-----   95    -----
Kmetijstvo.
Načrt zakona o kmetijskih zadrugah.
Poljedelski minister grof Ledebur je predložil državnemu zboru načrt zakona o osnovi kmetijskih zadrug, ki slove:
Zadružni okoliš.
§ 1. V zmislu tega zakona in v zmislu deželnih zakonov, ki se izdajo na njegovi podlagi, se bode praviloma osnovala v vsakem sodnem okraju jedna zadruga za dotični okraj in v vsaki deželi jedna zadruga za vso deželo.
Deželna zakonodaja pa vendar lahko odredi, da se zadruge izjemoma osnujejo samo za nekatere dele dežele, in poleg tega sklene določbe, po katerih se v vsaki deželi ali posamičnih delih dežele osnujejo.
a)  občinske zadruge kmetovalcev za jedno ali več krajevnih občin ali župnij,
b)  za jeden sodni okraj več kakor jedna okrajna zadruga kmetovalcev,
c)  za dva ali več sodnih okrajev samo jedna okrajna zadruga kmetovalcev,
d)  več deželnih zadrug kmetovalcev,
e)  stanovske zadruge za posamične skupine kmetovalcev (§ 3, odstavek 3, točka a—c).
Tudi se prepušča deželni zakonodaji, da sklene določbe, po katerih se razdelujejo ali pa spajajo že osnovane stanovske zadruge.
Namen. § 2. Namen teh stanovskih zadrug kmetovalcev je, zboljševati nravno in gmotno stanje kmetovalcev z gojenjem duha skupnosti, vzajemnim poučevanjem in podpiranjem, ohranjenjem in povzdigo stanovske zavednosti, zastopanjem stanovskih koristij zadružnikov in pospeševanjem njih gospodarskih koristij.
člani.
§ 3. Člani okrajnih, oziroma ob jednem občinskih zadrug kmetovalec (§ 1, odstavek 2, točka a) so praviloma posestniki neprimičnin v dotičnem sodnem okraju, ali dotični občini ali župniji, namenjenih kmetijstvu ali gozdarstvu ali pa tudi le kaki posamični stroki kmetijstva ali gozdarstva.
Posestniki posestev, ki so v raznih sodnih okrajih (krajevnih občinah, župnijah) se zmatrajo v vsakem teh okrajev (krajevnih občin, župnij) za člane dotičnih okrajnih (občinskih) zadrug, če in v koliko ima njih posestvo svoj-stva, ki utemeljujejo članstvo.
Deželna zakonodaja določi podrobneje določbe, v kolikor je kako nepremičnino v zmislu tega zakona zma-trati za odmenjeno kmetijstvu ali gozdarstvu ali jedni stroki kmetijstva ali gozdarstva in če se posestniki takih kmetijskih ali gozdarskih nepremičnim, kateri
a)  imajo največ in v velikem obsegu gozde,
b)  ki nimajo hiše za stanovanje, ali ki so odme-njene samo za zabavo,
c)  ki ne dosežejo neke določene najmanjše velikosti ali dohodka,
d) ki presegajo neko določeno velikost ali dohodek, ali
e)  ki so vpisane v deželno desko sploh, ali pa le pod gotovimi pogoji iz vzamejo od članstva okrajnih (občinskih) zadrug kmetovalcev ali pa imajo ustanoviti svoje stanovske zadruge kmetovalcev (§ 1, odstavek 2, točka c).
§ 4. O tem, če ima posestnik kake premičnine članstvo po § 3., odloči v dvomljivih slučajih okrajno politično oblastvo in v poslednji instanci deželno politično oblastvo.
§ 5. Člani deželne zadruge kmetovalcev so vsi člani okrajnih zadrug kmetovalcev obstoječih v dotični deželi.
Če je v kaki deželi več deželnih zadrug, odloči deželna zakonodaja, kateri deželni zadrugi pripadajo razne okrajne zadruge ž njih člani.
Tudi deželna zakonodaja lahko sklene določbe, po katerih se člani v § 1, odstavek 2, točka e) imenovanih stanovskih zadrug, če tudi so v zmislu § 3, odstavek 3 izvzeti od članstva pri okrajnih (občinskih) zadrugah vendar člani jedne v deželi obstoječih deželnih zadrug.
