Št. 30 (1824) Leto XXXV NOVO MESTO četrtek,
26.	julija 1984
Cena: 20 din
13.	februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI
Nobena skala ni bila pretrda
Brigadirji izkopali Blan-čanom do novega za-____________jetja____________
RR1KLANCE — V soboto je bilo v tej skromni kozjanski vasici prisrčno slovo od brigadirjev zvezne delovne akcije Kozjansko 84. Brigadi Isa Jovanoviča iz Vršca in Staneta Žagarja ml. iz Kranja so podelili priznanji krajevne skupnosti Blanca.
Zadnja leta pomaga jo brigadirji iz naselja Šentvid pri Planini krajanom raznih krajevnih skupnosti vsevniški občini pri večjih delih. V začetku meseca je prištinska brigada kopala za vodovod v Loki pri Zidanem mostu, tokrat pa drugi dve še v blanški krajevni skupnosti. Krajani bodo zajeli dodatno vodo iz novega zajetja višje v hribih. Brigadirji so delali po izredno težavnem zemljišču, kjer so zadnje dni morali uporabiti nad 200 min.
V soboto so iz brigadirskega naselja prišle kar štiri brigade. Nekaj dela. predvsem čiščenje jarka in zasipavanja, jim je ostalo še za ta teden. Nekaj dni bodo brigadirji že delali vsevniški občini na območju krajevne skupnosti Zabukov-je pri urejanju pašnikov.
Brigadirji so imeli v sevniški občini nedvomno najbolj trd teren za izkope. Vendar so se izvajalci del vedno potrudili, da so imeli brigadirji pri delu vso pomoč. Jože Zakšek, ki je delo spremljal po strokovni plati, jim je moral priskrbeti kar 50 novih ročajev za krampe in lopate.
A. Ž.
Ledena kanonada izpod neba
Neurja s točo so divjala po Dolenjskem in Posavju — Ponekod uničenega več kot polovica pridelka — Škodo ocenjujejo, kaže pa, da bo precejšnja
Silovita neurja so prejšnji teden divjala po Dolenjskem in Posavju. V hudih nalivih je padala tudi toča, ponekod debela kot oreh in celo kot manjše jajce. Najbolj črna je bila nedelja, ko je toča klestila po 6.000 hektarih najboljše kmetijske zemlje v sevniški občini, enako neusmiljeno pa tudi v novomeški in trebanjski občini. Skoda je precejšnja kljub pravočasnim izstreljevanjem raket proti toči, vendar pa je bila narava tokrat močnejša od tehnike.
Že v četrtek. 19. julija, je toča pustošila v nekaterih krajih krške občine na levem in desnem bregu Save. Uničevala je vinograde, pšenico, koruzo. sadovnjake. Po beseda h direktorja toka Kmetijstvo, trgovina in storitve krškega M-Agrokobinata Ivana Kozoleta je toča povzročila največ škode v Velikem kamnih pod Bohorjem ter v nekaterih predelih Rake. Klestila je tudi v Gorenjem Leskovcu, Dobravi pri Podbočju. Pristavi in Planini. v Stranjah pa je kol jajce debela toča poškodovala celo gozdove. Škode sicer Se ni mogoče oceniti, zanesljivo pa bo v omenjenih predelih krške občine pridelek manjši za 30 do 50 odst.
Nekaj dni kasneje, v nedeljo. 22. julija, je nevihtna fronta zajela večji del Dolenjske. Popoldne je pridivjala nad savsko dolino. Protitočna obramba je proti grozečim oblakom izstrelila doslej rekordno število raket, kar 759. in na 10 strelnih mestih so porabili vso zalogo, vendar pa je bila tokrat obm-ramba brez prave moči. Kot pravi vodja skupnosti za obrambo proti toči
VEDNO V PRIPRAVLJENOSTI — Ob 20. juliju, dnevu ABHO, torej prazniku enot atomsko — biološko — kemijske obrambe naše vojske so vojaki črnomaljske garnizije pripravili prikaz te enote. Slovenski novinarji so si ogledali priprave za opazovanje nuklearnih in kemijskih napadov, same napade, obrambo ter dekontaminacijo opreme (na fotografiji) in ljudi.
KISLO—GRENKO POLETJE — Po vremenu sodeč, se pravi po deževju, jutranjih meglah, razmeroma nizkih temperaturah, neurjih in še po čem. je letošnje poletje zares kislo. 4-a gostince pa se k temu ..naravnemu priokusu" poletja prilika še nekaj grenčine. Pričakovanega velikega vala tujih turistov ni bilo, domači turist pa se je sramežljivo skril, ker se pač boji s svojo močno stanjšano denarnico stopili pred stoglavega zmaja vsakodnevnega zviševanja ceri. In tako prenekaleri gostinski vrt sameva prazen, ob morju in v notranjosti. Tako nam posnetek, objavljen tu, govori o kislo-grenkem poletju H4. (Eoto: M. Markelj)
Marjan Zidarič, ni mogoče imeti pripombe na kvaliteto raket, saj je zatajila ena sama. Izkazalo pa se je. da nobena obramba ni stoodstotna. Vsekakor bo izk ušnja s te nedelje koristna pri analizah delovanja obrambe proti toči.
Točnih številk o škodi ni mogoče zapisati, ker so ocenjevalci še na delu. a po prvih ocenah je očitno, da gre za višje številke kot pri lanski katastrofi, ko je znašala škoda 220 milijonov dinarjev. Prizadeti so vsi intenzivni nasadi Kmetijskega kombinata od Loke. Kompolje do plantaž na Čanju in Blanci (90 ha) ter Impoljci. Ker je bilo do nedelje požetih le kakih 10 odst. žitnih-polj. bo tu škoda večja kot lani, ko je bila žetev že končana. Huda škoda je tudi na komunalnih napravah in
kludalna rampa v sevniški Kopitarni je bila še naslednji dan zatrpana z zrni toče. (Foto: A. Železnik)
celo v tovarnah. Razen enega je poplavilo vse proizvodne obrate v Kopitarni. poplavl jeno je bilo skladišče gotovih izdelkov, namenjenih izvozu.
V nedeljo v večernih urah je neurje pustošilo tudi v novomeški in trebanjski občini. Predele okoli Dolenjskih Toplic, Trebnjega in Žužemberka je klestila kot oreh debela toča. Iz Straže poročajo, da toliko toče ni padlo v teh krajih že dolga leta. Pridelki so uničeni do 50 odst.
V trebanjski občini je neurje s točo tolklo na območju Čateža, Račjega sela. Dobrniča in Knežje vasi, po dosedanjih ugotovitvah je v nekaterih krajih uničenega več kot polovica pridelka. Kako hudo je bilo neurje, kaže to. da je v Gornji Nemški vasi podrlo kozolec, na magistralno cesto pa izruvalo drevo.
Kljub temu. da so v predelih okoli Žužemberka izstrelili rakete proti toči, so prizadete vasi Ajdovec, Veliki. Srednji in Mali Lipovec ter Podlipa.
Na terenu so že komisije za ocenjevanje škode, kmetijci sc dogovarjajo, kaj narediti, kako dognojiti, skratka, kako povzročeno škodo čimbolj omiliti.
OTVORITEV MOSTU ŽUNIČI — PRILIŠČE
ŽUNIČ1 — V nedeljo, 29. julija, bo ob 10. uri otvoritev mostu čez Kolpo, ki bo povezoval Žuniče in hrvaško Prilišče. Most. ki stoji na mestu, kjer je že bil most. ga je pred leti odnesla narasla Kolpa, je bil zgrajen v slabem letu dni, veljal pa je 20 milijonov dinarjev. Sredstva sta zbrali črnomaljska in dugoreška občina, na pomoč pa so priskočili tudi krajani krajevnih skupnosti \Adlešiče in Pril išče — Vukova gorjea.
JAŠKI NISO POŽIRALI — Toča je v Sevnici ponekod zamašila odtočne jaške, zato so morali na pomoč gasilci. Voda je zalila tovornjak v trgovskem skladišču in gasilci so imeli precej dela, da so naraslo vodo izčrpali. (Foto: A. Železnik)
Vlomilci v muzej prijeti
Pojasnjeno skrivnostno izginotje dragocenih predmetov iz muzeja v sevniškem gradu — Ukradene _______________dragocenosti	že vrnjene_______________
KRŠKO — Sredi minulega tedna so kriminalisti krške UNZ v sodelovanju z ljubljanskimi kolegi prijeli trojico mladeničev, ki so utemeljeno osumljeni vloma v sevniški grad.
Kot smo že poročali, so bili miličniki 30. maja obveščeni, da je bilo v drugi polovici tega meseca vlomljeno v muzej sevbiškega gradu, v katerega so neznanci prišli skozi nezakljenjena vzhodna grajska vrata. Iz štirih nasilno odprtih vitrin in ene nezaklenjene so odnesli več predmetov, ki predstavljajo ogromno kulturno-zgodo-vinsko vrednost. Med razstavljenimi originali sta izginili 2 bronasti zapestnici. bronasta veržica. izmed kopijpa bronasta utež, 2 bronasti pasni spon-
r >					itn 7R rf			
								
Med letošnjimi nagrajenci vstaje slovenskega naroda tudi prof. Janko Jarc in Tone Gošnik — Zvezni plaketi ZZB NOV dobili ZB Bučna vas in ZB Cerklje ob Krki — Podeljenih še več drugih priznanj
ki. 2 srebrni igli, srebrn uha, 2 fibuli, železni ključ ter bronasta sekira in zapestnica. Večina teh predmetov izvira iz 3. stoletja našega štetja, nekaj pa jih nosi celo starejši datum.
Po temeljiti in obsežni preiskavi so se v sredo znašli za zapahi 21-letni Ljubljančan Anton Radej. 20-letni Franc Ocvirk iz Sevnice in 22-letni Milan Hajdarovič iz Ljubljane, ki so utemeljeno osumljeni opisanega dejanja. Preiskava je pokazala, da so v muzej vlomili 18. maja okoli 22.30 ure, po dejanju pa sta Radej in Hajdarovič ukradene predmete z avtomobilom odpeljala v Ljubljano in tam čakala ugodne priložnosti, da jih prodata kakšnemu zbiralcu starin. Na srečo soju prehiteli kriminalisti in vse ukradene predmete, ki jih je v svojen. stanovanju hranil Milan Hajdarovič, zasegli ter vrnili Zavodu za prosveto in kulturo v Sevnici.
Preiskovalni sodnik novomeškega temeljnega sodišča je za vse tri osumljence odredil pripor. B. B
LJUBLJANA — Slovenija je letošnji dan vstaje proslavila z vrsto prireditev in spominskih slovesnosti, ki so se vrstile malone ves minuli teden, največ pa jih je bilo v nedeljo, 22. julija. Odkrili so več spominskih obeležij, v mnogih krajih pa so se poklonili spominu ljudi, ki so žrtvovali svoja življenja za svobodo. Več slovesnosti je bilo na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju.
V tem času smo dobili tudi nagrajence vstaje slovenskega naroda. Nagrade, spominske plakete republiškega in zveznega odbora ZZB NOV ter zlate značke ZRVS Jugoslavije so podelili na petkovi slavnostni seji republiškega odbora ZZB NOV Slovenije, na kateri je govoril predsednik Bogo Gorjan. Dejal je, da so vsa ta priznanja namenjena ljudem, ki so na poti, dolgi štirideset in več let, vztrajali v dosledni zvestobi svojemu narodu in načelom demokratičnega sodelovanja.
Letošnje nagrade vstaje so dobili: Janko Jarc za življenjsko delo. Ivan Scljak-Čopič za likovne stvaritve za-
PRIZNANJA TUDI NAŠIM
LJUBLJANA — Letošnja priznanja za razvoj SLO in družbene samozaščite, ki jih je na slovesnosti ob dnevu vstaje slovenskega naroda podelil republiški sekretar za ljudsko obrambo Martin Košir.so med drugim prejeli: Marjan Gregorič iz Posavskega muzeja v Brežicah. Janko Gladek, predsednik. črnomaljskega izvršnega sveta, Novoles TOZD TKO Metlika. Rado Cimerman, član KPO novomeške Tovarne zdravil Krka, Osnovna šola Boštanj. Franc Gorenc iti Marija Fcmec iz Trebnjega in Mirko Jelenič, predsednik medobčinskega sveta SZDL za Dolenjsko.
dnjih desetih let, Julij Beltram za knjigo ..Tukaj je Jugoslavija", Vanda Škodnik za knjigo ..Hej, to naši partizani pojo", uredniki zbornika ..Boj
•Med dobitniki plakete zveznega odbora ZZB NOV Jugoslavije sta ZB Bučna vas in ZB Cerklje ob Krki, medtem ko sta spominski plaketi republiškega odbora ZZB NOV Slovenije dobila tudi 24. brigada „Bratje Fontano!”, ustanovljena 17. decembra 1944 na Suhorju pri Metliki, in 1. avstrijski bataljon, ki so ga osnovali 24. novembra isto leto v Tribučah pri Črnomlju.
pod Olimpom" (Albert Klun, Tone Gošnik in Rado Bordon), uredniški odbor zbornika „Buchcnwald" (Janez.
Alič. Milan Filipčič). Lojze Krakar, Stanislav Mahkota, Janez Ranzinger in Rudi Supek, ustvarjalci oddaj „Še pomnite, tovariši" na ljubljanskem radiu in Vestnik koroških partizanov z obema izdajateljema.
ODKRILI SPOMINSKO PLOŠČO AKTIVISTOM
KOČEVJE — V gozdu na Pehovcu pri Podpreski je bila 22. julija proslava ob enainštirideseti obletnici konference aktivistov OF rajona Loški potok
— Draga. Na pobudo Okrožnega odbora medvojnih aktivistov Barje — Draga so v spomin na ta dogodek odkrili spominsko ploščo. Prireditvi so prisostvovali udeleženci omenjene konference, predstavniki občin Kočevje. Ribnica in Ljubljana Vič — Rudnik ter narodni heroj Stane Semič
— Daki. Slavnostna govornika sta bila Mara Rupena — Osolnik, članica sveta republike in Karel Mikulič, predsednik odbora medvojnih aktivistov.
UDARNIŠKI DAN BRIGADIRJEV
SUHA KRAJINA — Na mladinski delovni akciji v Suhi krajini so 22. julija udarniško čistili kanal za položitev vodovoda. Delali so na trebanjskem delovišču na trasi Male Dole—Sela Žumberak vvasi Gombišče. Na akciji je sodelovalo okrog 110 brigadirjev, in sicer brigadirji brigade Titovih štipendistov iz Beograda in brigada El-pida Karamandi. ki sodelujeta na akciji v Suhi krajini, pridružile pa so Se še pionirska brigada Janez Mrak iz Novega mesta, mladinska brigada Katja Rupena, ter mladinska delovna brigada iz vojašnice Milana Majcna iz Novega mesta. Ostale brigade so delale na svojih rednih deloviščih.
BRIGADIRJEM VEČ PRIZNANJ
MI I 1.IKA — Pred desetimi dnevi se je vrnila z republiške mladinske delovne akcije „Brkini X4" metliška mladinska brigada Janko Brodarič. Brigadirji — letos jih je bilo le 20 —so čistili pašnike. Ker brigada ni bila popolna, na j višjega priznanja, traka akcije, ni prejela, zato pa se je vrnila domov z več priznanji, štirje brigadirji pa so si prislužili tudi udarniške značke.
V SPOMIN BORCEM IN ŽRTVAM FAŠIZMA — V spomin na 20 so-vaščanov, ki so padli pod okupatorjevimi streli, so22. julija, na dan vstaje slovenskega naroda, v Bcdnju pri Adlešičih odkrili spomenik, pomnik današnjim rodoVom (na fotografiji). Svojih osmih sovaščanov, ki so dali življenje med drugo svetovno vojno, pa so se z odkritjem spomenika 22. julija spomnili tudi na drugem koncu črnomaljske občine — v Malinah. Malinčani so ob tej priložnosti odprli slab kilometer in pol dolgo popravljeno vaško cesto, ki bo marsikaterega vaščana obdržala v kraju in se ne bo odselil. Tako v Bcdnju kot v Malinah so pripravili bogat kulturni program. (Foto: M. Bezek)
HVALA ZA POMOČ PRI POPRAVILU CESTE
MALINE — V tej zaostali vasici na obrobju semiške krajevne skupnosti so ob 22. juliju odprli popravljeno cesto, ki vodi od odcepa ceste Suhor — Semič do vasi ter vaške poti. Ta pridobitev je korak naprej k razvoju kraja in s tem tudi upanje, da se bodo ljudje manj izseljevali, kajti že sedaj je nekaj hiš praznih. Krajanom pa je popravilo uspelo le s pomočjo delovnih organizacij, katerim se še enkrat zahvaljujejo za prispevke. Na pomoč so jim priskočili: Iskra Semič, KIT — tozd Ljubljanske mlekarne Ljubljana, Zavarovalna skupnost Triglav DOS Novo mesto. Agrotehnika Gruda Ljubljana, SCT Ljubljana, Kmetijska zadruga Metlika, metliški tozd Novo-lesa, GG Črmošnjice, Gorjanci Novo mesto, Belt Črnomelj, Iskra Mokronog, Donit Velika Loka. Poleg krajanov Malin in Gradca pa so pomagali še borci iz Štrekljevca, Hrasta in Suhorja. Malinčani pa bodo v kratkem pripravili še eno akcijo za asfaltiranje klanca pod vasjo, na katerem voda odnaša pesek.
