmetskemu ljudstvu, je objavil na nemško preveden dr. J. Blei\veisov poučni članek o govejej kugi, ki je priobčen v „ Novicah". Ker se te še pregosto sliši, kako BO ljudje na kmetih lehkomiselui in svojeglavni, je vsacemu rodoljubu priporočati, ka ves svoj tiko „rengira". Stitn ter tje calo rad vitko krčmarjevo hčer v rdeče lice u^čipne iu jej objemajo jo okolo pasu, nekaj na uho zašepeče, da Micka zarudi in cesarskega neslaneža prav po birokratski odrine. V te večer.ie družbe tudi rad časopise nosi, namreč liste brez kolka in pa staro ali novo dunajsko Prešu, in ljubljanski Tagblatt, to se umeje! Iz poslednjih odšle vso svojo učenost zajema in je polnih ust fer-fasenge. Slovenske liste, posebno pa „NarodH neizmerno sovraži, bolj kot naglavni greh. Ne samo list, temuč vse njegove bralce bi koufi sciral rad, ko bi se dalo, in da bi za to najslavnejše delo kakov orden dobil. Vendar naš birokrat se sem ter tje tudi spreminja kakor luna na nebu, to je, v ča-u volitev*. Tedaj je prava ovc* ponižnosti. Pod kmetske strehe zahaja, s trdimi kmeti v krčmi na zdravje pije, kranjski govori in usta ima medena. upliv obrača na to, đa ljudstvo Bpozna nevarnost, ki mu preti, in zve, kako se je moro varovati. V to avrho je g. dr. BIeiweisov spis najbolj pripraven. — (Minister za poljedelstvo) grof Falkenhayn bb je te dni preko Trsta podal v Istro in namer ja nekaj dnij potovati po deželi, da se sam preveri o uboštvu, ki je trpi prebivalstvo vsled raznih uim, katere so pokončale letošnjo letino. — (F ml. Fran vitez Littrow,) bivSi divizijoner v I/ubljaui je šel v pokoj in o tej priliki počeščen bil s priznanjem cesarjeve zadovoljnosti o mnogoletnem svojem službovanji. — (Goveja kuga) se je prikazala tudi v Javorji, občina Dobrunje blizu Ljubljane. Vas je vsled tega zaprta. — (Iz Kranja) se nam poroča, da sta dne 8. t. m. popolu Ine pogoreli dve bajti v Stražisči pri Šmartnera. Poslopji sta bili zavarovani, pa pokončano je tu li skoro vse pohištvo treh Bitarjev, ki so gostovali v njih. — (Pri okrajnem sodišči Kranjskem) so uječe te dni popolnem prazne. Vsled tega je razobešen bel prapor. — (Trsna uš) ali Phylloxera vastatrix, ki je s prva zatrošena bila iz Amerike samo na Francosko, se vzlic prizadevanja vlad, vi-norejskih društev in razumnih vinogradnikov sploh vedno bolj širi, ker si nevedni in neverni liudje naročajo u-ivo trse Iz Laškega je poslednji čas priromala na Tirolsko, zato je izvažanje tamošnjih trsov prepovedano. Škoda, ki jo trpe druge dežele, naj bi bila svarilo našim vinorejcem, da se varujejo kupovati trsov iz tujih krajev. — (Izložbo pariških fotografij na steklu) na mestnem trgu št. 2 v Gale-tovej hiši vsem priporočujemo, kdor bi hoče krasnih slik ogle lati. Od denes do sobote se bodo kazale slike Španjskih in Portugalskih krajev. Rafcne vesti. * (Uporni dijaki.) Dr. Pierre, profesor li ike na dunajskej politehniki, je pri poslušrttelnh tega učilišča zelo nepriljubljen, ker je prejako strog pri izpitih. Mmoli teden ie pnčel svoje predavanje, a dijaki so ga sprejeli glamo godrnjajo uže ko je stopil v dvorano; ko se-mu je pa neko matematično izvajanje baje neka) /.metlo, da ni] mogel brž naprej, jelo je vse poslušalstvo smuati bo, ur.