Naša gospodarska izomika. Pri politiOnem shodu dne 24. junija 1900 v Žalcu zbrani davkoplačevalci so stavili med drugimi tudi resolucijo, da zahtevajo za Spodnje Štajarsko vsaj jedno kmetijsko šolo, jedno meščansko Solo in jedno državno obrtno šolo s slovensko-nemškim učnim jezikom. Da so te imenovane Sole potrebne, ne bo menda nihče tajil, saj dosedaj nimamo spodnještajarski Slovenci nobene od imenovanlh šol, in nam je vsled tega zabranjeno izobraževati svojo mladino na domačih tleh z domačim učnira jezikom. Ni naroda na širni avstrijski zemlji, kateri bi ne imel vsaj ene ali druge srednje šole s svojim lastnim učnim jezikom, le mi Slovenci smo obsojeni, ali žrtvovati vehke svote denarja, da se izobrazi naša deca na tujih daljnih šolah, ali pa da ostanemo nevedni. Ker pa imamo Slovenci po državnih postavah neovrgljivo pravico, da se izobrazujemo v svojem jeziku na domači zemlji, zato moramo zahtevati, da se nam dajo potrebni zavodi. Mi ne vsilujemo svoiim sosedom zavodov s slovenskim učnim jezikona, kar bi njim sicer prav nič ne škodovalo, a za našo deco hočemo imeti vse izobraževalne zavode, kateri so potrebni, da napredujemo v splošni izomiki in v splošnem blagostanju. Da pa imamo mi spodnještajarki Slovenci tudi popolno pravico take izobraževalne zavode tirjati, to hočemo tukaj s številkami dokazati. Hočemo črno na belem dokazati, koliko plaCujemo mi spodnještajarski Slovenci v deželno blagajno, da bode ljudstvo uvidelo, kaka krivica da se nam godi, in bo vse spodnje- štajarsko ljudstvo, katero še misli pošteno, narodno in nesebično, zahtevalo vselej in povsodobvsakipriliki, da se nam dajo vse one potrebne šole, katere moramo imeti, da v njih svojo deco izobrazimo, kakor storč to naši sosedje. Cela Štajarska meri 1281235 hektarov površja. Od tega spada na Spodnji Štajar, kjer prebivajo Slovenei, 617'680 hektarov. Od enega hektara zemljišča se plačuje poprečno na zemljiščnem, hišno-razrednem in hišno-naiemninskem davku 8 K. Po tem računu plačamo Slovenci od 10707364K predpisanega naravnega davka na Štajarskem po 40% deželnih doklad 1895 616 K. Na Štajarskem je 36.764 obrtnih podjetij; od teh spada na Spodnje Štajarsko 12.970, od enega obrta se plača poprečno 18 K naravnega davka na leto; to znaša na Spodnjem Štajarskem 233.460 K, kar da deželnih doklad po 46%: 106.391 K. Užitninskega davka pride na Spodnji Štajar 480.000 K. Slovenci na Spodnjem Štajarskem piačujemo torej v deželno blagajno na raznih dokladah okroglo 2,480.000 K na leto. Kaj ne, dragi čitatelj, to je lepa svota, in kaj pa dobimo mi za ta naS denar od dežele Štajarske? Z lahko vestjo smemo reči, da bore malo, kar ni veliko več, kakor nič. V letu 1899 je potrebovala deželna blagajna za vse svoje potrebe 16,203.544 K. Ker pa dežela sama nima dovolj dohodkov, potreba je bilo naložiti na zemljiščni in hišnorazredni davek 40%, na obrtni davek 46% in na užitnino 10% deželnih doklad, kar je dalo v celi deželi 7,447.792 K; in k tej svoti smo Spodnje Štajerci, torej Slovenci, doplačali 2,480.000 K ali pa 34% vseh doklad. Od te ogromne svote deželnih doklad, katere plačujemo Slovenci vsako leto v deželno blagajno štajarsko, se porabi vsako leto, ali se je vsaj porabilo v letu 1899, in se mora od doklad pridejati : Sp. Štajar prispeva za deželni zastop 40,020 K 13.606 K deželno opravo 505.768 K 171.961 K redarstvo 388.020 K 131.926 K zemljedelstvo 726.714 K 240.080 K izobraževanje 2.589.220 K 880.334 K dobrodel. zav. 2,038.960 K 682.212 K priprego 22.520 K 7.656 K obr. od dolgov 403.666 K 137.040 K pokojn. zaklad 239.204 K 81.329 K rajfajzn. posojil. 6000 K 2.040 K slučajnosti 9.940 K 3.379 K Spodnji Štajar prispeva torej k raznovrstnim potrebam -v deželno blagajno okroglo 2,800.000 K, in med tem prispeva za meščanske šole 31.130 K, a nima niti jedne. Za gosp. kmetijske šole prispeva 20.816 K, a nima nobene; za obrtne šole 11.258 K, a nima nobene. Spodnieštajarski Slovenci plačujemo v deželno blagajno samo za te imenovane šole 63.200 K, toda niti jednega zavoda ni. kjer bi se mogla naša deca v domačem jeziku izobraževati. Mar ni to v nebo vpijoča krivica? Je mar to ednakopravnost? Kje na svetu še je narod, da bi mogel v primeri s štajarskimi Slovenci plačevati take ogromne  svote vsako leto zaman brez najmanjše koristi? To so v nebo vpijoče krivice, katere se ne morejo in ne smeio dalje trpeti. Spodnještajarski davkoplačilei zahtevamo nam v državno osnovnih postavah zajamčeno pravico, mi zahtevamo, da se nam za naš denar tudi to da, kar mi potrebujemo, kar ie nam v prid, kar nam služi za povzdigo naše omike in racionelnega gospodarstva. Saj mi ne zahtevamo druzega kakor to, kar je naše, kar nam gre. S temi vrstami skušal sem dokazati velike krivice, katere se godijo nam Slovencem, no in upam, da sem dokazal temeljito in neovrgliivo. Na podlagi teh podatkov zahtevajmo, rojaki moji, vsaj jedno kmetijsko, jedno meščansko in iedno državno obrtno šolo s slovenskim učnim jezikom, in to zahtevajmo vsi skupaj, edino, složno, pri vsaki priliki tako dolgo, da se nam da. Nabirajmo zato podpise na peticije od vseh davkoplačevalcev, da bodo višji krogi prišli do prepričanja, da zahteva naSe Sole ljudstvo, a ne par ljudi. Pri vsakem zborovanju naj se stavijo v tem smislu resolucije, in to tako dolgo, da se nam da to, kar zahtevamo za blagor ljudstva in cele spodnještajarske dežele. I. Kač.