Bo deloma jasno, popoldne bodo krajevne plohe in nevihte.
Ljubljansko pismo
Naš razvoj bo »vlekla” industrija
Kakšna naj bi bila slovenska gospodarska karta leta 2000?
Slovenija mora že v drugi polovici osemdesetih let doseči presežek v bilanci menjave blaga in storitev s tujino v višini okoli 6% družbenega proizvoda. Do leta 2000 naj bi se delež izvoza blaga in storitev v družbenem proizvodu povečal na okoli 50% ob hkratnem večjem in selektivnem povečevanju uvoza.
Pogoj za takšno gospodarsko rast (da ne bi ob sedanjem majhnem številu investicij ogrozili možnosti za povečevanje zmogljivosti in uvajanje tehničnega napredka) je tudi pospešena rast gospodarskih investicij v osnovna sredstva. Investicije bo potrebno usmerjati v proizvodnjo za izvoz, razvojno intenzivne dejavnosti, za pridobivanje energije in hrane, za odpravljanje najhujših virov onesnaževanja okolja, relativno več sredstev kot doslej pa namenjati raziskovalnemu delu, izobraževanju in informatiki.
Zaposlenost naj bi rasla po povprečni stopnji okoli 1% letno, tako da bi se v devetdesetih letih med aktivno prebivalstvo vključilo približno
28.000	oseb letno (nadomestitve in nove zaposlitve), kar zahteva tudi večje uvajanje večizmenskega dela.
Načrtovalci razvoja Slovenije so predvideli še vrsto drugih nalog, ki se jih bomo morali lotiti v času do let 1995 — 2000. Tako bo poselitev treba usmerjati predvsem v strnjena naselja, s čimer bodo prosta zemljišča v teh naseljih racionalno izkoriščena, kmetijske površine in naravno okolje pa čimbolj ohranjeno. To bo treba upoštevati tudi že pri urbanističnih zasnovah naselij v dolgoročnih planih občin. Pri novogradnjah bo treba najbolj racionalno izkoristiti še nezazidane površine že sklenjeno zazidanih območij v naseljih. Graditi bo treba predvsem na zemljiščih, ki so manj primerna za kmetijsko pridelavo. Izgradnjo novih industrijskih objektov je treba v skladu z zasnovo policentričnega razvoja usmerjati predvsem v središča, kjer so za dodatno izgradnjo stanovanjskih sosesk na voljo za kmetijstvo manj primerna zemljišča, ne pa na kakovostnejša kmetijska zemljišča in območja, ki so primerna za razvoj turizma in rekreacije.
Osnovna opredelitev dolgoročne proizvodne usmeritve in razvojne politike je trajno in odločnejše vključevanje v med narodno delitev dela. Gospodarska rast bo odvisna predvsem od izvoznih uspehov tistega dela gospodarstva, ki se vključuje v mednarodno delitev dela. Pri tem pa sta kakovost in konkurenčna sposobnost celotne reprodukcijske verige lista dejavnika, ki bistveno vplivata na naš nadaljnji razvoj. Zagotoviti mo-'ramo pravočasno in aktivno prilagajanje gospodarstva spremembam v svetovnem gospodarstvu in tehnologiji, kar lahko učinkovito uresničujemo le z ustreznejšo povezavo v združenem delu v celotnem jugoslovanskem prostoru.
Industrija bo ostala poglavitni nosilec izvoza, vendar bodo bistveno pomembnejši tudi promet, turizem, inženiring in druge storitve, kmetijstvo ter drobno gospodarstvo.
VINKO BLATNIK
Kako poteka zdravljenje zdravstva?
Pogovor s pravnikom Lojzetom Podbojem, predsednikom začasnega KPO v trebanjskem zdravstvenem domu — Sproti odpravljajo nepravilnosti_
TREBNJE — Ob znanih dogodkih v trebanjskem zdravstvenem domu. so se reči svoj čas tako zapletle, daje občinska skupščina bila prisiljena predpisati ukrep družbenega varstva v tem domu.
Delegati so pred časom sprejeli več sklepov, nad tekočini delom pa bdi začasni kolektivni poslovodni organ. Vsi njegovi člani opravljajo to dolžnost poleg dela vsak na svojem delovnem mestu. Od 11. maja temu organu načeluje diplomirani pravnik, sekretar sekretariata za družbene dejavnosti v občinski upravi Lojze Podboj.
— Za vami je kratko obdobje dela, vendar ste /.a včerajšnjo sejo občinske skupščine že pripravili poročilo i obsežnim programom ukrepov . Kako poteka delo v zdravstvenem domu danes?
..To je mlad team. Da se ujame, je potreben čas. Vendar se odnosi urejajo. Pripravljenost kolektiva, da slednjič isplava, je velika. Za nameček je ukrep družbenega varstva prišel še v času, ko je zdravstvo na udaru omejitev. V polletju smo z zdravstveno skupnostjo uresničili menjavo dela pod 40 odstotki prejetih sredstev.
Prizadevamo si, da vlada med osebjem delovno in tovariško vzdušje. Na morebitne nepravilnosti takoj reagiramo. Trenutno so v teku štirje disciplinski postopki. Ne poznamo izjem: če kdo kaj zagreši, je obravnavan enako ne glede na to. ali je šofer ali zdravnik.”
— Kako gledajo na vse to občani, uporabniki storitev?
»Izrecno smo povedali delegatom občinske skupščine in tudi zdravstvene skupnosti, da ob pomanjkljivostih želimo predvsem pismene pripombe. Doslej ni prispela niti ena. Omenil sem težavno finančno situacijo. Zavolje nje smo bili prisiljeni segati tudi po manj priljubljenih ukrepih. Omejili smo obiske zdravnika na domu. Ugotovili smo, da to ob slehernem klicu ni nujno. Poudariti moram, da začasni kolektivni poslovodni organ uživa vsestransko podporo vsehdejav-nikov v občini."
Kakšne so siceršnje osebne izkušnje ob tem delu?
..Delo v zdravstvu ima svoje posebnosti. Služba mora biti na voljo vseh
LOJZE PODBOJ — „Pri delu ni mogoče gledati, ali gre za popoldne ali nedeljo.”
24 ur na dan. Vendar je neurejeno prav nagrajevanje v dežurni” službi. To, razumljivo, povzroča tudi med de-
lavci nezadovoljstvo in zahtevo, naj se to vprašanje uredi. Nekateri so šli s pobudami kar na sodišče združenega dela. Več vprašanj je treba razčistiti tudi v samem dolenjskem zdravstvenem centru. Povsem nelogično je, da imajo v štirih občinah, kjer ta center dela, štiri različne sisteme za reševanje vprašanj, od organizacije reševalne službe in sistema nagrajevanja do omenjene dežurne službe itd.”
Sklepno besedo imajo delegati. Izvršni svet je poročilo že obravnaval. Očitno nihče ne bo mogel mimo ugotovitev, da so v tozdu nekateri organi preštevilni. Po statutu šteje delavski svet kar 15 članov, to je skoraj tretjina vseh članov delovne skupnosti. Tu so še drugi organi, na koncu pa za vse zmanjka ljudi. Zato kolektivni poslovodni organ predlaga zmanjšanje nekaterih organov. Za konstituiranje in volitve organov je določen rokovnik, ki je izredno napet. Našteti so tudi številni samoupravni akti, ki jih je treba dopolniti in sprejeti. Skratka, dela je na pretek. Kaže, daje bilo podaljšanje ukrepa družbenega varstva do 11. novembra primerno.
ALFRED ŽELEZNIK
Obilo nalog do leta 2000
V razpravi osnutek predloga smernic za pripravo dolgoročnega plana črnomaljske občine
ČRNOMELJ — V črnomaljski občini so pripravili osnutek predloga smernic za pripravo dolgoročnega plana občine, ki temelji na obširni analizi razvojnih možnosti občine v okviru razvoja Slovenije in Jugoslavije. Osnovo predstavlja program dolgoročne stabilizacije gospodarstva. Na osnovi smernic in temeljite obravnave predloga bo izdelan dolgoročni plan občine za obdobje od leta 1986 do 1995 oziroma 2000.
V občini sc bodo morali — tako piše v osnutku — opreti na lastne sile. Tako bodo morali težiti za popolno produktivno zaposlitvijo, torej zaposliti čimveč strokovnega kadra, znanja, stopnja zaposlovanja pa bo manjša kot doslej, in sicer od 0.5 do I odst.
Stopnja rasti družbenega proizvoda
En gospodar na bazenu
Gostinci upravljalci — Svet bo bdel nad stroški
SEVNICA — Odbor za izgradnjo bazena se noče prenagliti z otvoritvijo, saj bi se morebitne pomanjkljivosti kasneje lahko maščevale.
Te dni je bilo več razgovorov o bodočem upravljalen. Od več imen so sc na kraju odločili za enega gospodarja. To naj bi bilo Gostinsko podjetje
Padlo premalo medvedov
Kočevski lovci odstrelili v zadnjih dveh letih najmanj medvedov, ribniški lovci pa največ
KOČEVJE — Po podatkih Zveze lovskih družin Kočevje, ki deluje na območju občin Kočevje (7 lovskih družin). Ribnica (5 LD) in Ljubljana—Vič—Rudnik (LD Velike Lašče in LD Turjak) ter treh gojitvenih lovišč (Medved, Snežnik, Žitna gora), je bil v zadnjih petih letih (od 1979 do 1983) dosežen plan. odstrela medvedov le 82-odstotno, in sicer v revirjih lovskih družin 83-odst., v gojitvenih loviščih pa 81-odst.
Skupno je bilo v teh letih odstreljenih 111 medvedov, največ (29) lani, najmanj (IX) pa predlani. Kar 61 medvedov je padlo v revirjih gojitvenih lovišč, 24 na območju lovskih družin v občini Kočevje, 22 v revirjih lovskih družin v občini Ribnica in štirje na območju LD v občini Ljubljana— Vič—Rudnik.
Zanimivo je, da je bilo na območju lovskih družin v kočevski občini odstreljenih najmanj medvedov prav v zadnjih dveh letih (Skupno le 7), medtem ko jih je v ribniških lovskih družinah v teh dveh letih padlo največ (kar 12). Tudi v gojitvenih loviščih je padlo največ medvedov (16) prav lani.
.1. P.
(ABC Pomurka), ki bo hkrati upravljalo gostinski del in bazen. Izkušnje od drugod dokazujejo, da sc stroški obratovanja bazena ponavadi ne krijejo sami od sebe. Zato v Sevnici že vnaprej opozarjajo, da se bo treba dogovarjati /a dodatno zbiranje denarja občanov.
Domenjeno je. da bo nad gospodarjenjem z bazenom bdel poseben svet, v katerem bodo predstavniki vseh uporabnikov. Gostinstvo bo v njem imelo dva predstavnika, med člani bodo predstavniki izvršnega sveta, telcsnokulturnc skupnosti, izobraževalne in kra jevne skupnosti ter sedanjega gradbenega odbora. Gostinsko podjetje se tudi že primerno organizira za delo s tem objektom. Po vsej verjetnosti bo za strokovno delo skrbel znani športni delavec Milan Pipan.
Notranjo opremo gostinskega dela so izdelali v Stillesu. Tisti, ki sojo že videli, priznavajo, da se tamkajšnji mizarji tudi tokrat niso izneverili svojemu velikemu slovesu.
A.	Ž.
* OČISTITI BAJER
ČRNI POTOK PRI KOČEVJU — V Črnem potoku je popustil jez pri bajerju, kije zabetoniran in ga nekateri imenujejo kar bazen. Voda zato uhaja. Zdaj bi bilo potrebno očistiti dno bajerja in strugo potoka, sa j se zaradi neočiščene struge okoliška zeml ja spreminja v močvirje. Popraviti bodo morali jez pri bajerju.
naj bi bila 4 odst., izvoza 8, uvoza 5 odst. Kmetijsko proizvodnjo bo moč povečati le z intenzivno pridelavo, melioracijami in komasacijami, dolgoročna usmeritev gozdarstva pa je povečana. vendar smotrna in gospodarna lesna proizvodnja, letni posek pa bo presegel 100 tisoč prostorninskih metrov. V sekundarnem sektorju, ki ustvari polovico družbenega proizvoda v občini, bodo večji del proizvodnih programov posodobili, zlasti tiste, ki ne zagotavljajo povprečnega učinka in dohodka.
Do leta 1995 oz. konca tega stolet ja bodo posodobili cestno, železniško in ptt omrežje, marsikaj pa se bo moralo premakniti tudi v za turizem zanimivi obkolpski dolini, območju Črmošnjic in Roga ter vinogradniškem območju Semič — Stražili vrh. Komunalna dejavnost bo usmerjena predvsem v oskrbo s pitno vodo, gradnjo čistilnih naprav, ureditev deponije za odpadke ter učinkovito varovanje vodotokov.
V organizirano otroško varstvo naj bi bila do leta 1995 zajeta tretjina vseh otrok, izboljšali bodo kvaliteto zdravstvenih storitev in zmanjšali število pacientov, v osnovnošolskem izobraževanju razvijali celodnevno delo, v srednješolskem pa težili za tem. da postane zares regijsko.
SREČANJE SLOVENSKIH DRUŠTEV ZAHODNE EVROPE
MORAVSKE TOPLICE, MURSKA SOBOTA — Pod pokroviteljstvom republiške konference SZDL in v organizaciji občinske konference SZDL Murska Sobota ter delovne organizacije Radenska Radenci bo 12. avgusta v Moravskih Toplicah in Murski Soboti potekalo 9. srečanje slovenskih društev iz zahodne Evrope. Srečanje pomeni ponovno manifestacijo narodnostne zavesti, pripadnosti domovini in bratske povezanosti tudi zunaj meja. Obenem je to priložnost za množičen prikaz razvejene in pestre ljubiteljske kulturne dejavnosti in drugih društvenih prizadevanj.
Turizem ne bo več cokla
Zbor združenega dela kočevske občinske skupščine sprejel smernice za pripravo turističnih načrtov
PLOŠČA INŽENIRCEM
MITROVIČI — V okviru praznika občine Kočevje, 3. oktobra, in praznovanja 40-letnice prve inženirske brigade NOV bodo v Mirtovičih v kočevskih občini na nekdanji kovačiji Janeza Goršeta odkrili spominsko ploščo.
Tu je bila med vojno delavnica inženirske brigade. Ta brigada je postavljala mostove tudi pri Vinici, Brodu na Kolpi in Črnomlju.
IZ DRAGARSKE DOLINE
STANOVANJSKO—POSLOVNA STAVBA — V Podpreski so lani začeli gradili stanovanjsko-poslovno stavbo, v kateri bo nekaj stanovanj in Mercatorjeva trgovina. Otvoritev je predvidena za letos.
NEREDNI AVTOBUS — Nekaj avtobusnih linij za dragarski konec je ukinjenih, kl jub temu pa avtobus na ta konec kočevske občine ne vozi preveč redno. Pravijo,daje K), junija zaman čakalo avtobus 50 ljudi.
OBNOVILI PARK — Letos so .obnovili park tovariša Tita. v katerem so zasadili 88 omorik. 70 drevesc so morali zamenjati, ker so se posušila zaradi nestrokovnega gnojenja, nekaj pa se jih je polomilo, koso čeznje vozili gasilci.
KOČEVJE — V kočevski občini so v zadnjem obdobju začeli nekoliko bolj poglobljeno razpravljati o turizmu in na zadnji seji zbora združenega dela sprejeli tudi osnovne smernice za pripravo programov razvoja turizma na Kočevskem. Za nosilca razvoja turizma je določen Motel Pugled.
V smernicah je predlagano, naj bi namensko zavarovali za turizem vso Kolpsko dolino, območje Rudniškega jezera, smučišča pri brunarici v Dolgi vasi. Lovski vrh. območje gradu Kostel, nekatere dele Roga. Mestni hrib in I ridrihšlajn. Na teh območjih naj bi razvili dejavnosti, ki so združljive s turizmom ob tem pa krepili lovski in ribolovni, športni in rekreacijski turizem. Upoštevati je treba, da vodi preko Kočevja bližnjica za srednji Jadran, da je zato tu promet
vedno večji. I uriste bi dlje zadržali, če bi uredili okolico Rudniškega jezera, v Kolpski dolini pa avtokamp (v sodelovanju s Kompasom).
Smernice posvečajo precejšnjo pozornost razvoju kmečkega turizma. Ta dejavnost se še ni začela, saj v občini ni urejana nobena kmetija za sprejem turistov. Po tej zamisli bi lahko na eni izmed kmetij vzrejali konje in jih posojali turistom, oz. organizirali jahalno šolo.
Pred približno 20 leti je bila izdelana študija o turizmu na območju Zahodne Dolenjske za občini Kočevje in Ribnica. V njej je bilo ugotovljeno, da je turizem na Dolenjskem štirikrat manj razvit kot v ostali Sloveniji, na zahodnem Dolenjskem oz. na Kočevskem pa štirikrat manj kot na Dolenjskem. Ta zaostanek se v dvajsetih letih zagotovo ni zmanjšal.