čati in Žvižgati. Profesorja je to se ve da tudi grizlo in dejal je neki, ka je mislil do zdaj, da ima visokošolce pred sabo, da pa vidi, ka so to le — rokodelski učenci. Šcu- Kmalu potem se mu jame rediti trebušček in množiti uže lastni mu birokratčeki doma. To pa je žalosten čas. Tudi glava se jame beliti in zvezd, domišljenih zvezi na ovratnik nij, pa le nij. O karijera, karijera, ti si končana, le nesrečni kruhobirokratizem ostaje. A up, veseli up birokrata ne zgine rad. Še enkrat napne zadnjič vse žile. Ob novem letu iu ob godovih svojih šefev se vije kar v dve gubi >n frak mu samih poklonov pahlja kakor pahljač zadnjo stran. Tudi to je pre-tohtano, Karijera je sicer proč, a še nekaj se mu spodobi v življenji na — prsi polne zaslug, na fr»k v oči tolike lojalnosti. Čestokrat se po-; sreči tudi t) birokratu in to je zadnje njegovo solnce; čestokrat pa pade svetovna ne-bvaležnost, — višnjeva pola, kakor strela iz jasnega neba; to je zadnja plača in smrt nesrečnega, onemoglega birokrata. deotje bo to zvedeli in drugi dan je bil Se večji Sum, tako da so je profesor Pierre moral umakniti. Tretji dan so ga spet čakali, pa ga nij bilo, ampak oznanil je rektor učt-lišfa. da je dvorana, kjer se predava fi/.ika Zaklenjena nl> s auf vveiteres". Ob je inem )« rektor pozival dijake, naj miruiejo, da ne oskrunijo dobrega imena učih£ču. Nekateri zagovarjajo prof sorja in trdijjo. da m) res ka pri izkušnjah postopa izredno strogo ali krivično, pa da ne demonstrira tehnično di jastvo v t I • :e, nego samo posamezni, ki so profesoru žugali se Skandalom uže v anonimnih pismih. Vsakako jih mora precej biti teh „poBanieznikov", sicer bi ne bila taka reč. * (Deželna razstava.) Za prihodnje leto pripravljalo v Gradci deželno razstavo, kakor je bila 1870. leta; obsegala bode polje deljstvo, rudništvo, obrtništvo, umeteljnosti, znanstvo in učila. V osnovalnem odin-ru so najuphvnejsi možje: načeimk je baron Washing ton, prvosedoik kmetijshej družbi, njegova namestnika graški župan dr Kienzl n .Julij Kre-pež, prvosednik graške trgovinske komore '"'(Kaznovano zaupanje.) „Slovenski Gospodar-" piše: Zvita baba ogoljufala je nekega moža za celo kobačo (kur. lk) kokoši) Pri slovenske) cerkvi v Mariboru ga je čakala, kupila par piačet, potem mu odvzela celo ko bhčo, rekoč, da hoče vse kupiti, vendar prej mora še iti k svojemu bratu, ki je pri fran tiskanih v samostanu on pa naj gre in si na njen račun vzame „frakelj šnopsa". Mož je) veruje, gre nšnopsau pit in čaka več ur na babo zastonj, — ker je s kobačo v samostan zginila, a potem skoz cerkev pri drugih vratih preminula 1 '■• (Gledališče za provajanje Kri stovega trpljenja.) Gotovo redka prikazen, ki jej menda celo nij para, je vas, ki se združi vsa, da napravila redne gledališke igrokaze. Ta vas je Gorenji Ammergau na Bavarskem. Se ve da so le-ti izgrokazi pač nekaj posebnega, in ne vrste se dan za dne-om leto dni), ampak vsacih deset let pridejo enkrat na oder, dvanajst poletenskih nedelj zaporedoma. In igrokaz je zmirom jeden in tist, k> provaja trpljenje Kristusovo. Te predstave so tam v navadi uže od 1634. leta, ko je bila kuga; vaščanje so storili