STRIC PAVEL:
Z delom se učimo!
(IMje.) ttgovori na poizkuse v 1. stev. «Zvonckaa:
a)  V kozarcu ostane strjena bela snov, kijeskrob.
b)  Skrob je bel prah, ki pod prsti škriplje in nima ne duha, ne okusa.
e) Če damo skrob v mrzlo vodo, se voda skali, čez čas pa se sesede skrob na dnu, kar kaže, da se skrob v mrzli vodi ne raztopi.
c)  V topli vodi se skrob nakuha, poslane prosojen in zdrizast.  — Usta papirja,   ki smo ju s tako snovjo namazali, se trdno spriinpta. Ta snovje skrobov Iep ali  klej.
d)  Skrob  se kupi  tudi v proiiajalnici,  in sieer rižev skrob,   ki  sja rabijo perice za skrobljenje perila.
e)  Rižev skrob se ujema s krompirjevim skrobom v vseh svojslvih, kar dokazuje, da je ista snov.
/) Fižoli, ki smo jih dali pri tem poizkusu kaliti, poženejo najprej koroninico, potem se izcimita iz njega dva lista. Trdi rožnati ovoj pri fižolu odpade.                                                                             *
(j) Tudi krompir požene iz očos dolge oime.           '         '                  ¦
h) Cebnla zaens razvijati liste.
1.  Jodova raztopina skrob pomodri. —  Tudi krompir pomodri, če kanemo  nanj  kapljico  jodove raztopine,   pravlako prerezano žitno zrno, fižol, čebula, kar dokazuje, da je v vseh teh stvareh skrob.
2.  Snov,   ki smo jo dobili pri tem poizkusu.   ni vee skrob,   pač pa skrobna guma, ki se v vodi topi in daje izvrstno lepilo.
3.  Skrobovo gumo jodova raztopina pordeči,   kar dokazuje. da v njej ni veii skroba,   pao pa s 1 a d k o r.   Skrobova guma je tudi po okusu sladka.*)
*) Čitatelji naj si nariSejo na polo papirja razpredelnico, kakor smojov manjšem merilti priobčili na 10. strani. V tisto razpredelnico naj potem zapišejo te odfjovore v posamezne oddelke, kakor jih označujejo Crke, oziroma slevilke! To velja tudi za bodoče zapisovanje odgovorov.                                                                            Uredništvo.
¦*-   91    -
0 skrobu si zapomnite sledeče: Poizkusi so nam pokazali, da se nahaja skrob v rastlinah; najdemo pa ga v vseh, ki imajo zelenc liste, hp&kaj zrnea v teh listih ga napravljajo, da služi rastlinam v hrano. Skrob n>a se nam je pokazal kot v vodi neraztopljiv, zato si ga izpreminjajo Hrastline v raztopljivo skrobovo gumo (dekstrin). Največ skroba pa si na-I birajo rastline v semenska zrna in gomolje, od koder požene nova rastlina, ki porabi skrob za svoj prvi razvoj. Različne rastline imajo v teh svojih Rftelih razlifino množino skroba: krompir 20°/o, pšenična zrna 60 °,;0, riž Kelo 70%.
H         Znano je, da meljejo ta žitna zrna v moko; v tej ostaja ves skrob, Kn tako razvidimo, da je skrob tudi za Ijudi preimenitno hranilo-  Uži-Bvamo ga v vsaki močnati jedi in zlasti v kruhtt. — Skrobov lep in skro-¦bovo gumo pa rabi knjigovezec kot klej pri vezavi knjig. I                                                                                                            (Dalje.)