JOŽE PRIMC
NAŠA ANKETA
Naša vsakdanja kaplja
Voda je življenje. Za to očitno resnico, na katero pa smo za lep čas kar pozabili, se danes zbirajo oblaki zaskrbljenosti. Poraba vode je zelo velika in še raste, ponekod je zmanjkuje, kjer pa je je dovolj, izgublja svojo čistost in postaja vse bolj neuporabna za pitje, za življenje. Dovolj neprijetnih reči je bilo slišati zadnje čase, da se človek lahko vpraša ob curku vode iz vodovodne pipe ali iz vodnjakovega vedra: „Ali jo bom jutri še lahko pil? Je bo dovolj? Bo dovolj čista?" In kako je z oskrbo in vodovodi po širši Dolenjski?
VLADO ŽN1DERIČ, predsednik sveta KS Blanca: „Naš skoraj pred 7 leti zgrajeni vodovod tega imena po vodi, ki teče skozenj, skoraj ne zasluži. Inšpekcija nam je povsem resno zagrozila, da nam ga bodo zaprli, če stanja ne bomo izboljšali. Novo zajetje nam to omogoča, seveda če bomo odpravili svojevoljo in vse napake na celotnem omrežju. Brez sodelovanja vseh in discipline ne bo reda pri naši vodi.”
CVETA STRAJNAR, vodja obrata družbene prehrane pri občinski upravi v Trebnjem: »Preskrba z vodo se je izboljšala. Zdaj vsaj prej povedo, kdaj jo bodo zaprli in ali je bo zmanjkalo. Je pa ta naša voda kar dragh. Zdaj v kuhinji odštejemo za vodarino trikrat toliko kot prej. Kakšna je po kvaliteti? Vsakomur si jo upam brez skrbi natočiti v kozarec.”
JANEZ KALAN, strokovni sodelavec občinske stanovanjske in komunalne interesne skupnosti v Krškem: »Vodooskrba seje v krški občini posebej zaostrila v zadnjih letih.
Največ težav imamo z vodovodi, ki so jih nestrokovno zgradili krajani sami. Slabo ali pa jih sploh niso vzdrževali, zdaj pa naj bi vodovode prevzeli mi in naredili čudeže iz njih.
Pred kratkim smo pomagali pri sanaciji gorjanskega vodovoda.”
JOŽE MIHELIČ, predsednik skupščine KS Ivan Omerza Livold: „Na območju naše krajevne skupnosti smo zadnji leti zadovoljni s pitno vodo. Zaradi premajhnega premera cevi je slab pritisk, vendar pa nam vode letos kljub temu ne manjka in tudi lani je ni, čeprav je bila huda suša. Težave imajo v Mozlju in Rajndolu. Poleti so brez vode. Lani so bili brez nje celo več mesecev in so jo morali dovažati s cisternami."
ALOJZ LOVŠIN, predsednik vaškega odbora Dolenji lazi v KS_Rib-nica: »Oskrba z vodo je bila v naši vasi kritična več let, lani smo bili celo pol leta brez vode. S prizadevanjem družbenopolitičnih organizacij, Hvd-rovoda in krajanov, ki so prostovoljno delali, smo našo vas priključili na regionalni vodovod in tako je oskrba z vodo poslej redna.”
RUDI KLAUŽAR, kmet iz Pečic: »Kakovost vode iz našega vodovoda je zelo dobra. Pozimi ni premrzla, poleti pa je prijetno hladna. Nikoli nimamo težav s čistostjo. Voda se ne skali niti ob največjem nalivu. Okoli 4 kilometre vodovoda smo zgradili sami pred 25 leti. Vodarine ne plačujemo, vedno pa napake odpravljamo. Upam, da ne bo kakšnih preglavic s pitno vodo, kot so drugod, k jer jo primanjkuje ali pa je oporečna.”
d
i
MARJANCA BOŽIČ,'študentka iz Novega mesta: »Voda, ki jo dobivamo iz vodovoda iz Težke vode, je videti čista, bojim pa se, da bi podrobnejša analiza pokazala, da zaradi različnih odplak le ni tako brezhibna. Vidna onesnaženost se pojavi le ob neurjih ali po popravilih na vodovodu. Vodi iz novomeškega vodovoda zaenkrat kar zaupam, čeprav se bojim, da bo onesnaženost zaradi vse širše uporabe strupenih snovi vse večja.”
BOŽA POZEK, šivilja iz Velikih sel: »V naši krajevni skupnosti je vodovod le v Adlešičih, ostale vasi imajo vodnjake. Lani je bilo hudo z vodo, kajti šestčlanska družina smo in imamo štiri krave, zato so potrebe po vodi velike. Letos smo zato zgradili nov, velik vodnjak, tako nam vode ne bo zmanjkalo. Sicer pa letošnje poletje ni tako suho, da bi moral kateri od vaščanov dovažati vodo.”
OLGA JANŽEKOVIČ, ekonomska tehnica iz Radoviče: »Deset let je, kar imamo vodovod. Lani so bile pipe suhe 14 dni, letos pa nam vode še ni zmanjkalo. Na srečo ima skoraj vsaka hiša še vedno vodnjak in vaščani niso imeli stroškov z dovažanjem vode s cisternami. Vode zmanjkuje zaradi velike porabe, saj ima'vsak poleg hiše Še hlev, živina pa je na Radoviči največji potrošnik vode. Vode iz vodovoda bi bilo dovolj, če bi jo uporabljali le za potrebe ljudi.”
2
DOLENJSKI LIST
SL 30 (1824) — 26. julija 1984
kmetijstvo
TEKMOVANJE POSAVSKIH TRAKTORISTOV IN KOSCEV
BREŽICE — V nedeljo, 5. avgusta, bodo mladi brežiški zadružniki pripravili regijsko tekmovanje mladih traktoristov v Bokušku. Pomerilo se Bo šest tričlanskih ekip iz vseh treh posavskih občin. Prvič pričakujejo tudi udeležbo po ene ekipe starejših zadružnikov iz teh občin. Obiskovalci si bodo na prireditvi lahko ogledali tudi delovanje kmetijskih strojev tovarn SI P Šempeter in SCT Bražice. Vaščani Bukoška bodo ob tej priložnosti pripravili razstavo kmečkih jedi. Popoldne se bodo pomerili še posavski borci. Najboljšim kmetom bodo podelili priznanja Zadružne zveze Slovenije.
Z NOVOMEŠKE TRŽNICE
Ponudba na mestni tržnici je bila zadnje dni kar pestra. Še vedno gredo največ v prodajo breskve po 120 in 140 dinarjev, pridružile pa so se jim tudi hruške, prav tako po 120 in 140 dinarjev. Marelice in borovnice so bile po 200 dinarjev, prav tako ribez. Paradižnik je bil po 120 dinarjev, krompir po 50 in 60, kumare pa po60dinarjev. Jajca so bila naprodaj po 16, 17 in 18 dinarjev, kupcem pa je bilo na voljo tudi precej domačega sirčka in smetane, Tržnica je bila dokaj dobro založena tudi z drugim sadjem in zelenjavo. Ponujali so še različne sadike in več vrst rezanega cvetja.
Na stojnicah, namenjenih obrtnikom, je poleg bogate ponudbe suhe robe največ pozornosti vzbudil prodajalec eksotičnih ptičev, ribic in želv.
Sejmišča
NOVO MESTO — Promet s pujski je bil slab, saj so pripeljali in prodali malo živali. Pripeljanih je bilo 221 prašičkov,' prodali pa sojih 120. Naprodaj je bilo 70 živali v starosti 7 do 10 tednov in 151 prašičkov, starih 10 do 12 tednov. Cena za mlajše je bila 4.000 do 6.000 din, za starejše pa 6.000 do 7.500 din. Ponujali so tudi 11 prašičev, starejših od 6 mesecev, in sicer jio 150 din kilogram.
BREŽICE — Na tedenski sejem prašičev v Brežicah so rejci pripeljali 354 pujskov do 3 mesecev starosti. Prodali so 203 živali po 250 din kilogram žive teže.
Vrane vedo, če ni lovca
Tudi kmetje naj bi vpli-vali na odstrel divjadi
KRŠKO — „Lovci se ne hi smeli tako obnašati, kot se, uničevati bi morali tudi škodljivce, ne pa le čakati na lov na prašiče, " se je zadnjič na seji zbora krajevnih skupnosti krške občinske skupščine razhudi! delegat Franc Vodopivc, ko se je zavzel za to, da bi tudi kmetje morali imeli svoj glas pri določanju staleža divjadi.
Kmetje se hudujejo, ker so vrane razredčile koruzo, divjad, predvsem srnjad pa se je že tako razbohotila, da hodi okoli domačij in dela veliko škodo.
Lovci pravijo, da je strelivo drago in še prav imajo. Toda ne bi se smeli izogibati niti redčanju vran in škorcev, ki so letos požrli skoraj vse češnje. Ali pa naj gre 'Vsakdo z zračno puško nad te škodljivce, da bo lahko povrhu vsega še kaznovan. Vrane že vedo, da ni ,lovcev, zato lahko kmetu Jige molijo, pravijo krški kmetje.
Epilog: delegat — kmet, razpravlja/ec o nevšečnostih, ki jih povzroča divjad, je bil brž izvoljen v organ za spremljanje družbenega dogovora o lovsko-gojitvenih območjih v Posavju.
P. PERC
DOBRA JEDAČA BOLJ TEKNE V LEPI POSODI — Podjetna gostinca Stane Polovič in Marjan Antolovičiz Krškega sta se že večkrat izkazala z okusno aranžiranimi in pripravljenimi jedmi v slogu ruskega bifeja. I udi kmetice iz aktiva kmečkih žena so že pohvalile njuno domiselnost pri pripravi domačih, kmečkih pogrinjkov. Tale posnetek s koktejla ob kulturni prireditvi v Krškem pa kaže, da znata gostinca dobro uporabiti tudi posodo, kakršno premore pri nas ugleden hotel, je zagrebški Interkon-tinental. (Foto: P. P.)
Več pšenice, manj denarja
„Žito” išče udeležbo pri posojilih in odkupih
DOLENJSKA — Ljubljanski živilski kombinat, „Žito” je osnovni proizvajalec kruha za vse štiri dolenjske občine. Ker imajo peki nemalo težav pri zagotavljanju kruha za vsa usta, računajo na tesnejše sodelovanje občin.
Pobude so izvršnim svetom razposlali že pred žetvijo. Ker smo v času žetve, je to še tembolj, pomembno. Pri ..Žitu" namreč opozarjajo, da morajo vse količine pšenice, kijih ne bodo odkupili doma, kupiti drugje. Če bo šlo vse po sreči, bodo za prihodnje leto lahko zagotovili 93 odstotkov mlevnih količin, kolikor jih potrebujejo njihovi mlini.
Pšenico, ki je ne bomo pridelali doma, bodo, razumljivo, morali kupiti drugod. Tu pa so že pozimi
nastajale razlike pri različno ugodnih posojilih. Ta razlika je znašala v začetku leta 6 dinarjev pri kilogramu. Žito je zainteresirano za nakup kar največ pšenice tam, kjer tudi pečejo kruh, ne pa, da odtod prodajajo žito drugam.
Nadaljnji hud zalogaj pekov in mlinarjev je denar za naložbe. Zato zahtevajo v drugih republikah denar za sovlaganja v kmetijstvo. Se hujša zadeva so tečajne razlike za uvoženo pšenico. Zvezni direkciji morajo kljub ugovorom kriti tečajne razlike tudi še za sezono 1980/81. Tudi tuje „Žito” predlagalo razdelilnik 50 : 50. Pol naj bi torej prispevalo „Žito”, pol pa občine. Skratka, velja se potruditi za sleherno zrno!
A. ŽELEZNIK
£
»Soglasno sprejeto!c
Ovce se znova vračajo
V krajevni skupnosti Poljanska dolina ob Kolpi se pase okrog 800 ovac — Tudi živinoreja ponovno ________________oživlja
PREDGRAu — Kar 81) odst. sveta v krajevni skupnosti Poljanska dolina ob Kolpi je planinskega, hribovitega, zemlja je revna, kra-ška. Če je leto nekoliko bolj mokro, kmetovanje še gre, drugače pa so težave. Zato se ljudje v glavnem odločajo za živinorejo, tretje leto pa se intenzivno ukvarjajo tudi z ovčerejo. Na tamkajšnjem področju se pase več kot 800 ovac, glavna ovčerejca pa sta Jože Hobič iz Nemške Loke in Vinko Zajc z Bukove gore, ki imata vsak po nekaj sto živali.
Da sc ovčereja v tistih krajih, obnese, so dokazali prva leta po vojni.
Kmetijski nasveti
Zalivanje ni le polivanje ^
V založbi Kmečkega glasu je letos izšla v razširjenem obsegu knjiga Vrtno zelc njadarstvo izpod peresa staroste slovenskih vrtnarskih strokovnjakov, prof. Franceta Vardjana iz Leskovca pri Krškem. Iz nje povzemamo nekaj navodil o zalivanju vrtov.
Tudi za zaliva nje so potrebne izkušnje in marši kdo brez n jih ravna napak. Nobena knjiga ne more dati povsem natančnih navodil. Potrebno je poznati kakovost zemlje, potrebe rastline, lego tal, krajevne razmere itd. Spomladi in jeseni je primerneje zalivati dopoldne, nekako do 10. ure, poleti pa proti večeru, od 16. ure naprej.
Lahke, perlitne in svižne prsti se izsušijo hitreje kot težke, glinaste, ilovnate in zelo humozne prsti. Zlasti za slednje velja pomembno pravilo, da je treba zalivati poredko, toda izdatno. Tudi med potrebami rastlin je velika razlika. Če imajo globlje korenine, jih zdli-vamo manjkrat, zato pa toliko bolj temeljito. Ne gre tudi pozabiti, da je vsako zalivanje hkrati hlajenje prostora in rastlin, toplota pa je predvsem v hladnejšem času še kako dragocena.
Zalivanje vrta je precej poenostavljeno in olajšano, če je v bližini vrta vodovod. Vendar vodovodna voda m najbolj priporočljiva, često pa se dogaja tudi, da je v poletni suši primanjkuje. V takih primerih, zlasti pa še zaradi boljše kakovosti je bolj priporočljivo za-Itva nje s postano in že ogreto vodo .iz kadi ali soda. Zelo trpežne in uporabne za ta namen so kadicc iz plastike (polietilena). Betonske in Železne kadi so manj primerne.
• Zanimivo ho mnenje strokovn jaka, kako je z zalivanjem ob mladi setvi. 1 e je treba zalivati pogosteje in v manjših količinah. Setvena površina se ne sme nikoli povsem izsušiti, prav tako pa ne sme biti pretirano mokra. Če se pojavi plesen, padavica ali črna stebelna gniloba, „ mora vrtnar takoj ukrepati s primernimi kemičnimi pripravki. Dobro se obnesejo brassicol, benomvlcm in bayer 5072.
ko soljudje na veliko redili ovce. Zaradi velikega odseljevanja, a tudi z.ato, ker so volkovi — danes t ja ne zahajajo več — poklali veliko živali, je ovčereja počasi potonila v pozabo, danes pa znova oživlja. A ne le ovčereja, ampak kmetijstvo nasploh, saj se mladi, odkar se imajo možnost zaposliti v starotrškem Uniorju, znova vračajo. Tako se izredno veča število polkme-tov. in kot So prepričani na predg-rajskem obratu kočevskega toka Kmetijstvo, bo marsikateri gotovo pustil tudi službo, ko bo ugotovil, da je mogoče živeti le od kmetijstva.
Da pa je moč živeti ta ko, zlasti še če je kmet pravilno usmerjen, dokazuje 10 kmetov v krajevni skupnosti, ki se ukvarjajo z živinorejo, torej s kravami molznicami in pitanci. Tudi presežki ostalih kmetov, predstavljajo predvsem meso in mleko, ki ga v obratu v Predgradu na leto odkupijo po 500 do 600 tisoč litrov. Pšenice pridelajo komaj za domačo porabo, za prodajo pa ostane nekaj fižola in krompirja. Sicer pa je prr'lgrajska odkupna postaja že tri desetletja znana po odkupu zdravilnih zelišč, gob in polžev.
Tretji natis »Vinogradništva”
LJUBLJANA — Pri Državni založbi je te dni izšel (v nakladi 3.000 izvodov) že tretji. natis knjige Tita Doberška ..Vinogradništvo”. Ponatis knjige, ki je prvič izšla leta 1978 in drugič pred tremi leti, ter ves čas služila kot učbenik v naših tehničnih in poklicnih šolah za kmetovalce. Iti se uče vinogradništva, so narekovale potrebe. Pisec, sicer Novomeščan in urednik vinogradniške rubrike na tej strani, je v uvodu zapisal, da je knjiga po vsebini enaka izdaji iz leta 1981, saj se v praksi stroke, ki jo obravnava, v kratkih treh letih ni zgodilo nič takega, da bi moral posamezna poglavja spremeniti oziroma jih dopolniti.
EN
HRIBČEK
BOM
KUlPIL«.
UrejaTit Doberšek
Steklena cisterna s plavajočim pokrovom
Ker je tudi mene kol vsakega vinogradnika pestila težava s posodo za šolanje in shranjevanje vina, sem si to uredil na svoj način, kot bom opisal.