§ 6. Člani stanovskih zadrug so praviloma opravičeni njih zadružne pravice in dolžnosti odstopiti najemnikom, vžitkarjem ali v zmislu § 1103 obč. drž. zak. do vživanja opravičenim. Ne glede na ta prenos pravic in dolžnostij izvršujejo člani stanovskih zadrug volilno pravico v zadružni odbor sami ali pa le po jednem pooblaščencu.
Deželna zakonodaja pa lahko sklene določbe, po katerih vse pravice pod gotovimi pogoji dolžnosti zadružnih članov s pasivno in aktivno pravico vred preidejo na v odstavku 1, omenjene najemnike ali vžitkarje.
V obeh slučajih je pa dolžen lastnik plačevati zadrugi doneske določene v tem zakonu.
§ 7. Za lastnike pod varstvom izvršujejo njih zadružne pravice in dolžnosti njih postavni zastopniki.
Če so take nepremičnine v posestvu države, dežele, občine, javnih zakladov ali drugih juridičnih oseb, morajo te korporacije naročiti pooblaščenca za izvrševanje zadružnih pravic in dolžnostij.
Če je kaka nepremičnina, katere posest daje članstvo, v solastništvu več oseb, imajo dotičniki iz svoje srede odbrati pooblaščenca. Vendar so solidarično zavezani za plačilne ob vezanosti proti zadrugi.
§ 8. O zastopstvu v zmislu § 6. in 7. in o vsaki premembi razmerja je obvestiti zadrugo.
(Dalje sledi.)
-----    106    -----
Kmetijstvo.
Načrt zakona o kmetijskih zadrugah.
(Dalje.)
Zadružni organi.
§ 9. Posle stanovskih zadrug kmetovalcev oskrbujejo zadružni organi.
Natančneje določbe o sestavi, volitvi in delovanju zadružnih organov so pridržane deželni zakonodaji.
Člani stanovskih zadrug kmetovalcev imajo glasovalno pravico na zadružnem zboru, pa tudi smejo voliti in voljeni biti v zadružne odbore, v kolikor niso izvzeti od volilne pravice na podlagi posebnih izjemnih dolcčeb, katere določi deželna zakonodaja.
Deželna zakonodaja tudi lahko določi pogoje, pod katerimi
a)  se postavijo zaupni možje kot krajevni organi okrajne zadruge v posameznih občinah (župnijah) dežele, v kolikor se ondu ni poskrbelo za osnovo okrajnih zadrug (§ 1, odstavek 2, točka a);
b)  daje obstoječim kmetijskim zadrugam, zvezam in društvom pravico do zastopstva v zadrugah oziroma njenih odsekih;
c)  prizna volilno pravico za občinske zadruge graj* ščinam, ki niso v občinski zvezi;
d)  dobe stanovske zadruge, ki se sestavijo v zmislu § 1, odstavek 2, točka e), pravico zastopstva v okrajnih ali deželnih zadrugah;
e)  vsprejemajo v zadružne odbore kot izredni člani a posvetovalnimi glasom osebe, katere stanujejo v okolišu
dotične okrajne stanovske zadruge in so bile poprej posestniki, najemniki, vžitkarji kmetijskih ali gozdnih nepremičnin, ali so pa kot kmetijski uradniki ali grajščinski oskrbniki, odborniki ali uradniki kmetijskih ali gozdarskih društev, zadrug in podobnih korporacij, kot ravnatelji, učitelji i. t. d., kmetijskih ali gozdarskih učilišč, kot živinozdravniki ali na kak drug način pridobili si zasluge za kmetijstvo ali gozdarstvo.
Osnova in pravila.
§ 10. Določbe o osnovi stanovskih zadrug kmetovalcev, o sestavi in vsebini zadružnih pravil pridržane so deželni zakonodaji.