tako obljubo, če jih Bog reši nadloge. V novejšem času so te „duhovne igre", kakor so se nekdaj imenovale, zaslovele po širnem svetu in dandenes jih hodijo ljudje gledat od vseh krajev kakor kako svetovno izložbo. Angleži, F.ancozi, celo Ame rikanci romajo tačas sicer v tiho vas, ki šteje kacih 1200 duš in z ostalo A mer ako dolino vred večjidel le izdelujejo rezlja ne reči iz slonove kosti, lesa in stekla, ki se pošiljajo po vsem svetu. Vsacih deset let pa se spremeni cela vas v jedno gledališko družino, ker imajo malo da ne vsi vaščanje posla s pasi-jonskimi predstavami. Pr.boduje leto so le-te spet na vrsti in občina je zgradila zanje novo gledališče, v katerem je prostora za kacih 6000 l.udij. Po večem nij pokrito, le odlični sedeži so pod streho. Sedeži so razdeljeni v sto vrst, jedna vrsta višja za drugo, in v VBakej je prostora za 60 osi-b. Orkester je tako postavljen, da ga nij nič videti. Zgradba velja dozdaj 40.000 mark (blizu 24 000 gld.), pa bode stroškov za diuge naprave še 25.000 mark. Temu se nij čuditi, ker so tudi d.hodki velikanski. Vstopnina znaša po 1—8 mark (60 kr. do 4 gld. 80 kr. našega denarja na primer.) To je pobožnost, ki kaj nese. Narodno-gospodarska stvar. Triroi liiMko porodilo. Našo trgovišče je še vedno prav živo; kupuje 86 vsak dan mnogo zbog špekulacije, ter so vsled tega vrlo zanima za blago skoro vseh vrst; posebno veliko se je prekupilo prošle tednu kavo, sladkorja in žita. Kava. — Cene tega blaga so od najinega zadnjega poročila sem skoro za 10 ";0 poskočile iu bo tudi denes trdne, ker se dovaževaloi Vlilo tako zdatno zvišanim cenam vendar jako skopo držć. Uzrok teh tako visocili con so mnogi nakupi v pridelovalnih krajih za severno Ameriko in jta pičli letošnji pridelek; torej jo opravičeno sjdošuo mnenje, ka se bodo cene še povišale. 100 Klg. 62.— do gl. 68.— 70.— n m 74.— 75.— it M 78__ 79.— n M 86.— 88.— n II 98.— 67.— n » 79.— 86.— n It 104— 87.— n n 9.1.— 100.— n it 112.— 94.— rt n 104.— 92!— n n n It 100.— 110.— n n 120.— 126.— n n 144.— 142.— b n 152.— 124.— b n 128.— 114.— n n 125— 10.'.— n It 113— 93.— rt tt 110.— ti8.— b It 70.— Kava Rio navadna . . po gl. „ „ srednja. . . „ „ „ „ srednjehna . „ „ ■ »fina....., ., „ najfineja . . „ „ „ Bal'ia..... p » „ Santos .... „ „ n Bt. Domingo . . „ „ n Java ..... „ „ .. Malabai nad ima iu najfinejša . . „ „ ., Maluljar plant.. . . „ „ Cejlon nat. . . . „ , „ Oevlon plani srednjehna .... „ „ _ Cevlon plant. fina in Dajfinejla . . „ „ „ Crvlon biser . . „ „ - Moka..... » ■ n Portoricco . . . „ „ n Costaiicca . . . „ „ „ M.milu .... „ „ n Guatemala ... n „ Olje. — Kakor sva zadnjič prav opomnila, porastlo so ceno olju resnično, jioscbno pa ono finih namiznih vrst. ki Be denes za celih gold. 6.— dražjo plačujejo, ko pred mcBecem dnij. — Cene jodilnouiu, kakor tudi namiznemu olju so jako trdne in rastoče, torej so donašnji jroložaj vedno šo z dobičkom porabiti da. Olje oljkino delano čisto uložano .... „ oljkino Lecco jedilno pol fino . . „ oljkino Lecco jedilno lino in nuj lin. „ oljkino namizno M. St Angelo pol lino ., oljkino namizno M. St. Angelo fino . „ oljkino namizno M. St. Angolo naj h noj o „ oljkino d' Aix . . „ bombažno ameriško najfiuejo očiščeno . ., bombažno ameriško navadno .... „ ribje hamburško 3 kronno origin. sod 170 Klg.....