Napravi! sem stekleno kocko s stranico 1 meter, na zunanji strani pojačano z betonom. Kocka je natančno zlepljena, da se prosto pomika pokrov, ki je tudi steklen, ob robu za 1 mm manjši. Ta pokrov je obrobljen s 3 cm širokimi steklenimi pasovi, tako da je kol nekakšna ladja, ki plava na vinu. Vino. ki ga je lahko poljubna količina od 50 do 980 litrov, je pokrito s tem pokrovom tako, da je vino od vseh strani obdano le s steklom. V ozki. I mm široki špranji ob robu pokrova, kjer bi imelo vino stik z zrakom, to preprečimo s plastjo jedilnega olja, ki plava v špranji na vrhu in se ne meša z vinom. Na ta način je vino popolnoma zaprto, ne more oksidirati in tudi ne morejo iz-hlapevali buketne snovi. V pokrovu je majhna odprtina z nastavkom za odtakanje (in za morebitno dolakanje) vina z natego.
To cisterno uporabljam za vrenje mošta, za pretakanje in za shranjevanje vina. Začel sem leta 1979. Ker pa mi je prva cisterna čez nekaj časa odpovedala zaradi nepopolne tehnične izvedbe, sem prvič uspešno uporabljal to cisterno za pridelek vina v letu 1981, sedaj pa hranim v isti cisterni še kakih 500 litrov vina iz leta 1982, katerega kvaliteta se ne spreminja. Nazadnje je bilo pretočeno 10. 10. 1982. Odvzem je bil v različnih količinah, od I litra do 30 [ litrov obenem. Fes čas do sedaj mi odvzem ni povzroči! ni-' kakršne motnje ali spremembe . pri vinu. Za vsak liter odvzema se pokrov poniža za I mm in olj-‘, na zapora ob robu sledi nivoju • vina. Tudi vino letnika 1983 ' hranim v enaki cisterni. Na-. zadnje je bilo^n etočeno 6. 11.
’ 1983 in ne kaže nobene potrebe
po kakršnem koli posega kljub • nenehnemu občasnemu odvze- , mu različnih količin vina. Na podlagi teh večletnih izkušenj ' lahko navedem nekaj dobrih in slabih strani takega shranjevanja vina.
Prednosti:	1.	ni težav s
shranjevanjem prazne posode,
2. čiščenje posode je lahko in temeljito,
3. doba shranjevanja vina je .praktično neomejena in ne rabi več let nikakršnih posegov,
4. odvzem je po količini in po času poljuben in ne vpliva na stanje preostalega vina v cisterni.
Slabe strani: 1. spremenjen videz kleti. Namesto trebušastih sodov imam sedaj sedem betonskih kock, kar mogoče neprijetno preseneča kletarskega sladokusca in je, kot mi je rekel sosed Jaka ivec, ..krajevno neobičajno”,
2. zahtevnost izdelav cisterne. Treba je precejšnjo mero natančnosti že pri rezanju stekla (meni ga je za 7 cistern dovolj natančno narezal steklar Rojc v Rožni dolini) in pri izdelavi in montaži opaža za betoniranje,
3. cisterna nima pipe, kar mene sicer ne moti, in funkcionalno ni potrebna.
Stroškov za nabavo take cisterne ne vem povedati in jih ni šteti niti med prednosti ali slabosti, ker so odvisni od dnevnih cen in od načina izdelave. Jaz sem cisterne izdelal lastnoročno brez kakršne koli pomoči druge osebe, tako da računam le nabavo materiala. Za morebitni izračun navajam porabo materiala: 6,5 m2 ravnega' 4-mihmetrskega stekla, 0,25 m peska, 2 vreči cementa, 16 m teflonskega traka, 5 malih tub silikonskega kita, 8 m gumijaste laboratorijske cevi, 4 m profilne penaste gume, 1,2 m iveric z obeh strani obloženih z ultra pasom, za opaž pa še 8 m neobloženih iveric (20 mm), 10 kg VlADUR-a, 15 x 150 x 1300 mm neobdelane smrekove deske.
VINKO VRŠČAJ, Ljubljana, klet v Ručetni gori v Beli krajini, kjer
sem ob sobotah in nedeljah
Nerazumljiva dražitev koruze
Je cena koruznega zrnja napihnjena? — Bolj se izplača prodaja ali zamenjava za pšenico, ugotavljajo pridelovalci, zato prazni hlevi_
Jugoslavijaa je poljedelsko-živi-norejska država, zato je povsem razumljivo, da ima pri poljščinah odločilno besedo tudi koruza, katere cena se trenutno giblje med 30 in 32 din za kilogram. Z letnim pridelkom do 11 milijonov ton koruze se naša država uvršča med deseterico največjih svetovnih pridelovalcev, s ceno pa je čisto pri vrhu. ..Povsod po svetu namreč velja, da je za kilogram pšenice moč dobiti okoli 1,15 kilograma koruze, pri nas pa je zadeva obrnjena,” ugota-' vlja gospodarski vestnik.
V naši republiki so polno lastno ceno za pšenico in koruzo izraču-
nali za pet pridelovalnih območij. Številke so prav zanimive, kažejo, da je na najboljšem območju možno pridelovati pet ton pšenice na hektar, polna lastna cena pa je trenutno 20,63 din za kilogram. Na najslabšem območju je cena pri štirih tonah pridelka na hektar 23,36 din. Povprečna polna lastna cena letošnje pšenične letine v Sloveniji je torej 22,53 din za kilogram. Po istih merilih izračunana povprečna polna lastna cena za kilogram koruze vnaši republiki pa je 19,15 din za kilogram. Iz tega je razvidno, da je koruza dejansko za dobrih 10 odst. cenejša od pšenice, to pa je tudi v skladu z razmerjem, ki velja v svetu.
Toda pri nas je koruza ušla z vajeti. Če bošlotakonaprej.sebo to strahovito pokazalo v živinoreji. Ker je koruza postala draga kot žafran, se živinorejci odločajo za pot, ki je z družbenega stališča nerazumljiva: prodajajo koruzo in zmanjšujejo privez telet. Z drugimi besedami: čim dražja bo koruza, tem bolj prazni bodo hlevi. Ali to tudi pomeni, da bomo poslej namesto govejih jedli koruzne zrezke?
. :■ •>
ODKUP PŠENICE GLADKO TEČE
LJUBLJANA, — Po zadnjih podatkih slovenske žitne skupnosti so mlini v Sloveniji odkupili 5300 ton pšenice. Družbena posestva so oddala 2150, kmetje 3150 ton pjenicc. Ker se je v Sloveniji žetev komaj dobro začela, je odkup dober, dovolj pa je tudi koruze za zamenjavo.
ZA JEČMENOM PRIČELI ŽETI PŠENICO — v Globokem je prejšnji teden zasebni kombajnist pričel žeti ječmen na 50 arih polja Franca Vogrinca. Mladi kmetje povedal, da pričakuje okoli 4 tone ječmena, ki ga bos pridom uporabil za krmljenje živine. „Če bo tako vroče še nekaj dni, bomo poželi še pšenico,” je še dodal Franc. Kmetovalcem je bilo vreme očitno naklonjeno, zato se je žetev pšenice pričela že (udi na Krškem polju. (Foto: P. Perc) , 7
DOBER PRIDELEK
LOKAVEC — Na mcliori-ranem območju Lokavca so na-želi 6 ton pšenice na hektar, kar ■ zelo dober pridelek. > o ie še dokaz več. - da je bila agro- m hidromehoracija v tem delu krške občine jzvedena strokovno oziroma kakovostno.
STROJ ZA ODIRANJE PRAŠIČEV — Ena od pomembnih notranjih rezerv v metliš.ki klavnic so tudi dobre in nepoškodovani, prašičje kože, ki jih metliški mesarji prodajajo Koteksu, s katerim imajo zelo dobre odnose." Koteks jim je pred tremi leti pod zelo ugodnimi pogoji nabavil stroj za odiranji kož, s tem pa so v klavnici povečal, produktivnost, izboljšala se je obdelava kož in mesa in, ne nazadnje, tudi delo je lažje.
Borci v dobri oskrbi
Novomeški dispanzer za borce dobi! že več laskavih ocen, pred kratkim tudi priznanje ZZB
NOV
NOVO MESTO — .Občinski odbor ZZB- NOV Novo mesto izreka zahvalo dispanzerju za borce NOV za vso skrb pri nudenju zdravstvenega varstva in pomoči borcem novomeške občine-. Tako piše na priznanju, ki ga je letos pred 4. julijem svečano dobi) dispanzer za borce v Novem mestu. prevzela pa ga je dr. Zvonka Gornik, ki dispanzer vodi Z njo je tudi potekal pogovor o organizaciji zdravstvene službe za borce: .Dispanzer za borce redno dela vsak dan kot samostojna služba v zdravstvenem domu od leta 1976. Namen je predvsem ta. da bi imeli
Dr. Zvonka Gornik: .Razumevanje do borcev mora biti v srcu, njihovo zdravstveno stanje pa na kartončka..."
na enem mestu podatke in pregled nad zdravstvenim stanjem borcev. Začeli smo takoj s sistematičnimi pregledi borcev, tndi tistih, ki se sicer zdravijo pri svojih
zdravnikih. Ugotovili smo porazno zdravstveno stanje borcev, katerih poprečna starost je 68 let. Veliko je .nepokretnih". mnogi drugi pa imajo po dve ali tri kronične bolezni."
— Je dispanzer za borce deležen kakšnih pusebnih ugodnosti?
.Posebnih ne, je pa veliko razumevanja za naše delo pri vodstvu zdravstvenega doma in občinskem odboru ZZB NOV. Imamo vpeljano dobro sodelovanje, občinski odbor ZZB pa nam je nabavil tudi lička za terensko službo. Imamo patronažno sestro, ki s tem vozilom obiskuje borce na terenu, kar je res velika prednost našega dela."
— Menda so že delegacije borčevskih organizacij od drugod prihajale v vaš dispanzer na oglede, češ da dobro delate. Je to res?	s
.Imeli smo več takih obiskov, celo iz Beograda, in moram reči, da so organizacijo našega dela res vsi pohvalili. Meni se zdi pomembno, da se službe, ki imajo opravka z borci, zavedajo, koliko so ti ljudje pretrpeli in da so potrebni tudi tople besede, včasih pogovora tudi v ordinaciji, ker jim to veliko pomeni. ‘
— Omejitve pri pošiljanju borcev v zdravilišča so precejšnje, kako to sprejemajo borci in kako ukrepate zdravniki?
.Borci se zavedajo, da stabilizacija zadeva tudi nje. ker pa je njihovo zdravstveno stanje res slabo, skušamo v okviru možnih sredstev spraviti v zdravilišča predvsem borce. Gre pa za krajše .kure. kot nekoč in pazimo, da se jih zvrsti čimveč.-
R. B.
ii
Levica ve, kaj dela desnica?
Opremljenost združenega dela novomeške občine z napravami za fizikalno-kemične meritve niti ni tako slaba — Anketa bi lahko še bolje služila
NOVO MESTO — Občinska raziskovalna skupnost je poslala anketo 60 delovnim organizacijam, odgovorila pa jih je le tretjina. Očitno pa je, da so laboratoriji v večjih delovnih organizacijah dobro opremljeni in omogočajo izvedbo dokaj širokega obsega fizikalno- kemijskih metod.
V občinski raziskovalni skupnosti so hoteli z anketo predvsem ugotoviti, s kakšnimi metodami lizikalno-kemičnih analiz v občini razpolagamo, in z objavljenimi rezultati pospešiti večje sodelovanje med delovnimi
ISKRI VEČ NE GROZI
NOVO MESTO — Junija so imeli v novomeški Iskri TNN referendum oziroma zbor delavcev, na katerem so sprejeli pravilnik o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke ter za skupno porabo in nadomestila, poleg tega pa spremenjeni oziroma dopolnjeni pravilnik o delovnih razmerjih. Izvršni svet novomeške občinske skupščine je ugotovil, da po sprejemu teh samoupravnih splošnih aktov v omenjeni delovni organizacij tako rekoč ni več razlogov, ki bi narekovali uvedbo začasnih ukrepov družbenega varstva.
organizacijami na tem področju. Delavci v razvojno raziskovalnih službah dobro vedo, kako težko je včasih priti do potrebnih meritev in koliko časa pa tudi denarja je za to potrebno.
• Rezultati ankete so pokazali, da so večje delovne organizacije opremljene celo z večjim številom aparatur, kot so pričakovali. Laboratoriji v Krki, IM V, Noveteksu, v Iskrinih tovarnah in Novolesu se dokaj dobro dopolnjujejo, sicer pa s tovrstnimi aparaturami razpolaga 17 delovnih organizacij.
Večina večjih delovnih organizacij, ki je na anketo odgovorila, je tudi izrazila pripravljenost občasno ali redno s prostimi zmogljivostmi na aparatih za razna fizikalno-kemijska merjenja pomagati delovnim organizacijam, ki take usluge potrebujejo. Ni dvakrat
Manj zazidljive zemlje
Leta 1982 sprejeti zazidalni načrt za Otočec je že potrebno spremeniti v skladu z zakonodajo
OTOČEC — Vrsto let so na Otočcu čakali zazidalni načrt. Sprejet je bil leta 1982, ni pa ga bilo mogoče uresničevati, ker je medtem stopil v veljavo zakon o varstvu kmetijskih zemljišč, ta pa je zavrl vso gradnjo do sprejetja prostorskega plana.
V letošnjem aprilu je bil v novomeški občini prostorski del družbenega plana do leta 1985 sprejet, ta pa določa, da se na območju zazidalnega načrta Otočec del kmetijskih površin ne sme pozidati, zalo je potrebno še sveže
Spomladi več prostora za obrt
V servisno — skladiščni coni ob novi metliški obvoznici prostor za okrog 20 obrtnih __________________ delavnic	—	Prve	parcele	naprodaj	prihodnje	leto
METLIKA — V Metliki je bilo med obrtniki že dlje časa slišali zahteve, da bi pripravili lokacije, kjer bi lahko gradili obrtne delavnice, saj so mnogi utesnjeni ali pa njihova dejavnost v spalnih naseljih povzroča prevelik hrup. Zato je bil že leta 1981 sprejet zazidalni načrt za servisno-skladiščno cono ob Cesti XV. brigade, torej nov i metliški obvoznici. Od takrat je na tem prostoru ob Mercatorjevem skladišču že zraslo skladišče občinskih blagovnih rezerv ter bencinska črpalka, ki bo v kratkem odprta.
Ostala zemljišča — skupno merijo okrog 9 hektarov — na katerih bo
prostora za približno 20 lokacij za individualno obl t. poslovne prostore, skladišča in delavnice obrtne zadruge Metlika, delavnice Metka in manjši Petrolov hotel z bungalovi, v glavnem še odkupujejo ali zamenjujejo. Tri parcele so že odkupili ter eno zamenjali, vendar je v privatnih rokah še slabih 7 hektarov zemlje. Ustavilo se je pri čistih kmetih, ki naj bi jim zemljo zamenjali, a družbene zemlje tako rekoč ni več. Tako občinska skupščina. kmetijska zadruga in zemljiška skupnost kupujejo zemljo drugod in jo ponudijo kmetu za zamenjavo.
Tukaj pa se znova pojavim težave, kajti primanjkuje tudi denarju za nakup in odkup zemlje, zato se v metliški občini trudijo.da bi čimprej usposobili za gradnjo vsaj nekaj parcel, ter s sredstvi, kijih bodo dobili od prodaje, odkupili novo zemljo.
Predvidevajo, da bodo obrtnikom prve parcele lahko ponudili prihodnjo pomlad. Vsaka lokacija bo merila
PRISPEVKI ZA INSTRUMENTE
NOVO MESTO — Zahtevni medicinski instrumenti postajajo^se bolj pomembni pri uspešnem zdravljenju bolnikov in reševanju človeških življenj. Prispevki v sklad za nakup teh pomembnih, a dragih instrumentov so zato tolik o bolj dragoceni. V omenjeni sklad so prispevali: ZS Triglav — DOSr Novo mesto 1000000 din. trgovsko podjetje Novotchna iz Novega mesta 50000 din. Novoles — TOZD TSP Straža 22000 din, Iskra IEZE—TOZD UPORI Šentjernej 20000 din. l abod—TOZD Commerce Novo mesto 20000 din. Novoles—1-OZD TVP Straža 18000 din. Novoles—TOZD ŽAGA Straža 12000 din. Podjette za ptt promet Novo mesto 10000 din. OOZS KZ Krka Novo mesto 6000 din. Labod Novo mesto— TOZD Temenica Trebnje 2500 din. stanovalci bloka Kristanova 24 iz Novega mesta pa so namesto venca pokojni Marti Avsec prispevali v sklad 3600 din. Splošna bulnišnica Novo mesto se vsem darovalcem iskreno zahvaljuje
D0L£IU3iQ LIST
okrog 2.500 kv. metrov, posamezne parccle pa bo mogoče tudi združevali.
če bo obrtna dejavnost zahtevala večji prostor. Seveda se morajo bodoči lastniki zavedati, da bo tu moč graditi le delavnice brez stanovanjskih hiš. Da pa je prostor dobro izbran, priča že to, da bo moč servisno — skladiščno cono v prihodnje, če bo to seveda potrebno, zaradi lege na obrobju mesta tudi razširiti.