Pravila, za katere je potreba potrjenja deželnega oblastva morajo zlasti obsegati določbe:
a)  o pravicah in dolžnostih zadružnikov;
b)  o organih zadruge in nje delokrogu;
c)  o zadružnih zborih;
d)  o sedežu zadruge;
e)  o pogojih za veljavno sklepanje;
f)  o napravi zadružnega katastra;
g)  o obliki razglasil zadruge; h) o poslovnem redu;
i) o vodstvu računov.
Delokrog.
§ 11. Delokrog stanovskih zadrug kmetovalcev je določen z namenom v § 2.
Posebno imajo te zadruge po določbah, katere določuje deželna zakonodaja oziroma pravila, sledeče naloge i
a)  napravo zadružnih skladišč in žitnic za upravo kmetijskih pridelkov, napravo klavnic, pečnic itd.
b)  nakup kmetijskih pridelkov zadružnikov in prodajo teh pridelkov zlasti za vojne potrebščine;
c)  nakup kmetijskih predmetov, katero potrebujejo zadružniki za svojo vršbo in njih prodajo zadružnikom, napravo kmetijskih strojev za skupno porabo;
d)  gojenje kredita na podlagi kmetijskih pridelkov, ki so na skladišču, osnovo novih in pospeševanje že obstoječih posojilnic, zlasti po Raiffeisnovem sistemu.
e)  posredovanje za konvertovanje visoko obrestljivih dolgov, v nizko obrestljive, dolgov s kratkimi obroki v dolgove z dolgimi obroki podvržene prisilni amortizacij;
f)  sodelovanje pri organizaciji, upravi in določevanju cen borz za kmetske pridelke, sejme po določih, ki se bodo zato izdale:
g)  osnovo, podporo in pospeševanje zadrug in drugih korporacij, katere imajo nalogo, gojiti kmetijstvo ali gozdarstvo in posamične njih stroke ali sploh povzdigovati gmotne in nravne odnošaje kmetovalcev in posestnikov gozdov;
h) sodelovanje pri izvrševanju zavarovanja za življenje, slučaje bolezni, nezgode, onemoglost in starost oseb, ki so v delu pri kmetijstvu in gozdarstvu, sodelovanje pri zavarovanju za ogenj, točo in živino, potem sodelovanje pri izvajanju deželnokulturnih zakonov, v kolikor se stanovske zadruge v to pritegnejo s posebnimi zakoni;
----    107   ----
i) pospeševanje kmetijskega pouka, prirejanje predavanj in shodov v povzdigo kmetijskih znanostij;
k) preskrbovanje stanovske statistike.
1) posredovanje mej tistimi, ki delavcev potrebujejo in tistimi, ki dela iščejo, ter uravnavanje pogodb s kmetijskimi delavci z izdajo pogodbenih formularjev itd.;
m) posredovanje za pravno  pomoč za zadružnike;
n) osnovo razsodišča za poravnavo prepirov nastalih mej zadružnimi člani in njih pomočnimi delavci iz delavskega in mezdnega razmerja, ali mej zadrugo in njenimi člani, ali pa mej zadružniki.
Nadalje spada v delokrog stanovskih zadrug kmetovalcev, da izrekajo svoje mnenje o zadevah deželne kulture državnim ali avtonomnim oblastvom na njih poziv ali pa tudi iz lastne inicijative, sodelovanje pri tem, kar mislijo država ali avtonomne korporacije storiti v povzdigo deželne kulture, posebno v zadevah dajanja podpor in zboljšavanj zemljišča pa zato načelno sklenenih ali v posamičnih slučajih dogovorjenih podrobnih določbah.
§ 12. Če hoče zadruga izvrševati podjetja, za katera je treba državnega dovoljenja ali katerih izvrševanje je po obrtnem redu dovoljeno le tistemu, ki doprineso dokaz zmožnosti, ali so navezane na dovoljenje vršbenih naprav, mora izpolniti dotične predpise.
Tudi so ona podjetja, katera so podvržena državnemu nadzorstvu, ako jih izvaja kako društvo, podvrženo temu nadzorstvu po predpisih obstoječih za društva.
(Dalje sledi.)
-----    115    -----
Kmetijstvo.
Načrt zakona o kmetijskih zadrugah.
(Konec.)
Pravno stališče.
