0 šolskih boleznih Spisal dr. Julij Kotznmth, c. kr. sanitetni asistent v Črnomlji.*) C. kr. okr. šol. svet v Črnomlji zaukazal je voditeljem ljudskih šol poročati, katere bolezni se pri šolskih otrocih v okraji največkrat nahajajo, kako se navadno inienujejo? Kako one vplivajo na vid, sluh, na druga čutila in sploh na telo drugih učencev in kateri so po muenji učiteljstva viri in vzroki taistih? Dotična poročila izročil mi je c. kr. okr. šolski svet v pregled, da nasvetujem, kaj naj učitelji store, da se bolezni, kolikor mogoče v pričetku zatirajo in njih razširjevanje zadržuje. *) Ta zanimljivi spis nam je blagovoljno poslal slavni c. kr. okrajni aolski sv6t v Čmomlji, kateremu se tii zanj prisrčno zahvaljujemo. Uredn. Moje mnenje v tej prevažni stvari je naslednje: Kadar vstopi otrok v šolo, predrugači se njegovo življenje nagloma. Preje prost in navajen innogo gibati se v čistem zraku na planem, niora sedaj v šoli tuirno sedeti, pazljiv biti in svoje duševne moči natezati. Nesledki tacega premenjenega življenja pokažejo se kaj rade v tako imenovanih šolskih boleznih, katere bi jaz ločil v 4 oddelkei in sicer I. v bolezni očes, II. v bolezni brbtišča, III. v kužne in nalezljive bolezni in IV. v nagle prigodljaje. Dobro je, da poizvedo nekoliko naši gospodje učitelji o tej stvari, kajti veliko jih je( posebno na Belokranjskem, ki daleč okrog nimajo zdravnika, in si sami ne mogo pomagati. Kolikokrat oni lehko blagonosno delujejo ia obvarujejo svoje varovance velike nesreče! Pričnitno o boleznih očes, kolikor jih more učitelj ovirati. Vse priprave, katere silijo učenca, pisanje iz prevelike bližave, z nagneno glavo, in pritisneniiui prsi gledati, provzročijo kratek pogled, n. pr. neprimerne šolske klopi, preraajhna pisava in tisk, preslaba ali prevelika svetloba, nadalje naval krvi v možgane, slab zrak v šolskih sobah. Zatorej je treba, da so šolske klopi narejene po higijenskih načrtih, da imajo šolske knjige pripravno pisavo. Naloga učiteljev pa je skrbeti, da učenci ravno sedijo, glava jim ne sme naprej viseti, da se ne navadijo pisave preblizo gledati; na dalje, da je šolska soba primerno razsvetljena, prezračena, in ni prašna. Ta naloga je velika in mnogo otrok bode svoj zdrav pogled obdržalo, ter bodo ves čas svojega življenja svojemu skrbljiverau učitelju hvaležni. Razume se, da je treba vsako obolenje na očeh zdravniku v ozdravljenje izročiti. Obrnimo se zdaj na bolezni hrbtišča. Uže zgoraj sem omenil, da pripomaga slabo sedenje k očesnim boleznim, ali slabo držanje telesa in sedenje še v veliko veči meri škoduje mlademu telesu. Otroci se pri pisanji in branji navadijo postrani sedeti, njihovo hrbtišče in mišice so slabe, ter si iščejo lege, v kateri butaro telesa najlažje nosijo. Na ta način skrivf se mehko hrbtišče in otroci postanejo hlimbasti ali grbasti (die verschiedenartigen Wirbelsauleverkruinmungen). To s časoma na ostalo truplo slabo vpliva, posebno pa na prsne organe, pljuča in srce. častito učiteljstvo je se svarenjem v stanu takšne nelepe in škodljive nasledke šolskih bolezni zatreti. Prideaio h kužnim boleznim, h kojitn se prištevajo ,,kolera, koze, škrlat (Scharlach), gute (Diphtberitis), davica (Croup), vročinska bolezen (Typhus*), doberci (Masern), oslovski kašelj (Keucbhusten), divje koze (Scbafblattern), griža, podušesna bula, egiptska očesna bolezen, šajn itd., katere zavirati je popisano v razglasilu vis. c. kr. deželnega šolskega sveta z dnč 16. septerabra 1885, štev. 1520. Hočem na kratko znamenja teh bolezni narisati, da se pri dani priliki ena od druge razločiti zamore. Omeniti moram, da se te navedene bolezni zaradi njihove kužnosti jako razširjajo in mnogokrat smrt ali druge bude nasledke učinijo. Zategadel je dobro, takšne bolezni v začetku spoznati, kar je v šolah precej lehko. Kolera je jako nalezljiva bolezen, pri koji bolnika jako gori in doli goni, in ga po vsem životu, posebno v bedrih krč lomi. Kolera nikdar sama od sebe ne nastane, ampak se vselej iz drugih dežel vvaža. V poletnih časih se tudi domača kolera nahaja, ki je azijatijski zelo enaka, ali bolniki na njej navadno ne umrejo. Koze so občno znane. Bolnik nekaj dni hira, bole ga posebno križice, potem se raejhni rudeči blekci, najprej na obrazu izhitajo, potem po drugem životu. ki se čez 3 dni v mehurčke izpreuienijo; 3 dni potem se vodena vsebina v gnoj izpreminja, ter vročina *) Tvphus po Belokranjskemzr ognjenica (Vrh pri Črnomlji).Pisatelj. 7* velika nastane; čez daljne 3 dni se gnojni mehurji, ki imajo v sredi luknjico, začnejo sušiti in grinte počasi odpadajo. Bolezen traja 21 do 28 dni. Hudi nasledki, katere ta bolezen zapusti, so: grčava koža, izguba pogleda, večkrat sledi jetika. Gute imajo sedež bolezni v goltancu, i se s tem ločijo od doli popisane davice. Bolnika boli grlo iu ne more požirati, smrdi mu iz ust, sline se mu cede iz ust in vrat zunanje zateka. Ta bolezen je jako ualezljiva in posebno otrokom nevarna. Škrlat obstoji navadno z gutami v zvezi v tem, da postane koža po vsem životu rudečeskrlasta in se olupi po prestani bolezni, kakor poseja. Škrlat je nevaren zavoljo sledeče splošne vodenice i zavoljo spremljajočih gut. Davica sedi v jabelku ali duhalniku in je navadno otročja bolezen. Bolnik je hripav ali izgubi glas sčasoma čisto in posebno v noči ga tuleč kašelj popade, mu sapo zapira, dokler včasi čevkasto kožico izhita. Vročinska bolezen nastane od pokvarjenih jedi, in slabe pitne vode, posebno ako se pitna voda z nesnago pokvari. Znamenja te bolezni so v začetku laksiranje, huda glavna bol, posebno v čeli; bolnik ne mara ničesa, ima hudo vročino in strašno žejo, ter tudi ogluši. Večkrat se primeri, da bolnik popolnoma ob zavest pride ali pa mami. Bolezen traja 13 do 30 dni. Typhus mnogokrat um oslabi, lasje izpadajo in ljudje slabo slišijo. (Dalje prih.)