B. M.
Vožnja ni odpravila težav
Zaradi pomanjkanja dela se mora 80 delavcev iz obrata IMV na Suhorju voziti v Novo mesto
SUIIOR — Vsuhorskemobralu IMV-jevcga tozda Proizvodnja avtomobilov so se zaradi necelovitega proizvodnega programa že nekaj časa srečevali s težavami, ki so pred kratkim pripeljale do tega. da seje začelo okrog 80 delavcev voziti na delo v Novo mesto. Na Suhorju so sicer predv idevali, da bi ukinili lesni program, razvijali pa kovinskega, se je zataknilo, ker do tega razvoja ni prišlo.
danjimi razmerami-ni zadovoljnih, kažeta tudi sklepa junijskih sej osnovne organizacije ZK in zbora delovnih ljudi, ki zahtevata od vodstva delovne organizacije, naj do konca leta najde ustrezen program za njihov obrat.
urbanistične dokumente usklajevati s prostorskim planom.
Sprememba zazidalnega načrta ima za posledico za 68.400 m2 manj zazidljivih površin na južni strani naselja, kjer je bila predvidena gradnja več družbenih objektov. Po novem naj bi ne gradili velikih blokov, pač pa več manjših s skupno 15 stanovanji, šolo, vrtce, trgovski center in objekt za kotlarno.
Sprememba in dopolnitev zazidalnega načrta sta bili 30 dni javno razgrnjeni, v tem času pa je bila dana le ena pripomba, ki pa je ni bilo možno upoštevati. Če bi jo, bi morali predvidene objekte prestaviti v novo cono, to pa bi zahtevalo spet noveštu-dije, nove dokumente in nekaj let časa. preden bi lahko zidali.
SREDNJEROČNI NAČRTI POD DROBNOGLEDOM
NOVO MESTO — Na današnjem skupnem zasedanju vseh zborov tukajšnje občinske skupščine bodo največ pozornosti posvetili uresničevanju srednjeročnih razvojnih usmeritev v letih 1981 — 1983, prvi oceni za leto 1984 in možnostim v prihodnjem letu. Na to točko dnevnega reda se bo navezala naslednja, ko bodo obravnavali predlog smernic dolgoročnega razvoja novomeške občine do leta 2000. Skupščina bo sprejela še delovni načrt za letošn je drugo polletje, nakar bosta sejo nadal jevala zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti. Med drugim bodo na tem skupnem zasedanju obravnavali odlok, s katerim bodo v občini določili kmetije, za katere velja posebna ureditev dedovanja, ter razpravljali o vrsti odlokov v zvezi z lastninsko zemljiškimi zadevami.
reči, da so zdaj marsikje po Ljubljani in kdo ve kje iskali druge meritvene usluge, ker niso vedeli, da bi jim spsed rad priskočil na pomoč.
R. B.
Manj alkohola, več slatine
Družbeno gostinstvo Jetos v prvem četrtletju prodalo manj alkoholnih pijač kot lani
NOVO MESTO — Če bi lahko sklepali samo po stntisi it nih podatkih o prometu z ai! unolnimi in brezalkoholnimi pijačami vdružbe-nem gostinstvu novomeške občine, potem bi lahko rekli, da alkoholizem upada. Zal ima tovrstna statistika še drugo ozadje!
Prav verjetno ni bilo samo kislo in razmeroma hladno vreme krivo, da so v restavracijah, bifejih in obratih družbene prehrane v prvih treh mesecih letošnjega leta prodali za skoro 10 odst. manj piva kot v tem času lani. V istem času so gostje popili za 4,1 odst. manj vina in kar za 10,7 odst. manj žganja.
Hkrati z zmanjšanim prometom z alkoholnimi pijačami se je namreč zmanjšala kar za 35.5 odst. tudi prodaja koncentriranih sadnih sokov, za skoro isto količino pa je bil-a letos povečana prodaja drugih brezalkoholnih pijač.
V ozadju vsega tega so bržkone samo cene. Niso se spremenile navade ne okus ljudi, ampak so zaradi draginje prisiljeni v lokalih segati po pijačah. ki jih njihov žep zmore.
Da pa gostincem finančno le ne gre tako za nohte, kot tarnajo.kažejotudi statistični podatki. Medtem ko so imeli v letošnjem prvem četrtletju za 13,7 odst. manj nočitev kot v prvih mesecih lanskega leta. so dale letošnje nočitve za 37,3 odst. boljši iztržek, poprečna cena nočitve pa seje povečala za 59.1 odst. Pri hrani pa so v družbenem sektorju letos dosegli za 98.4 odst. boljši finančni rezultat.
Kaže, da zaposlovanje v gostinstvu miruje. Medtem ko so konec prvega četrtletja lani imeli v družbenem sektorju 6445 sedežev in 833 zaposlenih, je bilo letos 7044 sedežev, zaposleni pa so bili samo štirje več.
R. B.
POSODOBITEV CEST
ŠMAR.ILTA — Jutri bo v prostorih osnovne šole v Šmarjeti na pobudo sveta KS sestanek o posodobitvi makadamskih cest Šmarjeta—Škocjan in Zbure—Gornje Lakcnce. Povečevanje prometa po omenjenih cestah povzroča vse večje nevšečnosti uporabnikom in prebivalcem obcestnih naselij. Krajani menijo, daje posodobitev nujno potrebna, in zahtevajo pojasnilo, zakaj potrebnih popravil še niso izvedli, čeprav so bila predvidena s planom v preteklem srednjeročnem obdobju republiške skupnosti za ceste.
V obratuje bila organizirana kovinska in lesna proizvodnja, že ob začetku gradnje nove hale pred nekaj leti pa so razmišljali o ukinitvi lesnega programa. Vendar so do pred kratkim, ko tako rekoč čez noč ni bilo več naročil, še izdelovali karoserijske elemente prikolic, izdelke torej, ki so prihajali izpod suhorskih strojev od leta 1968. Zdaj obratuje le nekaj strojev v lesnem delu obrata, na katerih izdelujejo palete za potrebe tozda Proizvodnja avtomobilov in Dcinzc. Poleg tega je tudi v kov inski proizv odnji manj dela. kajti na Suhorju so imeli. oz. imajo program dostavnega vozila in proizvodnjo kovinskih delov za avtomobilske prikolice. Prav pri gospodarskih vozilih pa so zastoji, zato je tudi v suhorskem obratu manj dela.
In kaj pomeni za delavec, ki so imeli prej zaposlitev tako rekoč pred domačim pragom, vožnja v Novo mesto? Na Suhorju pravijo, da jim ni lahko, zlasti še. ker imajo mnogi do upokojitve le še nekaj let. čutiti je tudi strah pred socialno ogrožen«rsljo. Najtežje pa je seveda tistim iz žumberških vasi. ki so že doslej zaradi slabih prometnih zvez morali v službo pripešačiti. Da teh 80. kakor tudi ostalih 140 delavcev. ki so še ostali na Suhorju, s sc-
Iz soje: od kruha do torte
V metliški občini začeli poleg živinske soje sejati še jedilno
OTOK — Pred tremi leti so začeli v metliški občini sejati živinsko sojo, letos pa tudi jedilno, tako da raste danes prva na približno desetih, drjiga pa na dveh hektarjih, /.a to kulturo so se odločili zato, ker je vir beljakovin in dober dodatek škrobnati koruzi. Večina živinske soje je na zadružnih površinah, za jedilno pa so se odločali predvsem posamezniki, ki so si pred setvijo v Draškovcu ogledali degustacijo jedil iz. sojinega zrnja. Mnogi so se navdušili, ko so videli, kaj vse je moč narediti iz soje: od kruha do torte, kave, sojinih možganov...
Med tistimi, ki med sejalci soje ni začetnik, je, Anton Žugelj iz Otoka. .Takoj prvo leto, ko je kmetijska zadruga začela propagirati to kulturo, sem sc odločil zanjo. Prvi dve leti sem jo sejal na 40 arih in prvo leto je bila letina izredna, a tudi lani je kazala dobro, pa jo je stolkla toča.” pove Žugelj. Z letošnjim pridelkom pa ne bo zadovoljen. Ker je pridelava še poskusna. poskušajo z različnimi škropivi in letos so uporabili napačno. .Sedaj že vem. kje sem napravil napako. ki se ne bo več ponovila. Čeprav bo letina slaba, s sojo ne bom odneha-l.~ je prepričan Anton.
Žugelj ima doma tudi veliko prašičjo farmo, iz katere gre vsako leto po tisoč stokilogramskih prašičev, vendar nima toliko zeml je, da bi lahko na njej pridelal dovolj soje za vso armado pujskov. Zato pila z njo le domače prašiče, ponjo pa so hodili k nje-
mu tudi ljudje, ki imajo na Otoku v ikende. .Pohvalili so jo, da je dobra kot zrezki. A ni odlična le kot jed. am-
pak je tudi zelo dobro gnojilo za zemljo. Zlasti pšenica, ki zraste na njivi, kjer je bila prej posejana soja, je izredna," pohvali Anton. Vendar se k melje težko odločajo, da bi jo posadili na večjih površinah. V glavnem raste na manjših njivicah ali vrtovih. Žugelj je prepričan, da kmetje omahujejo zato, ker se soja pozno seje in pozno dozori, tako da je po njej moč posejati le še pšenico.
B. M.
Anton Žugelj
ZAČETEK GRADNJE DRAŠIŠKEGA VODOVODA
DRAŠIČI — Brigadirji 2. izmene mladinske delovne akcije Bela krajina 84, ki delajo v metliški občini že drugi teden, so začeli minuli ponedeljek kopati jarke za vodovod Brašljevicu — Drašiči. ki bo dolg 1.800 metrov. Prvi teden so zaključevali dela pri vodovodu Geršiči — Dohravicc, ena od brigad pa tam še vedno zasipava jarke. Brigade v 2. izmeni, ki so prišle iž Ilirske Bistrice in Cerknice, Vrhnike ter Škofje l.oke, so več kot popolne, saj štejejo skupaj 130 brigadirjev.
Novomeška kronika
SLABA REKLAMA — Upamo,da stanje v novomeški občini ni tako slabo, kot bi lahko sodili po vztrajno odpadajočem ometu s .steklene" občinske stavbe pri pošti. Nespornoje v občini potrebno marsikaj urediti in spremeniti, pa bi le kazalo najprej popraviti zunanjost te hiše. Ze zaradi ugleda!
„ TUDJ Z MANJ PLAKATOV BI ŠLO — Različni plakati, izobešeni po Novem mestu, so namenjeni obveščanju o dogajanju v mestu in okolici pa še o čem drugem. To je v redu. Nikakor pa ni v redu, da omenjena obvestila visijo na vsakem' kolikor toliko primernem drevesu, stebru, v izložbi. Če želimo lepše urejeno dolenjsko prestolnico, je skrajni čas, da pristojne službe uredijo natančno določena mesta za obešanje plakatov.
S tem bi bila zagotovljena tudi aktualnost obveščanja in bistveno manjša poraba papirja. Bo kdo razmislil o tem?	'
SMRAD IZ SANITARIJ — Obiskovalcem večine novomeških gostinskih lokalov bi kazalo odsvetovati vsako približevanje sanitarijam v omenjenih obratih. Smrad, umazanost, razbite žarnice, pomanjkanje papirja in podobne stvari jim bodo odvzele še tisto zadnjo željo po hrani in pijači, ki so jim jo pustile visoke cene. Neurejenosti sanitarij ni mogoče skriti s pogrnjenimi mizami in svežimi rožami v vazi. Vrli gostinci bi se tega še kako morali zavedati, kaka pristojna inšpekcijska služba pa tudi!
JT
— Ena gospa s I rdinove je rekla, da so bili v soboto na vrtu kan-dijskega hotela glasbeno bučni tako pozno v noč, da je morala budna dočakati dan vstaje...
•s
Od 12. do 19. julija so v novomeški porodnišnici rodile: Rasema Čajič iz Črnomlja — Sadina, Vida Turk z Vinjega vrha — Mira. Branka Pirc iz Dolnjega Vrhpolja — Elvina, Nevenka Gričar iz Rumanje vasi — Matjaža, Mojca Ribarič iz Orljakovega — Ale-tia, Pavla Stamalovič iz Brestanice — Marico, Marija Kastelic z Vinjega vrha — Tanjo, Štefka Cimperman z Jerman vrha — Silvo, Marija Pezdirc iz Krškega — Gregorja, Jožica Kadiv-nik s Senovega — Tanjo, Majda Kralj iz Gorenjih Kamene — Branka, Ruža Gorenc iz Kamenice — Biserko. Jela Savič iz Kota pri Semiču — Vanjo, Katica Bošnjak iz Metlike — Tanjo. Mojca Kos iz Mokronoga — Borisa, Zdenka Blatnik z Dvora — Jožico! Marinka Pravne s Selške'gore — Marka, Lilijana Jurman iz Ljubljane — Karin, Joža Radej z Blance— Aljoša, Marija Klobučar iz Uršnih sel — deklico, Branka Hudorovac iz Črmo-šnjic — dečka, Martina Kodrič iz Dolnjih Skopic — deklico, Darja Jeglič iz Orešja — deklico, Jožica Gracar iz Gradenca — deklico, Marija Dragan iz Bogneče vasi — deklico, Jožica Osojnik iz Prečne — deklico, Nada Viktorovski iz Vivodine — deklico in Milena Vodopivec iz Armeškega — dečka.
Sprehod po Metliki
EKIPA VALA 202 LJUBLJANSKE RADIJSKE POSTAJE je obiskala Metliko z namenom, da oceni turistična naprezanja v oddaji Turistična inšpekcija. Po radiu je bilo slišati bolj malo pohval, prej grajo in začudenje zaradi neizkoriščanja naravnih in drugih lepot v turistične namene. Upati je, da so klofute, ki so letele iz. radijskih sprejemnikov, našle prave glave. Bile so dobronamerne, vprašanje pa je, če bodo tudi kaj zalegle.
RAZKOŠJE V STELJI, veselica, ki so jo pripravili člani Metliške folklorne skupine Ivan Navratil na Vinome-ru. je povsem uspela. Obiskovalci so bili zadovoljni z igranjem ansambla Slavček, s plesno skupino Bati iz. Novega mesta ter z modno revijo Beti, organizatorji pa z izkupičkom. S-srečelovom in z vsem drugim so zaslužili preko 220 tisočakov, kar jim bo prišlo prav za njihovo nadaljnje delo.
V NAKLADI 600 IZVODOV je izšla 12. številka Razmerij, glasila OO ZSMS Metlika. Od te številke dalje stanejo Razmerja 1 (X) dinarjev. Dvanajsti zvezek je vreden tega denarja, saj je obogaten s tremi intervjuji: v prvem odgovarja na vprašanja ing. Janez Gačnik, v drugem Igor Torkar in v tretjem Milan Apih. Veliko prostora je posvečenega Krupici, se-miški Iskri in dogodkom okrog onesnaževanja te rečice. Drugi prispevki so bolj .dodatek”, oziroma služi jo temu. da ni ostal papir nepopisan. So pa napravili .razmerjevci” velik korak v kakovosti: od začetnega šokantnega tvezenja v prvih številkah so se v 12. številki približali poglobljenemu razmišljanju. Če sc bodo znebili še prenapete vsevednosti, bodo Razmerja v ponos vsem, ki so napisani pod uredniškim konzilijem in izdajateljskim svetom.
- j -St 30 (18241 - 26. (lilija 1984
IZ NKŠIH OBČIN
IZ NKŠIH OBČIN
Črnomaljski drobir
PROMETNI ZNAKI ZA OKRAS — Prometna signalizacija je marsikje v črnomaljski občini na psu (na primer v semiškem koncu), ponekod, kjer sicer je, pa je tako pomanjkljivo postavljena, da se mnogi sprašujejo, čemu služi. Svojemu prvotnemu namenu gotovo ne! Tako je pri gostilni Rog omejitev hitrosti na 40 kilometrov na uro, ki naj bi veljala do mostu, a omejitev že prvo križišče (ki je seveda pred mostom) razveljavi. Nihče pa se ne zmeni, da bi signalizacijo popravili, kot m nikomur mar, če so oznake za enosmerno cestp le na eni strani. Ni bilo slišati, da bi zaradi tega moral kdo plačati kazen, prav pa bi bilo, če bi tokrat ..potipali” namesto voznikov koga drugega.
POLETNI UTRIP — Kljub temu da vreme ni ravno najbolj naklonjeno kopalcem, jih je ob Kolpi mnoga, ki Jih občasne nevihte ne zmotijo. Tako je viniški kamp poln šotorov, ta počitniška ^stanovanja” pa je moč videti posejana vzdolž vse reke, kar je le dokaz več, da bi Bela krajina gotovo potrebovala še kakšen prostor za kampiranje, zlasti še/kč)* šl* rado zmotil, da se ljudje jezijo, nad počit, ni čar ji in škodo, ki jo ti naredijo ha hjilVdvf zemlji, mnogi pa za sebdj.pustijb tudi smetišče, ki belokranjski lepotici gotovo ni v okras.
Ribniški zobotrebci j
PASJA SOLA — Kinološko društvo Ribnica prireja treninge šolanja psov, 111 sicer obponedeljkih in petkih od 18. do 20. ure na društvenem vežbališču na Ugarju. Ker je življenje vedno bolj pasje, pričakujemo, da bodo podobno šolo organizirali tudi za zainteresirane občane iz domače in kočevske občine, saj društvo deluje za obe občini.