„ „ 66.- . n —.- n laneno.....„ „ 40.- „ „ —.— Sad j o. — Tudi ceno sadja jutranjih dežela (Levante) so prod tednom dnij, da si niJBtno pričakovali, nagloma in močno poskočile, posebno ono grozdičev in rozin, za gld. 5.— do gld. 6.—, ker jo pokupila letoB Francoska v Levanti izvanredno veliko sadja. Tukajšnjo zalogo so razmeroma pičlo, in ker blaga le malo pričakujemo, niti misliti nij, da so bodo ceno /.nizale. 10O Klg. po gl. 7.— do gl. 100 Klg. po gl. 47.— do gl. 49.— n n 45.— n n 46,— n n 48.— n n 51.— n n 61.— n n 64.— n n 65.— n n 68.— b »t n n 70.— 75.— n n ti n 72.— 78.— n n 40.50 n n 41.— n ti 37.— n n 37.50 9.— Kožici po kakovosti . . Smokvo Calamata v vencih ......., . 18.— „ „ 18.50 Smokve pulijeske v sodih „ „ 21.— „ „ 21.50 Smokvo smirniške v škatli ie ali Sultan I*- . . . „ „ 32.— „ „ 37.— Mandeljni sladki . . . „ „ 110.— „ „ 118.— Pomerančo lino . zaboj „ „ 5.50 „ „ 8.50 Limono siciliJHko . . . „ „ 6.— „ „ 8.50 Rozino Sultan najfinejšo (novo)......H » 37-— n n 37.50 Rozino Sultan lino (nove) „ „ 31.— „ „ 31.50 Rozino Klemč (novo) . „ „ 31.— „ „ 36.— Rozino Cisme .... „ „ 28.— „ n 29.— Grozdje liparsko (novo) „ „ 36.— „ „ —.— Grozdje levante (novo) . „ „ H5.50 „ „ 26.— Rižu — so ceno šo vodno stalno pa trdno; kakor sva rekla užo zadnjič, pričakuje se za gotovo, da bodo ceno tudi tega blaga vsled slabo lotino na Laškem in Bplošno draginje živeža kmalu poskočile. — Plačilo točno brez popusta. 10O Klg. Riž italijanski slab . . „ „ navaden . „ „ srednje lin fin . . . n n najiineji . „ Raugoon !»• . . . n 11 11 Slanina po gl. 20— do gl. 20.50 „ „ 21.- n „ 21.50 <><■>___ n » » n n „ 22.50 n „ 23 - 2 n l7-r»0 . „ —.— ...„-„ 16.50 „ -.-in mast — sta so zadnji eas sem tudi jako podražili, kar se jo užo naprej vedelo, — mast za gld. 5.— do gld. (i.— 100 Klg. Zavoljo i»o-uianjkanja blaga na tukajšnjem trgu in šo vedno rastočih con na Angleškem, podražila so liode najbržu šo slanina in mast. — Plačilo točno brez popusta. 100 Klg. Slanina hrbtanec v orig. zabojih z znamenjem „Ancoru z 10 do 12 kosi....... Slanina hrbtanec v orig. zabojih z znamenjem .8quireH z 11 do 13 kosi....... Slanina hrbtanec v orig. zabojih z znamenjem „Siiuire" z 14 do 16 kosi . . . . ... „ „ 39.- „ „ -10. Mast svinjska angleška Haucroft !■• .... _ _ 51.— - _ —. po gl. 43.— do gl. 44.— 41.— Izda te I j in uieuniM Maaoo A rune. Mast svinjska angleška Wilcox 1»..... po gl. 48.— do gL 48.50 Loj dalmatinski . . . „ „ 39.— n „ 40.— „ tržaški ..... r „ 40.- „ 41.-Razno blago: 100 Klg. Cimet (cassia lignea) . po gl. 68.— do gl. 70.— Nagljeve žbico Žanzibar- »ko....... n ri 220.— „ J 230.— Poper (štnpa) Singapor- ■ki........ „ 51.— „ „ r,2.f,0 Poper (štiijtaj liatavijski „ „ 45.— B „ 46.— Piment Jamajski ... „ „ 66.— n 07._ Votlenec (bimsstein) . . „ „ 5.— _ ' 9._ Kolofonij...... n it b'.— „ u 10.— Katra očišćena .... „ „ 1G5.— „ „ lao.—■ Ribo slauike (hiiringe) Varmouth . . sodček „ „ 15.— „ „ 16.50 Ribe pulonovko (stock- fiseh) nove..... 9 n 29.— „ „ 36.