§ 13. Stanovske zadruge kmetovalcev niso podvržene določbam zakona z dne 9. aprila 1873. drž. zak. št. 70 o obrtnih in gospodarskih zadrugah.
Za zavezanosti zadruge je zavezana jedino zadruga kakor juridična oseba.
Zadrugo zastopa njen načelnik pri sodiščih in drugod. Listine, ki ustanovljajo zaveznosti proti tretjim osebam pa mora vendar podpisati načelnik in še jeden drug član zadružnega odbora. Če se pa tiče listina ka-cega podjetja, za katero je treba dovoljenja zadružnega odbora ali višjega potrjenja, se mora v listini navesti pritrjenje ali odobrenje s podpisi  dveh  članov zadružnega cdbora.
Zadružni doneski
§ 14. Zadruge imajo, v kolikor niso z njih osnovo zvezani   prvi  stroški, ali koncem  leta za prihodnje  leto
------    116    ------
proračunjeni izdatki, mej katere je šteti tudi kake zgube minolega leta, pokriti s kakimi drugimi dohodki, zadružnikom v občini, okraju ali deželi naložiti potrebne doneske v obliki naklade k državnemu zemljiškemu davku, katerega plačujejo zadružniki.
Dež. zakonodaja mora tudi določiti, da se zadružni doneski pokrijejo poleg z doklado na zemljiške davke, tudi z doklado na hišno najmarino oziroma razredarino, predpisano v dotičnem okolišu.
§ 15. V § 14. imenovane doneske bodo kot do-klade k državnemu zemljiškemu davku oziroma k hišni najmarini ali razredarini pobirali isti organi in z istimi sredstvi, kateri pobirajo državne davke, in odpošiljali onim zadrugam, ki so jih naložile.
Doneski imajo kot doklada na državne davke vse zastavne in prednostne pravice državnih davkov.
§ 16. Kdor misli, da se mu je po § 15. naloženo plačilo po krivici naložilo, se more v 14 dneh proti do-tični določbi pritožiti pri političnem okrajnem glavarstvu in v drugi instanci pri političnem deželnem oblastvu.
Proračun in računski sklep.
§ 17. Deželna zakonodaja ima skleniti določbe o sestavi in pregledu proračuna in proračunskega zaključka in o osnovi rezervnega zaklada stanovskih zadrug.
Kak dobiček, ki ga morda naredi zadruga, se ne sme mej zadružnike razdeliti, temveč se mora dodati rezervnemu zakladu.
§ 18. če stanovske zadruge ne izpolnijo zavezanostij, ki jih imajo po §§ 14. do 17. glede nalaganja zadružnih doneskov, sestave proračuna in računskega zaključka, ter osnove rezervnega zaklada, to izvede politično oziroma deželno politično oblastvo, katero pride v poštev za okoliš dotične zadruge.
Vladno zastopstvo.
§ 19. Poljedelsko ministerstvo je opravičeno poslati dva zastopnika v odbore deželnih zadrug.
Ta dva člana, ki se moreta tudi za načelnika voliti, imata pri zboru isto glasovalno pravico, kakor drugi člani odbora deželne zadruge.
Ravno tako more po pooblaščenju deželnega političnega oblastva odposlati po jednega člana v odbore okrajnih zadrug dotične dežele z omenjeno glasovalno pravico.
Deželna zakonodaja more določiti, da deželni odbor in v deželah, kjer so okrajni zastopi, tudi ti odpošljejo po jednega ali več zastopnikov kot člane v odbore v do-tični deželi obstoječih deželnih ali okrajnih zadrug z omenjeno glasovalno pravico.
Deželni kulturni sveti.
§ 20. V onih deželah, kjer že obstoje na podlagi deželne zakonodaje okrajne zadruge kmetovalcev ali deželni kulturni sveti, ima deželna zakonodaja določiti na tančneje določbe, po katerih se omenjene korporacije, kolikor je moč, ozirajoč se na že pravno urejene razmere  preosnujejo v stanovske   zadruge   kmetovalcev in
torej prevzemo k dosedanjim svojim nalogom pravice in dolžnosti, ki bi šle po tem zakonu dotičnim stanovskim zadrugam kmetovalcev.