BOMBA NA-iGRlŠČU? — Otroško igrišče na 1 rgu Veljka Vlahoviča v Ribnici je že nekaj let tako, kot da je nanj treščila bomba, oz. kot daje to ohranjen spomenik grozot iz druge svejovne vojne. Gugalnice in druga igrala so polomljena. Streha iz skodel, kjer naj bi se igrali otroci v slabem vremenu, pa je potna velikih lukenj. Upamo, da bo to grozovitost ovekovečil na kakšni sliki tudi kdo izmed udeležencev letošnjega srečanja likovnikov Janko Trost", ki prav zdaj poteka v ribniški občini.
NOV GASILSKI DOM —. V Lipovcuko^v soboto odprli nov gasilski dom, ki so si ga uredili s prostovoljnim delom in prispevki drugih. Ob tej priložnosti je bila tudi veselica. '
— Kaj meniš o asfaltirani cesti proti Loškemu potoku?
— Če bi jo asfaltirali medvedje, bi jo na ovinkih bolj na široko, da avtomobilistom ne bi bilo treba voziti po bankini.
Drobne iz Kočevja
ONESNAŽENA RINŽA — Skupina strokovnjakov Zveze vodnih skupnosti Slovenije — tozd Gea—projekt je te dni ugotavljala stopnjo in vrsto onesnaženosti Rinže. Rezultati raziskave bodo znani čez približno 10dni. Sumijo, da je povzročitelj velike onesnaženosti ena izmed kočevskih delovnih organizacij.
UKRADLI SO MU VOZ — Cirilu Horvatu iz Podgorske ulice je neznanec izpred stanovanjske hiše ukradel gumi voz, naložen s senom. Storilca še iščejo.
VLAMLJAJO V AVTOMOBILE — Avtomobilisti, ki obiskujejo gostinske lokale, naj bodo previdni. Vlamljanje v avtomobile je vednb bolj pogosto. Pred kratkim so zvečer pred Bifejem A v. Šalki vasi iz avtomobila Andreja Skantla iz Dobrega polja ukradli prenosni radiokasetofon, iz avtomobila Željka Drobniča iz Kočevja 15 1 bencina in ribiško palico, Robertu Gašparcu iz Podgorske ulice v Kočevju pa usnjeno vetrovko.
  ,
Trebanjske iveri
POMEMBNO LE LICE — Na Golievem trgu v Trebnjem, v stavbi, kjer je pošta in trgovina, je spredaj vse lepo urejeno, še rože so pit balkonih.
A.	kaj ko je pravo nasprotje vsa navlaka zadaj. Tujce bo treba vsekakor naučiti, da gledajo stavbe samo od spredaj.
ZANIMANJE TELEVIZIJCEV-— V trebanjski občini se še ni polegla jeza zaradi oddaje o IG K „Kako iz rdečih številk", že so trkali na vrata na drugem koncu Seveda tokrat nimajo več nasvetov za IG K, temveč je bil minuli teden govor o osmih klenih Šent-ruperčanih, ki naj bi pokazali, kako je v kmetijstvu. Tako je pač, če leži občina ob avtomobilski cesti. Pred leti •slovenska TV ni ni in našla do tabora likovnih samorastnikov, ta ko da so jih vrsto let dajali v koš zagrebški kolegi.
V BAZENU ŽABE — Zaradi hladnega poletja sicer ni pravega zanimanja za kopanje, pasji dnevi pa utegnejo vendarle priti. Minili so časi, ko je bilo mogoče za silo zaplavati v trebanjskem kopališču na Temenici. Trebanjci ne smejo biti preveč kritični do Mirenčanov. Tam je pod gradom vsaj voda, taka naravna kopališča je težko držati čista.
Belt: prednost novim tržiščem
Črnomaljski Belt, ki je navzven sicer dobro posloval, pesti vrsta notranjih težav — Zapiranje vzhodnonemškega tržišča — Milijarda za investicije
Livarski izdelki Belta, ki so namenjeni avtomobilskemu in traktor-
ČRNOMELJ — Vesti, ki so prihajale iz črnomaljskega Belta, so od leta 1979 kazale le trend vzpona. Čeprav je ta čanomaljska delovna organizacija danes na 167. mestu med največjimi organizacijami združenega dela v Sloveniji, pa se njen položaj kot tudi položaj livarstva nasploh slabša.
skemu programu, zahtevajo velike stroje s poceni proizvodnjo. To potegne za sabo nujnost tehnološkega razvoja, kajti na’trgu so konkurenčni le izdelki moderne tehnologije, sicer so predragi. Vendar v Beltu tehnološki razvoj ni bil takšen, kot bi bilo potrebno, zaradi premajhnih lastnih sredstev. Poslovni sklad se je sicer večal, a ne tako, kot je zahteval tehnološki razvoj, zahteve Črnomaljcev po razvoju pa so naletele na gluha ušesa tudi v sozdu TAM. Poleg tega so začeli v Jugoslaviji posvečati večjo pozornost bazični industriji, s tem pa navijati cene svojim proizvodom. To je pomenilo, da so v Beltu kot predelovalni industriji naraščale vhodne cene veliko hitreje kot izhodne.
DENAR ZA DALJNOVOD BO
ČRNOMELJ — Zbor združenega dela občine Črnomelj je na nedavni seji sprejel družbeni dogovor o premostitvenem financiranju elektroenergetskega omrežja na Dolenjskem in v Posavju, torej financiranju gradnje daljnovoda Brestanica — Krško — Novo mesto. Tako bo črnomaljsko gospodarstvo namenilo za gradnjo daljnovoda 2 do 3 milijone dinarjev kredita za dobo treh let s 25-odst. obrestno mero. Seveda bodo morali v Črnomlju pripraviti natančen seznam posojilodajalcev, prav gotovo pa bodo to delovne organizacije, ki so največje porabnice električne energije.
Kljub vsem tem težavam je Belt doslej dobro posloval, kar je posledica
Grenak kruh
Črnomaljska občina nima denarja, da bi pomagala Žitu
ČRNOMELJ — Delovna organizacija Žito iz Ljubljane, v sklopu katere je tudi poslovna enota Pekarna iz Črnomlja, je poslala vsem izvršnim svetom skupščin občin, ki jih oskrbuje Žito, predlog za skupno sanacijo razmer v Žitu ter s tem zagotovitev, nemotene preskrbe s pšenico, moko in kruhom. Gradivu so priloženi tudi izračuni primanjkljajev pri porabi moke in pšenice v posameznih občinah, ki jih oskrbuje ta delovna organizacija. s predlogom o zbiranju dodatnih sredstev, da bo preskrba nemotena. Glede na količino kruha, ki jo prodajo v črnomaljski občini, bi morala ta občina po predlogu Žita letos zbrati za sanacijo finančnega stanja in redno
preskrbo s kruhom 11 milijonov 146 tisoč dinarjev.
V izvršnem svetu so sicer podprli prizadevanja Žita, da bi zagotovil nemoteno preskrbo pšenice, moke in kruha, vendar pa črnomaljska občina ne more prispevati predvidenega finančnega deleža, ker je dopolnjevana s proračunskimi sredstvi, združeno delo pa pestijo tudi izgube in nelikvidnost. Zato so predlagali, naj to problematiko, ki je širšega pomena, obravnava republiški izvršni svet.
Ta predlog so podprli tudi delegati zbora združenega dela, ki so poudarili, da se razmere v Žitu morajo urediti, zlasti ker gre za * kruh, ki je zelo občutljiv prodajni artikel. Zahtevali pa so, naj jih odgovorni na naslednji, torej jesenski seji, seznanijo z razmerjem med osnovnimi in specialnimi vrstami kruha, ki ga pečejo v črnomaljski pekarni, ter* razliko med stroški in prodajno ceno kruha.
B. M.
,1*
MAJDA SMOLE — „Odkar sta se v Trebnjem dva krojača upokojila, sem sama.”
Kruh s šivanko
Smoletova iskana kro-jačica — Ovira bolezen
TE. BNJE — En Smoletovih si žc od no kdaj služijo kruh s šivanko in nit jo. Mož se je upokojil kot krojač, žena Majda pa ima v Starem trgu šc danes popoldansko obrt.
Od Trebnjega do Mirne (pri Dolu dela še en krojač) je edina obrtnica v tej stroki. ..Mislila Sem, da se bo ob sedanji draginji vse skupaj uneslo, a. je ravno nasprotno. Konfekcija je draga, marsikdo odkrito pri/na, da pride pri krojaču ceneje skozi. Resda blago ni poceni, vendar se izdatek le porazdeli. Je pa tudi dosti ljudi, . ki so se prisiljeni oblačiti po meri, npr. invalidi,” pojasnjuje krojači-ca Majda s 34-letnimi izkušnjami.
Leta ji niso v breme, daje pa jo hrbtenica. To je že kar bolezen se-^dečih poklicev, zato dela samo popoldne. Očitno se poznajo de-■s pozitne ovire za skoke na konec ..tržaške ceste", zato mojstrica Majda rada ugodi pri krojih vsem željam mladih. Stara ..singerica" še dobro šiva.
Ljudje še neradi odločajo za to obrt. Smoletova je izučila enajst vajenk, pa ni niti ena ostala v obrti. Vse so šle po podjetjih, ena celo čez veliko lužo v ZDA. ..Tisto, ki je poskusila z obrtjo, so zamorili s
100.000	din davka, pa je pustila," pravi Smoletova. Sama. pač zaradi bolezni, z domačo davkarijo nima težav.
A.	Ž.
izvoza v Vzhodno Nemčijo in rasti dolarja, s čimer so blažili probleme. Vendar se je začel izvoz v NDR počasi zapirati, zato so se v Beltu, tudi na osnovi zunanjih spodbud, odločili, da znova analizirajo trg in se pripravijo na vstop na druga tržišča, posvetijo več pozornosti razvoju ter revidirajo samoupravne akte, ki so v marsičem že zastareli. In ne nazadnje: v svoja prizadevanja vključijo tudi banke, izvršni svet. Gospodarsko zbornico črne- in barvne metalurgije Slovenije, tako da bo tudi v bodoče razvoj Belta vsaj takšen, kot je bil zadnja leta in da ne bo drsel navzdol, kar vsaj za sedaj .lahko predvidevajo. Takoj danes bi ta, ena izmed največjih delovnih organizacij v Beli krajini, potrebovala za modernizacijo milijardi dinarjev, ki pa jih seveda ni moč dobiti, zato bodo naredili prednostno lestvico investicij.
B. M.
Proslavili dan šoferjev
KOČEVJE — lu so slovesno proslavili 13. julij, dan šoferjev in avtomehanikov. Organizator prireditve je bilo Združenje šoferjev in avtomehanikov iz Kočevja.
V soboto, 14. julija dopoldne, so i/vedli tekmovanje v šahu, streljanju z zračno puško ter kegljanju za moške in ženske, člane združenj. Sodelovalo je več ekip iz sosednjih dolenjskih občin Grosuplje, Trebnje in druge.
Popoldne je sledila parada uniformiranega ešalona šoferjev in avtomehanikov ter parada najrazličnejših osebnih, tovornih, gasilskih in drugih avtomobilov, ki so predstavljali delovne organizacije ali društva iz Kočevja in Ribnice.
Nat*, so na proslavi predstavnik republiške zveze združenj šoferjev in avtomehanikov, predsednik občinske skupščine- Kočevje Jože Novak ter predsednik ZSAM Kočevje Boris Ličen spregovorili o pomenu tega praznika. Podelili so tudi priznanja in diplome ter razglasili rezultate tekmovanja. Na proslavi In pri paradi je sodelovala -kočevska delavska godba.
Srččahjeto zvečer zaključili s tradicionalno nogometno tekmo med debelimi in suhimi člani združenj, na kateri tudi gledalcev in navijačev ni manjkalo.
VILKO ILC
Franjo Josič
Pozabljeni Onek
Telefon, voda, cesta tarejo prebivalce One-_____________ka_____________
ONEK — _Če bi v naši vasi, ki šteje le 6 hiš, izbruhnil požar, nebi mogli poklicati gasilcev, ker nimamo telefona, pa tudi gasili bi težko, ker primanjkuje vode," potoži Eranjo Josič iz Oneka 4, predsednik vaškega odbora. To naselje sodi v KS Rudnik—Šalka vas v kočevski občini.
Pravi, da najbolj potrebujejo telefon, saj ga nima niti kmetijska uprava. Primanjkuje tudi vode. predvsem pitne. Predsednik Josič pravi, da je še sreča, da imajo na Oneku družbene krave. Njim dovažajo vodo, pa jo dobijo tudi ljudje. Tam sta dva skupna vodnjaka, a imata zamašene dotoke vode, da prodifa vanju gnojnica. Celo črvički so se v tej vodi že zaredili, da sploh ni za uživanje.
Cesta skozi vasje makadamska, po njej pelje na dan 200 do 300 avtomobilov. Vaški odbor je predlagal krajevni skupnosti, naj bi glavno eesto speljali po obvozu izven naselja Onek, vendar za to ni denarja oz. posluha, j
Beg iz trgovin
Zaradi nizkih plač ni zanimanja za trgovske in gostinske poklice
RIBNICA — ..Lani in letos nismo dobili nobenega štipendista za trgovca, gostinca oz. kuharja. Strokotni kader beži iz trgovine in gostinstva, posledice pa bo čutiti še veliko let,” je povedal Jože Mohar, direktor tozda Mercator-Jelka Ribnica na nedavnem posvetu o položaju ribniškega gospodarstva po odmrznitvi cen.
Marže v trgovini so še vedno zamrznjene v absolutnem znesku, proizvodne delovne organizacije vsaj nekatere, ki proizvajajo idoče blago — zahtevajo plačilo vnaprej, obresti za obratna sredstva so vedno višje, zaradi česar bo maloprodajna trgovina kmalu poslovala z izgubo. Osebni dohodki trgovcev so nizki in znašajo od
12.000	do 14.000 din. Prodajalci in pomočniki vodij oddelkov dajejo odpoved. S 1. julijem jih je odšlo iz Jelke kar 6. Odhajajo za nekvalificirane delavce v druge delovne organizacije, kjer zaslužijo več kot v trgovini in gostinstvu. V gostinstvu je zato vedno več nekvalificiranega kadra, ker kvalificiranih za nizke osebne dohodke pač ne dobiš. Ob tem pa si obetamo od turizma, gostinstva in trgovine večji dotok deviz.
Zaradi padanja standarda je tudi obisk v gostilnah in trgovinah vedno šibkejši. Trgovci in gostinci doživijo največ kritik zaradi vsakodnevnih podražitev, čeprav zanje niso krivi.
J. P.
V Žičnici je že bolje
Še bolje bo, ko bodo spodbujali inovacije
RIBNICA — Ob tričetrtletju lani je imela ribniška Žičnica izgubo, leto pa je zaključila s ..pozitivno ničlo”, se pravi, da niso ustvarili nič za sklade.
Po združitvi z Rikom so postali tozd ‘ te delovne organizacije m se imenujejo tozd ZPO (Zračne in procesne opreme). Ob četrtletju so uspešno poslovali in so prepričani, da bodo tudi polletni finančni rezultati dobri.
So za močno in zdravo IMV
Delavci mirenskega tozda vidijo bodočnost le v ,,skupni družini” novomeške IMV
CESTO POSODABLJAJO — Med Sodražico in Loškim potokom že nekaj tet posodabljajo cesto. Asfalt je položen že na vsej trasi, razen na najstrmejšem in najbolj ovinkastem delu od Sodražice do Vagovke. Tu poteka zdaj glavno delo, saj je treba izravnati ovinke, cesto razširiti in speljati bolj položno, da ne bo pozimi nevarna. Na fotografiji: dela na klancu proti Vagovki niso počivala niti minulo soboto. (Foto: Jože Primc)
MIRNA — Bili so časi, ko v ..centrali” niso slišali klicev tukajšnje IMV s skoraj 400 marljivimi delavci. V sanacijske napore te velike družine pa tudi ti ljudje vlagajo svoje moči.
..Svojo prihodnost vidimo v delovni organizaciji Adria caravan, menimo, da smo razvrščeni prav/’ pravi direktor Miran Bizjan in v isti sapi poudarja, da more biti sprejemljiva samo tista rešitev, ki I o reševala ves sozd.
..Družba mora bistveno spremeniti gledanje na IMV. Sklopi za avtomobile in prikolice, kijih delamo, in pro-tidobave neposredno Renaultu v . Francijo so vabljive stvari. Povsem drugače se dela pri sprejemanju planskih dokumentov kot prej. Razumljivo je, da bi želeli pri tem osvojiti več delovnih pozicij. Velike težave imamo z. likvidnostjo. Tu bi nam morali pomagati družba in vsa reproveri-
INFORMAC1.JE IZŠLE
KOČEVJE — Po dolgotrajnih porodnih težavah je izšla prva številka »Informacij", glasila KS Kočevje—mesto. Tako je potem, ko so svoja glasila dobile tudi nekatere manjše krajevne skupnosti ali celo vasi, dobilo glasilo še mesto. To glasilo naj bi izhajalo 2— do 3-krat na leto in prispevalo k večji informiranosti občanov ter s tem k odpravljanju nesporazumov med vodstvom KS in krajani, kot je v uvodu zapisal predsednik sveja KS dr". Miha Petrovič.