— Oreški (macisuiisBo) ia- 1 Klg. . ". „ „ 3.50 „ „ 4.50 Rum Jsimajski . . liter „ „ 1.30 „ „ 1.80 Žveplo Sicilijansko mleto „ „ 8.— „ „ 9.— Žveplo Sicilijsko v kosih „ „ 6.50 „ „ 7.—. Soda angleška kristal. . „ „ 6.50 „ „ 7._ „ kalcin. . „ „ 9.50 „ " 1L50 Mjllo Canea..... „ „ 33.— „ „ 45.— „ Candla .... „ „ 46.— „ 47.— n Cortu.....„ „ 27.— „ „ 37.— Kadilno zrnje (weihrauch) „ „ 45.— „ „ 48.— Viuo Ciprsko . hektl. po gl. 38.— do gl. 65.— n Malaga . arobo „ „ 11.— „ „ 14.— Bldnikl (gajžoljnikij trža- 100 kosov ški I*- Uoigi . . . . gl. 50.— kratki gl. 32.— Bičniki (.gajželjuiki) tržaški H",- dolgi .... „ 36.— „ „ 28.— Bičniki (gajželjniki) tržaški Ul»- dolgi 30.- „ „ 26.— Kieni k i (gaj želj ni k i) tržaški 1V»- dolgi , . . 26.— „ „ 22,— 1'etrolej. — Ker sejo ves petrolej v tukajšnjih zalogah iu šo plavajoči užo trdno prokupil, zahtevajo svojci zanj vedno višo ione, ki so tudi rado plačujejo. Od našega zadnjega poročila som zrasle so cone polagoma od gl. 9.75 do gl. 12.— in utegnejo v kratkem gl. 12.— preseči; mogočo, da dospejo cene meseca decembra colo do gl. 13.—. 100 Klg. Petrolej točno izvršbo . po gl. 11.75 do gl. 12.— „ v nakup za me- Bec december . „ 11.50 _ _ _._ Domači pridelki. — S fižolom sojo kupčo-valo pred tednom še jako živahn >, kar so je pa nekaj dnij sem užo poleglo. Po bolom fižolu so vendar šo vedno močno povprašuje iu so dobro jdaoujo. Ko-nopelj in prosa ponianjkujo in se obojo prav dobro plačuje. Po slivah bo tudi vedno povprašuje, ali svojci v notranjem zahtevajo previsoko cono, kar ovira nakupovanje. — Z maslom je kujičija mlačna, kajti tukajšnjo zalogo so polne, zahtevo za izvažanje pa le redko. Orehi bo iščejo. Kupčija s koruzo slabša; kupuje se podunavska za mesec december po gl. 8.50 do gl. 9.—, po kakovosti. S pšenico jo tudi malo. Prodaja se s skladišč: 100 Klg. Fižol prepeličnik (novi) . po gl. 13.50 do gl. —.— n......n t? 12.50 „ „ 13.- „ bohinjec .... „ „ 12.50 „ „ 13.— n »votlordeči . . . „ „ 12.— „ „ _.— „ kaiiarm .... „ „ 13.— „ _._ „ mešanec.....„ 8.50 n 9"— M«8lol»......., 9 79.- „ „ 83— Konoplje......„ n 20.— 23.— %° » » H-r,° » » 12-~ Shvo (okajene) ... „ „ 17.60 „ „ 80.— „ (neokajono ... „ „ 20.— „ „ 21.— Ceno so umejo v avstr. veljavi in pezi, prosto s skladišča ali z ladijo, brez carine, brez odgovornosti za preiuembo con, nevarščino in pomanjkanja mej vožnjo, proti točnemu plačilu v Trstu z 2"/,, popusta ali pa na 3 mesečno menjico brez popusta. Domače pridelke kupujeva proti gotovoj plači, ali v zameno z družim blagom, ali jih pa jemljova tudi v raiprodajo proti primernemu odškodovanju za Btroške. V Trstu 12. listopada 1879. .VIil«'si<- A JDolenec. Dunajska borza 11. novembra. (Izvirno telegrafičuo porodilo.) Snotni dri. dolg v bankovcih . 68 gld. 30 kr. Enotni drž. dolg v srebru . , 70 „ 95 „ Zlata roma ...... 80 B 40 „ IHriO drž. posojilo 127 , 75 „ Akcije narodno banke . . . 838 „ — „ Kreditne akcijo ... . 269 „ 75 „ London ....... 116 „ 25 - Srebro........ 1'0 „ 25 n Napol.......... 92 „ 9.,«/« . C kr. cekini .... . . . 6 „ 66 „ Državne marke . . . 67 „ 50 „ Cešminovo lubje (533—2) kupuje A. C. PAPPBIOIT, Sillian, Tirolsko. y*W~ Ponudbe naj so tja pošiljajo. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".