38
Perstavik k sostavku od razdelitve opčin-
skih pašinj.
Že pred nekini letini so se v naši komesii razde-litve opčinskih zemljin lotili. Nje koristnost spoz-navni, se Drožmirjanje pomenijo,med seboj opein-
ske pašnjcpo meri svojih zemljiš tako razdeliti, de sleherni neki boljši in slabši del dobi. Kjer se opčinja na zemljiša eniga in druziga posestnika meji, se mu po volji njegovi del tudi tu odmeri. Vsi se v ta sklep zastopijo, in tako v kratkim 68 oralov pašinj brez vsiga prepira razdele, in vsi so prav zlo zadovoljni.
39
Tudi vbožniši teržanje, ki niso toliko zemlje imeli, saj podzemljic si nasaditi, začno sosedam prigovarjati , teržke pašnike in gojzde razdeliti; pa glavarji — v dolzih suknjah — ki imajo dovelj zemljiša in več krav na opčinsko pašnjo zaganjati, ne dovolijo v razdelitvo, in terdijo : kdor nima krave, tudi do gmajne nima pravice.
Dolgo se med seboj brijejo, potem manjši kresijo za pomoč poprosijo ; pa jim po volji ne razsodi. Pravda gre naprej. Glavarjem se začne mračiti; ubozim zarja posveti. Razsodba pride: „Vsi ter z ki deržavniki imajo enakopravico doopčin-s ki ga zemljiša in razdeliti se morajo!4' —
Med 90 orali opčinske zemljine je nekaj dobrih, večidel pa so le slabi. Od obeh vsakima posestniku nekoliko odločiti ne gre, ker je premalo dobre zemlje, deležnikov pa veliko. Sklenejo tedaj med seboj, de slabeji zemlje četertinka več vsakimu deležniku pade, za delež pa vadljajo (lozajo). — Kolikor deležnikov, toliko kroglic z številkami za-znamvanih perneso, in nar poprej vadljajo, po k ter i m redu bode vsak po svoj delež segal? Zdaj začno srečo naganjati. Neki imenitniših med njimi seže v žakljicpo kroglico in privleče: številko 15! kos slabiga gojzda v rebru. — Drugi glavar: številko 19! v grabni zopet slab zavod. — Zdaj seže manjših eden po kroglico: številka i! kos lepe pašnje blizo terga. — Drugi manjših: številko 2! kos poleg uniga. — Zopet pride neki večih na versto, za svoje dvoje hiše vadljati, pa da svojima sinova-ma kroglice vzdigniti: številke 20 in 31! oba sla-bo gošo.
Gola resnica je, de je vsim zopernikam razdelitve opčinskih zemljin previdnost kroglice ravno nar borniših del v roke podajala. Tudi manjših eden je bil po zaslužki plačan. Lakovnik, prav dosti zemljine dobiti, sili tudi kos broda opčinski pašinji primerili in pravi: „Kdor ga dobi, naj pers ti v košu nanj nanosi,na vozi ali naj ga kakor h oče o b d e i a." In ravno njega ta zadene. Prav veliko smeha, pa tudi zabavljanja in jeze je pri ti razdelitvi bilo; vse je pa vkratkim vtihnilo. Ubozim teržanam je razdelitva opčinskih pašinj zlo pomagala, in vseskozi se hvalijo: „Pri ti reči je Bog z nami igral!" —
Po razdelitvi opčinskih zemljin se je naša okolica še le razjasnila in po svojim lepim imenu (Schonstein) na svitlobo prišla. Po lepi Gorici na južni strani je bilo le štorovje, slabo borovje, in blizo terga zajčino stanovanje viditi. Tega ni več! Marljiva roka novih posestnikov je vse zaterla, kjer se zdej rodovitnih njiv veselijo; slabe muljave, kjer so prej medle krave se opletale in ena na drugo prežale, so se v dobre senožeti spremenile , ki lepo živinco rede. in /e mnogi ptujic se je oziral in stermel, rekoč: ,7Sim že vunder tu bil, pa se mi zdi, kakor bi nikoli ne bil še tukaj hodil. Prav lepo se je ta okolica izobrazila \a
Zato, ljubi prijatli! ki še imate opčinske zemljine , ne obotavljajte se dalje : le urno se sklenite in razdeliti jih. V kratkim boste koristnost njih razdelitve spoznali, in nikdar se ne boste tega kesa-li; pa le p r e p i r a se varvajte \\\ nevošljivosti. Mislite na čas , ko bode slehern z seznam zemlje zadovo-Ijin. Bog daj, de bi še ta ne ležala!        P. Musy.