V pbsameznih prispevkih, ki jih je vsega 10, je predstavljena KS in njeni samoupravni organi ter najodgovornejši funkcionarji, delo"SZDL, poravnalnega in potrošniškega sveta, spomeniki NOB ter (ne)urejenost mesta in ob tem kritizirani objestneži pa tudi občani, ki se obnašamo premalo samozaščitno in tudi premalo skrbimo za videz oz. urejenost okolja, se pravi mesta in še posebno okolice stanovanjskih blokov.
J. P.
ga," pravi Bizjan, kije hkrati predsednik zbora združenega dela trebanjske občinske skupščine.
Poudarja, kako nizki so osebni dohodki zaposlenih v IMV, saj zaostajajo za vsemi povprečji, tudi za tistimi v trebanjski občini. Ni torej res, da se ti delavci ne žrtvujejo, in da ne vlagajo vseh naporov, da bi kolektiv rešili.
Trenutna negotovost je najbolj mučna zadeva. Mirenski kolektiv šteje 426 delavcev. V trebanjski občini so vedno računali z njim. Ta čas sojih 29 »posodili" tovarni avtomobilov. Ni problemov, če je zadeva ustrezno pojasnjena!
A.	Ž.
Včasih so delali le sušilnice za les, ki so tudi vnaprej njihov osnovni program. Mrtvilo zadnjih dveh let so odpravili. Bolj prisluhnejo domačim in tujim kupcem. Veliko sušilnic bodo izvozili, pa tudi prodajo doma bodo povečali. Razen tega izdelujejo v kooperaciji s tozdi R1KO in ITPP nekatere sestavne dele za njihove proizvodne programe..
Števila zaposlenih v primerjavi z lani doslej še niso spremenili, giblje se okoli 71 ali 72. Prav zdaj pa so razpisali pet novih delovnih mest za varilce in ključavničarje. Delovno disciplino so nekoliko zaostrili. Norme so priredili tako, da jih ni lahko doseči.
Tehnični vodja tozda Alojz Lovšin je povedal, da na področju inventivne dejavnosti niso naredili kaj posebnega. Ugotavljajo, da delavci marsikaj izboljšajo, vendar to ni nikjer zabeleženo in posebej nagrajeno. | ppi\1C
50 LET GASILSKEGA DRUŠTVA OTOK
OTOK — Prostovoljno gasilsko društvo Otok praznuje 29. julija 50. obletnico ustanovitve in delovanja društva. Svečana seja bo na predvečer praznika ob 20,30, slovesnost njen pokrovitelj je lnex Adria Aviopromet iz Ljubljane — pa se bo pričela v nedeljo, 29. julija, ob 15. uri z mimohodom gasilskih enot. Po svečanosti bo prijateljsko srečanje.
Neodgovornost ali kaj drugega?
Zaradi nesklepčnosti ponoven sklic skupščine komunalne skup-_________nosti .
TREBNJE — 16. julija so se na seji zbrali delegati trebanjske komunalne skupnosti. Kljub aktualni problematiki se je vabilu na sejo odzvalo samo II delegatov uporabnikov .od skupno 44. pri delegatih izvajalcev pa so manjkali samo štirje. Predsedstvo je sklenilo, da se bo o nezanimanju delegatov posvetovalo z občinsko konjereneo SZDL. saj reševanje nekaterih vprašanj zahteva širšo družbeno akcijo. -Ob tem lahko navedemo primer vodovoda v Suhi krajini, katerega izgradnja poteka prepočasi, brez ustrezne aktivnosti krajanov.
Slaba udeležba na omenjeni seji komunalne skupnosti zahteva ustrezno analizo. Ese
odgovornosti nikakor ne gre pripisati zgolj delegatom in njihovemu neustreznemu odnosu do svojih dolžnosti. Posamezna okolja so zastopana z več delegatskimi mesti. Precej je takšnih, ki menijo, da lahko problematiko enega okolja ustrezno zastopa tudi samo en delegat. Pogosto preveč poudarjamo kvantiteto, uspešnost delegatskega sistema ocenjujemo po številu delegatov, ne pa po kvaliteti njihovega deta in povezanosti z okoljem, iz katerega prihajajo. Vzrok slabe udeležbe na omenjeni seji komunalne skupnosti je po mnenju sklicateljev tudi poletni čas oziroma čas dopustov.
Nesklepčnost sej ni edini problem samoupravnih interesnih skupnosti. Zaradi omejitvenih ukrepov naj bi svoje načrte oklestili vsaj za desetino, kar pa ni hvaležno delo. V skladu s lem je potrebno bolje razmislili tudi o tem, za kaj je potreben sklic skupščine, kaj pa se lahko še vedno v skladu z načeli delegatskega sistema izpelje tudi brez rega.
Št. 30 (1824) — 26. julija 1984	•	LIST!
j IZ NKŠIH OBČIN jf
IZ NKŠIH OBČIN |(
[BREŽIŠKE VESTI
ČETRTM1V INTERVJU
Uspešen čebelarski tabor
1. tabor mladih je bil v Leskovcu
LESKOVEC PRI KRŠKEM — „Ko prideš v delovno-okolje, ni treba veliko besed," je z besedami Leopolda Suhodolčana mlade čebelarje ob zaključku L slovenskega čebelarskega raziskovalnega tabora v Leskovcu pri Krškem pozdravila predsednica občinske konference SZDL Krško Margareta Marjetič. Kdorkoli je želel kaj več zvedeti o uspešnem
Janko Božič: »Upamo, da bo čebelarski tabor postal tradicionalen. Za gostoljubje se zahvaljujemo leskovški osnovni šoli, za gmotno podporo pa krški občinski raziskovalni skupnosti.”
enotedenskem delu tabora, je lahko prisluhnil zanimivim poročilom, štirih skupin ali pa so .ga napotili k Janku Božiču, študentu L letnika biologije na ljubljanski biotehniški fakulteti. Z njim smo se pogovorili tudi mi.	v
— Kaj ste želeli doseči s taborom, kjer ste verjetno sodelovali sami predani čebelarji?
»Ob izobraževanju šmo se-uvajali y raziskovalno delo. Pomembno-,je zlasti to, da skušamo/apo!-niti vrzel pri srednješolcih; krpo
končani osnovni šoli piigrešajb	cijeVO pjršo .na Krškopolje in Gcj-
čcbelarske krožke in poglobljen	rjahce),' Večipa' ima tudi .svoje
. stik s čebelarstvom. Samo veJenj-	točilnice. k.up|jepe; pri Medesu,"
skii srednja šola naravoslovne us-	•	'	‘K:’!. PAVEL PERC
J, ■i'^.rti| .	"t	't
meritve je častna izjema (če seveda ne upoštevamo kmetijskih šol!), kjer posvečajo pozornost tudi čebelarstvu. Večina izmed nas že nekaj let gospodari s čebeljimi družinami, vsi pa smo bili na osnovnih šolali v čebelarskih krožkih. Sam sem bil v krožku na krški osnovni šoli od 5. razreda, po osmem pa mi je »duša” krškega čebelarstva, Minka Zupančičeva, podarila družino in zdaj jih imam že deset.”
— Predavali so vam znani strokovnjaki in pogovarjali ste se s številnimi izkušenimi čebelarji. Je pre-.vladala teorija ali praksa?
»Premladi smo še, da bi se šli nekakšno visoko znanost, saj tega niti ne znamo niti ni bil naš namen. Vseh dvajset se nas je razdelilo v štiri skupine. Skupina za proučevanje čebelje paše je nabirala cvetni prah, ki gaje uporabila tudi skupina za pelodno analizo. V'tej so raziskovali izvor in kakovost medu. Skupina za pašni kataster je ugotovila, da je na 1800 hektarih gozdov 40 ha kostanja. Na raziskovanem območju je komaj 600 družin, tako da bi lahko vsak čebelar podvojil število družin. Opazovali smo čebelji ples, s katerim čebele sporočajo drugim, kje je paša. Ugotovili smo, da donos ni odvisen samo od količine padavin, ampak tudi od tega, kdaj so bjle, noč.ni dež ni škodil. Komisjja za etnološko poročilo, ki ji je pomagala kustodinja Posavskega muzeja iz Brežic, se je prepričala; da na območju krajevnih skupnosti Krško, Leskovec, Krško polje in Veliki Trn skoraj ni več kra-njičev niti odrezanih drevesnih panjev, marveč prevladujejo AŽ panji'. Samo 30 odstotkov inlbr-' matprjev vozi čebele na pašo (v .glavnem ha kostanjevo, in aka.-
Vinogradniki raje ponujajo vino
Pri delovni organizaciji Slovin „Bizeljsko — Brežice” stežka navajajo vinogradni-ke za prevzem grozdja, ker se da za vino več dobiti v prosti prodaji
BREŽICE — Delovna organizacija Slovin Bizeljsko—Brežice s 370 delavci in 900 kooperanti ustvari zadnja leta okrog 10 odstotkov celotnega družbenega proizvoda, ustvarjenega v brežiški občini, zato rezultati gospodarjenja v tej, eni izmed devetih delovnih organizacij sozda Slovnin, precej vplivajo na celotni gospodarski položaj v občini.
Še pomembneje kot to kažejo suho-
parne številke, je Slovin vtkan v gospodarski in družbeni ustroj občine, če vemo, da je za okoli 3.200 družinskih članov že omenjenih kooperantov'kmetijstvo osnovni vir preživljanja. Vinogradnikom, ki žive zvečine na gospodarsko zaostalih predelih Kozjanskega in pod Gorjanci, reže debelejši ali tanjši kps kruha ravno sodelovanje s Slovinom.
Čeprav sta brežiški Slovin in Hmezad — KK Šmarje pri Jelšah sklenila dolgoročno pogodbo o poslovno-tehničnem sodelovanju, si Šmarčani skušajo zgraditi lastne zmogljivosti, čeprav so jih, tudi za predelavo grozdja z njihovega podreja, zgradili v Brežicah. Nemalo težav imajo na posestvih Pišece in Bizeljsko, kjer primanjkuje delavcev. Zanimivo je, da za silo rešujejo ta problem z deseterico sezonskih delavcev iz Srbije, saj med 270 trenutno prijavljenih nezaposlenih delavcev v Brežicah niso mogli do-
biti petnajst novih moči. Celo delavci iz Pišec in Bizeljskega bi raje delali v Brežicah kot na posestvih v 3omačih krajih.
Afera, spro.žena v letu 1980, je povzročila padec prodaje vin, hkrati pa
se je seveda zmanjšala poraba goriva Te omejitve močno preprečujejo in dražijo dostavo Slovinovih izdelkov oz. blaga, zato celo razmišljajo, ali zmanjšati obseg dela in tako povzročiti izgubo ali pa obdržati težko pridobljen položaj na trgu in kršiti veljavni predpis. Mnogi vinogradniki
DRŽAVNA
ODLIKOVANJA
KRČANOM
KRŠKO — Predsedstvo SFRJ je odlikovalo Marijo Unetič in Danico Zalokar z redom zaslug za narod s srebrno zvezdo, Ivanko Dernač, Alojza Pirca, Edvarda Zajelšnika in Magdo Žigante z redom dela s srebrnim vencem ter Ivana Praha z medaljo zaslug za narod. Sedmerici je državna odlikovanja izročil predsednik krškega občinskega izvršnega sveta Vinko Bali.
•Vključitev 1.400.000 litrov vina v skupni Slovinov izvoz zagotavlja Brežičanom prodajo velikih količin vina iz lanske trgatve in usposobitev za letošnjo, lzyoz vina pa jim je omogočit tudi naložbo za nakup opreme za klet v Šentlenartu za 1.100.000 litrov. 43 milijonov dinarjev je pametno naloženih, saj Slovinu jeseni ne bo treba znova najemati dragih »deviznih” železniških cistern za vino.
želijo še naprej sami grozdje predelovati in šele če ne morejo prodati vina zasebnikom po višji ceni, ga ponujajo Slovinu. Še težje kot zgolj na prevzem grozdja pa se sprijaznijo s tem, da so prodajne cene vinu omejene in Slovin ne more plačati več, kot je določeno s slovenskim dogovorom.
Zamrznjene naložbe v zdravstvo
Brežiška in novomeška bolnišnica naj se dokončno dogovorita o izvajanju pro-gramov — Krčani zamrznili tudi naložbe v šolstvo in otroško varstvo
KRŠKO — Programov za opravljanje temeljnih dejavnosti pri samoupravnih interesnih skupnostih družbenih dejavnosti v krški občini letos ni možno zmanjševati. Ker pa zakon že omejuje razpolaganje z delom družbenih sredstev interesnih skupnosti, bo potrebno izvajati programe še bolj gospodarno in smotrno.
Milke Kerin za šolskega centra.
potrebe krškega
P. P.
A tudi znotraj razpoložljivih sredstev za družbene, dejavnosti bodo v Krškem dali prednost izvajanju zagotovljenih programov in socialne politike. Posebna komisija, ki jd sestavljajo delegat, Vseh treh zborov občinske skupščine in izvršnega sveta, je na podlagi razprave na zborih ter stališč izvršnega sveta in komisije za .izvajanje dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije pripravila stališča in sklepe skupščine občine Krško
IMIflKtji
Otroci zdomcev na morju v tlerezinah
Do 31. avgusta bo tam letovalo okoli 720 otrok naših zdomcev
KRŠKO — V letošnji sezoni bo od 20. junija do 31. avgusta v šestih izmenah letovalo v Pionirskem naselju Nerezine okrog 720 otrok. Med temi so se že, oziroma se še bodo zvrstili otroci vzgojnovarstvenih zavodov in šol iz krške občine, počitniške zmogljivosti Občinske zveze prijateljev mladine Krško pa bodo na voljo tudi pionirjem iz Metlike, otrokom zdomcev iz Nuernberga in moštvu pionirjev rokometašev iz Krškega.
Posebno se vesele ietuvanja ob morju otroci naših delavcev, ki so na
Ni dopusta za sindikat
Pomoč iz članarine
i SEVNICA — Občinski sindikalni svet je dopolnil načrt ukrepov za razbremenitev gospodarstva in akcijo pri odmrznitvi cen.
Pohvalna je pobuda, da bodo denar, zbran s sindikalno članarino, namenili delavcem, ki iz objektivnih razlogov ne morejo oblikovati sklada skupne porabe. Skupno z občinsko konferenco SZDL nameravajo proučiti delovanje potrošniških svetov, da bo trg ustrezno preskrbljen z osnovnimi življenjskimi potrebščinami. Opozarjajo tudi na potrebo po večjem nadzoru nad kakovostjo prehrambnih proizvodov. Predlog pošiljajo tudi skupnosti otroškega varstva: otrokom naj.bi namenjali več pomoči v funkcionalnih oblikah. Občinska zdravstvena skupnost naj na delovne kolektive prenese lani neizpolnjene obveznosti.
Tesno spremljajo kole.ktive, kjer imajo težave pri poslovanju. Osnovne sindikalne organizacije v teh kolektivih morajo biti na tekočem z vsemi vprašanji, da bodo lahko uresničili sprejete proizvodne načrte. Sindikati so tudi med pobudniki za selektivno zmanjševanje skupne porabe, programe sis pa naj bi ponovno preverili. Ker imajo pri centru za socialno delo že vzpostavljene skupne evidence raznih pomoči, naj bi opredelili, katere naloge kaže reševati prednostno. a. Ž.
začasnem delu v Nuernoergu in njegovi okolici, saj bodo lahko tokrat prvič organizirano in skupno s svojimi vrstniki brezskrbne počitnice obdgatili. 18 otrok naših zdomcev, ki delujejo v slovenskem kulturnem in športnem
V vročih poletnih dneh potrebujejo otroci čimveč zelenjave in sadja, z-.to predsedstvo Občinske zveze prijateljev mladine Krško naproša vsa društva prijateljev mladine v občini, da nadaljujejo akcijo zbiranja zelenjave in sadja, da bodo imeli otroci čimbolj zdravo prehrano.
društvu »Simon Jenko" v Nuernber-gu, bo lahko navezalo številne stike z novimi prijatelji in znanci ter z njimi in učiteljico čim več klepetalo v materinščini. Zal je marsikakšen otrok naših
zdomcev zavoljo asimilacijskih pritiskov, a tudi premalo zavzetega dela z njimi med urami slovenskega dopolnilnega pouka in tudi doma pri starših, ki se preveč pehajo za zaslužkom, pozabil marsikakšno slovensko besedo. Počitnice v Nerezinah, kamor odpotujejo otroci zdomcev prihodnji petek, so dobra priložnost, da se vsaj nekatere napake starejših za nekaj časa skrijejo.
P. P.
NEUMESTNA GROŽNJA
BLANCA — Pred prihodom brigadirjev so si v tej krajevni skupnosti morali zagotoviti tudi plastične vodovodne cevi. Od samoprispevka se sicer nateka nekaj denarja, bo ga tudi od nadaljnega prispevka občanov. Trenutno ga je bilo vseeno premalo, da bi cevi lahko kupili. Predstavniki krajevne skupnosti so potrkali pri Beog-radski banki v Krškem za morebitno premostitev. Banka bi jim kot nerazviti krajevni skupnosti tudi pomagala, če bi se v Sevnici našel boter. Tam pa so slišali le bridke na svoj račun in celo grožnjo o odpoklicu brigade. Čudno, zakaj tako nezaupanje do dobre volje banke v tako resnih časih.
s predlogom za uresničitev letošnje občinske resolucije.