Dotični deželni zakoni imajo zlasti obsegati določbe, po katerih:
a)  stopijo na mesto dosedaj v zastop v dotičnem deželnem kulturnem svetu ali njegovih odsekih opravičenih odposlancev pravico imajočih društev, oziroma na mesto načelnikov okrajnih zadrug, odposlanci ali načelniki okrajnih zadrug kmetovalcev, ki se osnujejo na podlagi tega zakona;
b)   po katerih ima dotični deželni kulturni svet pravico nalagati zadružne doneske članom podružnih stanovskih zadrug kmetovalcev.
Zveze.
§ 21. Občinske, okrajne in deželne stanovske zadruge kmetovalcev, ki se osnujejo na podlagi tega zakona, se morejo združiti v zveze, zlasti v izpolnjevanje skupnih gospodarskih nalog.
Nadzor.
§ 22. Občinske oziroma okrajne zadruge kmetovalcev in stanovske zadruge, ki se osnujejo po § 1, odstavek 2, točka e) so podrejene glede svojega poslovanja nadzoru okrajnih oziroma deželnih zadrug, katerim so podrejene.
Natančneje določbe o tem nadzoru določi deželna zakonodaja.
Deželne zadruge nadzoruje poljedelsko ministerstvo in sicer neposredno ali pa posredno po deželnem političnem  oblastvu   po   določbah,  ki se zato izdajo  nared-
benim potom.
Višji nadzor.
§ 23. Stanovske zadruge kmetovalcev so podvržene glede postavnosti njih delovanja nadzoru političnih oblastev in v poslednji instanci nadzoru poljedelskega ministerstva.
Politično deželno oblastvo more, ako se zadruga zakrivi posebne ali trajajoče nepostavnosti, razpustiti njen vodeči organ in ob jednem krive člane za določeni čas, ki pa ne sme presegati petih let, izključiti od pasivne volilne pravice za družbeno vodstvo.
Natančneje določbe o izvajanju nadzora izdajo se naredbenim potom.
Oproščenje davkov in pristojbin.
§ 24. Stanovske zadruge kmetovalcev, ki se osnujejo v zmislu tega zakona so podvržene pridobitninskemu in dohodninskemu davku le v toliko, v kolikor izvršujejo podjetja, ki so podvržena pridobninskemu ali dohodninskemu davku, po donesku ali dohodku iz teh podjetij.
Zakoni z dne 27. decembra 1880. drž. zak. št. 151, z dne 14. aprila 1885. drž. zak. št. 43, z dne 15. aprila 1885. drž. zak. št. 51 in z dne 24. marca 1893. drž. zak. št. 40, se uporabljajo za ta podjetja le tedaj, če se vršba v obsegu označenem v teh zakonih omejuje le na člane stanovske zadruge, vendar morejo stanovske zadruge, ne da bi izgubile omenjene davčne olajšave, raztegniti   tudi
svojo  poslovno vršbo  tudi  na v § 6 , odstavek   1, omenjene opravičence do uživanja.
§ 25. Stanovske zadruge imajo glede kolekov in drugih pristojbin nastopne ugodnosti:
a)  prostost pristojbin za potrdilo o prijavu zadružnih doneskov, in pa za vpis postavne ali vršbene zastavne pravice zanje;
b)  prostost od pristojbin za pogodbe, katere sklenejo stanovske zadruge v zmislu tega zakona z pridob-ninskimi, gospodarskimi in drugimi zadrugami in zvezami.
d)  osebno oprostitev pristojbin glede ulog in dopisovanja javnim oblastvom in uradom izimši sodnjo postopanje ;
e)  prostost pristojbin za knjige, ki se vodijo jedino o pravnih razmerah zadruge do njenih članov in postavne vpise zadrug;
f)  oprostitev pristojbinskega ekvivalenta glede nepremakljivega premoženja, glede premakljivega premoženja so podvržene pristojbinskemu ekvivalentu l1/2 °/0 vrednosti s priteklino.
§ 26. Ta zakon stopi v posamičnih deželah v veljavo istočasno z onimi zakonitimi določbami, katere sklene deželna zakonodaja na podlagi tega zakona.
____     117    ------