Letos naj bi tako-zamrznili ižva- ' janje vseh vrst naložb v negospodarstvu, kar velja še posebej Za zdravstvo ter šolstvo in otroško varstvo. Tako še v zdravstvu zaustavi izvajanje družbenega dogovora o združevanju sredstev za modernizacijo splošne bolnice Brežice in samoupravnega sporazuma o temeljih planov Medobčinske zdravstvene .skupnosti Novo mesto za obdobje 1981 — T98&. ker se ■ morajo . poprej izvajalci Zdravstva, predvsem pa brežiška in novomeška bolnišnica dokončno dogovoriti o izvajanju programov.
V šolstvu in otroškem varstvu pa so ..zamrznjene" vse naložbe, razen za dokončanje vrtca na Senovem, prenove stanovanjskih prostorov na Spodnjem Griču za potrebe otroškega varstva, nujnih vzdrževalnih del in sredstev amortizacije pri osnovnem šolstvu in prenove Dijaškega doma
BRIGADIRJI UREJALI PAŠNIKE
SEVNICA — V sobotp, 14. julija, se je Z dela rta akciji (.Brkini 84" Vrnila mladinska delovna brigada Kozjanski odred. Brigada ni bila popolna, v njej ,je bilo le 32 brigadirjev. Poglavitno delo je bilo.urejanje jrašnikov v Podgradu v občini . Ilirska Bistrica.-Trije brigadirji šo prejefi udarniške značke. To so Boštjan Zemljak, Verica Jekoš in Pavla Drobne. Prejeli so tudi pohvalo za interesne .dejavnosti.
i
MLADI V POMOČ
SEVNICA — Minuli petek zjutraj ob 6. uri so začeli svoj delavnik pri urejanju bazena mladi iz tega kraja. Največ je bilo brigadirjev, ki so se pred kratkim vrnili z delovne akcije v Brkinih. Ker je dan poprej neurje razmočilo zemljišče, so se v glavnem zadrževali v spremljevalnem objektu. Čistili so ploščice po stenah in po tleh. Akcije se je. udeležilo 25 mladih.
Manj solidarni za soseda
Zaključena posavska akcija za lansko škodo zaradi toče v sevniški občini — Največ zbrali sami
POSAVJE — Na seji medobčinskega sveta SZDL minuli petek je sekretar občinskega sveta Zveze sindikatov v Sevnici Janez Levstik poročal o poteku regijske akcije pomoči lani po toči prizadeti sevniški občini.
Ta posebpa regijska oblika solidarnosti je prestala krst ob podobni ujmi predlani v brežiški občini. Nekatere izkušnje so povzeli v ponovni akciji, v sedanjih tudi nasploh tržno nezavidljivih razmerah ne, vidijo načina za trajnejše zbiranje takšne pomoči. Nasploh je akcija za prizadete po toči v sevniški občini potekala prepočasi. V sami sevniški občini je 42
kolektivov zbralo nekaj nad 1,9 milijona dinarjev, v brežiški občini seje obnesla ponovna akcija tako, da so na kraju v 37 kolektivih zbrali 891.290 din v krški pa v 13 podjetjih 172.220 din.
Pomoči v sevniški občini niso izplačevali v denarju, temveč z dobropisi za'regresiranje nabave umetnih gnojil. Te nakaznice je prejelo 523 kmetovalcev, poimenski seznami so v vseh treh občinah.
Predsednik občinske skupščine Jože Bavec se je na seji zahvalil vsem delavcem, ki so v Posavju pokazali razumevanje za to pomoč.
A .Ž.
Kdo bo v Stillesu inovator leta?
Spodbujanje usmerjene inovacije — Prispevek delavca je dosti bolje vrednoten _________kot prispevek strokovnjaka — Zbirajo nove predloge
SEVNICA
V Stillesu skrbno spremljajo inovacijsko dejavnost zaposlenih. Letos so s temi izboljšavami prihranili v proizvodnji že 1,42 milijona dinarjev, za nagrade pa so izplačali 170 tisočakov.
NE LE ZA DRUGE — f rancoska komoda bo ob letu pripadla tistemu inovatorju, ki bo s svojo izboljšavo oziroma izumom najbolj povečal dohodek. Hkrati bo proglašen tudi za inovatorja leta.
Opažajo, da nagrade ne zbujajo več zavisti do nagrajencev, temveč da si marsikdo raje prizadeva tudi sam kaj izboljšati. Letošnji tretji razpis še ni zunaj, pa je komisija dobila že štiri predloge.
Čeprav so veseli vsake pobude, so šli korak dlje. Predsednik komisije za inovacije, lesni tehnik Jože Tomšič, pravi, da razpisujejo tudi povsem usmerjene naloge, ki so v proizvodnji poseben problem. Tako želijo najti
rešitev za ščetkanje ploskovnih elementov iz trdega masivnega lesa. nadalje lepljenje masivnega lesa in izkoriščanje ostankov masivnega lesa.
Veljavni pravilnik daje precejšnjo prednost neposrednim delavcem. Tako dobi pri točkovanju nekvalificirani delavec laktor 1,2, kvalificirani 1, lesni inženir pa samo 0,8, Za pravično odškodnino (v razmerju od letnega dohodka, ki ga izum prinese) je še mnogo elementov, ki omogočajo kar najbolj objektivno oceno.
Dodatno spodbudo naj bi pomenil naslov inovatorja leta v kolektivu. Dobil ga bo tisti, ki bo s svojim izumom ali izboljšavo v tekočem letu prispeval h kar največjemu dohodku.
Ni nujno, da je to posameznik, za nastop se lahko odloči tudi skupina, saj je teamsko delo še posebno dobrodošlo.
Naslov inovatorja leta ne bo le častna zadeva: v udarniško zgrajeni jedilnici je razstavljena lična francoska komoda, seveda v stilni izvedbi, ki bo na koncu PrjflRjli^ntu inovatorju.
ALFRED ŽELEZNIK
BRIGADIRJI. KJE STE? — Center za mladinske delovne akcije pri brežiški občinski konferenci Zveze socialistične mladine doslej ni uspel pridobiti več kot 28 brigadirjev za sodelovanje na letošnji republiški mladinski delovni akciji v Beli krajini. Upajo, da bo do začetka avgusta le še nekaj prijav, tako da bo MDB »Brežiška četa" štela blizu 40 brigadirjev. Na MDA bo poskrbljeno tudi za raznovrstno zabavo, organizatorji pa razmišljajo, da bi brigadirjem omogočili brezplačno pridobitev vozniškega dovoljenja. Škoda le, da so se -v zadnjem hipu odpovedali MDA Bela krajina 84 brežiški nogometaši in povzročili mladinskemu vodstvu obilo preglavic...
JE ZDAJ ČAS ZA SPROSTITEV CEN MESA? — Potrošnja mesa pada ; in rtič ne kaže, da bi se povečala. Zato brežiški kmetijci, zlasti tisti, ki so zaposleni v hlevih na.Globokem, menijo, da je zdaj, ko ponudba daleč presega povpraševanje, čas, da se sprostijo cene mBa. Kaj pa, če se bodo ljudje vrnili k dobrim koruznim' žgancem m poleftti, skratka k prehral ni jz naše-polpreteklosti?
BOLJŠE BLAGAJNE —-Agraria je vse trgovine opremila z ognjevarni- ‘ mi blagajnami. Poostrili so še' nekatere druge varnostne ukrepe za čuvanje družbenega premoženja, tako • da se nepridipravom obeta dolgo sušno poletje...
Klike novice
. MED SPET NAJBOLJŠA SLAŠČICA? — Krški čebelarji razmišljajo, kako bi ohranili kostanj, ki ga precej uničuje »rak". Upajo, da bodo znanstveniki in strokovnjaki čimprej povedali svoje, saj daje kostanjeva paša enega najbolj cenjenih, zdravilnih medov. Včasih grenkobni okus kostanjevega medu še zdaleč ni bil tako privlačen kot od cvetličnega medu. Res pa je, da je bil nekoč med slaščica brez konkurence, danes pa je nekoliko v ozadju. Se bo zgodovina ponovila tudi. v. tem primeru?
PRESKRBA NE BO RAZOČARALA — „Ne bi bilo prav, da bi bojkotirali nabavo vodnoinstaiater-škega materiala, saj kupci niso nič krivi, čeprav je res, da je 3,5-odstotna marža ravno toliko, kolikor znesejo mesečne obresti. Mi ne bomo upoštevali priporočila splošnega združenja,” ie povedal direktor M-Preskrbe Franc Dornik na odboru.za trgovino Medobčinske gospodarske zbornice Posavja. Potrošniki so lahko, kar zadeva založenost trgovin Preskrbe s tem materialom, vsaj deloma potolaženi, kajti mnogi graditelji so si težkp j predstavljali; da bi uvažali naše pocinkane cevi in drugo blago...-
»AMIGO” JE PRAVI PRIJATELJ —i V .starem mestnem jedru Krškega deluje! servis za popravilo gospodjnj-sjcih strojev, ki ga yodi bivša zdomka Ivanka Lekše, njen mož Frane, kise je močno uveljavil med začasnim delom v tujinim predvsem v Nemčiji, pa vodi elektrotehnični servis za popravilo medicinske in industrijske opreme. Servis ima ime AM1GO, kar pomeni, da popravljajo aparate medicinske, industrijske in gospodinjske opreme.
Če se da, ustrežejo že isti dan, seveda pa je to dostikrat nemogoče, saj pri nas ni moč dobiti raznega reproma-teriala.
Sevniški paberki
DOLENJSKI LIST
NEURJE ZAVRLO TUDI NA BAZENU — V torek je bil sestanek odbora za izgradnjo bazena, kjer naj bi določili tudi nov datum otvoritve. Pred zaključkom redakcije ga torej nismo mogli izvedeti, čeprav nekateri omenjajo kot dan prvega kopanja 4. avgust. Nedeljsko neurje je okoliško zemljišče tako razmočilo, da buldožerji niso mogli nanj dva dni.
SKRB ZA VODNJAK — Pred stavbo s slačilnicami in gostinskim lokalom pri novem bazenu je bil tudi pravcati vodnjak. Gradbinci ga niso zravnali z zemljo, kot se to vse prerado dogaja, temveč uredili po navodilih arhitekta. Kdo ve, če ne bo prišel še hudo prav.
ŠE EN OPORNI ZID — Nova ljubljanska obvoznica, ki prevzema ves promet iz Štajerske proti morju, je pravi pritlikavec po času, ki je potreben za ureditev vpadnice v Šmarje. Minuli teden so cestarji spet razdrli nekaj pločnika, na kraju pa le zalili nov oporni zid pri Horjaku. Bodo vse ,skupaj zmogli vsaj do občinskega praznika?
SEVNIČANI DOBRI V CELJU
CELJE — Minuli petek je bilo v mestu ob Savinji ekipno hitropotezno šahovsko prvenstvo. Med osmimi ekipami so bili Sevničani šesti. Na turnirju so sodelovali celo Avstrijci in Hrvatje. V postavi Sevnice so igrali člani šahovskega kluba »Milan Majcen": Rudi in Janko Blas, Gvido Šorli, Franc Derstvenšek in Jože Maurer.
J. BLAS
HELČIJEV MEMORIAL RACMANU
SEVNICA — V spomin na preminulega člana Helčija Kostanjška prireja ribiška družina heroja Maroka vsako leto tekmovanje..Najboljši ulov v rečici Mirni je imel Sevničan Darko Racman. V roke je dobil lično izrezljan pokal, ki ga je podaril gostilničar in predsednik tukajšnjega Društva gojiteljev malih živali Šilvo Osovnikar.
Št. 30 (1824) — 26.'julija 1984
kultura
in
izobra-
ževanje
Igra prebudila kulturo
Radoviča: vsak deseti vaščan član kulturnega društva — Začetna vnema veliko obeta
RADOVIČA — Pred desetimi, petnajstimi leti je bilo kulturno življenje na Radoviči živo, potem pa je zamrlo vse do letošnjega februarja, ko se je skupina Radovcev odločila, da postavi na oder trode-janko „Na Visokem". »Najprej smo se želeli prepričati, kako bodo ljudje sprejeli igro in ali sploh želijo, da v vasi spet obudimo kulturno življenje," pove Alojzija Radoš, predsednica pred kratkim ustanovljenega Kulturno-umetni-
Alojzija Radoš
škega društva Radoviča in ena od tistih, pri katerih se je porodila ideja o gledališki igri.
»Ker se v vasi dobro poznamo med seboj, smo lahko hitro določili vloge dvanajstim vaščanom, ki so vzeli vaje zares, in po
enomesečnem delu že zaigrali. Seveda nam je bil pri tem v veliko pomoč Jože Žlogar z režiserskimi izkušnjami še iz časov, ko je bilo na Radoviči razgibano kulturno življenje," pravi Radoševa, ki ne pozabi poudariti, da sojih gledalci v domačem kraju, na Suhorju, v Drašičih, Podzemlju in Metliki toplo sprejeli in jim s tem dali spodbudo. Tako so aprila sklicali občni zbor KUD, ki se ga je udeležilo 30 ustanovnih članov, torej skoraj vsak deseti vaščan.
»Naša glavna naloga bo, da bomo ob vseh praznikih pripravili proslave, saj so mnogi vaščani kulturno že povsem otopeli. Takojim bomo postregli vsaj s koščkom duševne hrane, hkrati pa obdržali v vasi kakšnega mladinca, ki se je doslej že zamislil nad dolgočasjem. Seveda bomo vsako zimo naštudirali tudi daljšo igro," načrt uje Alojzija. Zamisli pa se, ko steče beseda o prostoru. »Nijnamo ga," kratko pojasni. A se že dogovarjajo z gasilci o preureditvi gasilskega doma, v katerega bi postavili oder. Vsa dela bodo opravili sami, prostovoljno, za opremo, predvsem stole, ki predstavljajo največji strošek, pa bo le potreben denar. Seveda bo šel za obnovo ves zaslužek od iger, ki pa ne bo zadoščal. Sredstva bodo morali izbrskati pač še kje drugje.
B.	M.
Kritično o likovnih kolonijah
Na nedavnem republiškem posvetu predstavnikov likovnih skupin v Novem mestu so se zavzeli za to, da bi v okviru Združenja likovnih skupin Slovenije še naprej podpirali predvsem izobraževalne kolonije
NOVO M^STO — Slikarske kolonije, kiparski simpoziji in podobne likovne prireditve so se v Sloveniji vidno razmahnile in angažirano posegajo v razvoj likovne kulture. Po zadnjih podatkih je takih oblik organiziranega dela likovnikov pri nas že prek 30. Ker pa do zdaj ni bilo pravega vpogleda v njihovo delo in ker so se v množici tovrstnih prireditev pojavljale tudi nepravilnosti, so lani na pobudo Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov in Zveze kulturnih organizacij Slovenije ustanovili koordinacijski odbor likovnih kolonij in simpozijev. Sporazum, ki vsebuje nekaj temeljnih načel o usklajevanju delovanja kolonij in simpozijev ter določila o »igri", kakršna naj bi veljala poslej, je sprejelo že štirinajst kolonij in simpozijev.
O potrebi, da se vnese več reda v organiziranje in delovanje likovnih kolonij, ki potekajo pod okriljem Združenja likovnih skupin Slovenije in posameznih likovnih društev ali klubov, kjer delujejo tako imenovani amaterski likovniki, je tekla beseda tudi na nedavnem posvetu predsednikov likovnih društev in skupin, ki ga je omenjeno združenje pripravilo v Novem mestu. Ugotovili so, da za zdaj niso opazili nič spornega pri kolonijah, ki jih prireja samo republiško združenje, to pa so začetne in nadaljevalne izobraževalne slikarske kolonije. Delo v teh poteka po vnaprej določenem programu in pod vodstvom mentorjev. Tudi kadrovanje v te kolonije se je za zdaj izkazalo kot zadovoljivo, čeprav je res, da nekateri niso vzdržali, kar velja še posebej za nadaljevalno kolonijo. Te kolonije so izrazito izboraževalno oziroma študijsko zastavljene, zato v njih tudi ne more priti do kakršnihkoli špekulacij.
Drugače je z nekaterimi drugimi kolonijami, ki jih, denimo, likovne
Brežičani inkognito v Novem mestu?
V mali dvorani oddelka NOB Dolenjskega muzeja na ogled dela peterice članov brežiškega likovnega društva, ki slavi letos 20-letnico — O razstavi v javnosti do
zdaj ni bilo nikakršnega obvestila_
NOVO MESTO — V mali dvorani oddelka NOB Dolenjskega muzeja so že dva tedna na ogled slike petih članov brežiške likovne skupine: akademskih slikarjev Zdenke Salmič — Pojatina in Blaža De Glerie pa Bojana Horvatiča, Janeza Kebeta in Nikole Miljanoviča.
Razstava je pravzaprav izbor večje razstave, ki je bila pred tem na ogled v Posavskem muzeju v Brežicah in sojo brežiški likovniki pripravili ob 20-letnici svojega likovnega društva. Na njej se je s svojimi deli predstavilo petnajst članov od enaindvajsetih, kolikor jih društvo šteje v jubilejnem letu. V društvu delujeta tudi dva akademska slikarja, sklenjeno sodelovanje s tema poklicnima likovnikoma pa je ob sicer dobri organizaciji likovnega dela privedlo do razveseljivega razcveta likovne dejavnosti v tem delu Posavja.
Dela avtorjev, ki razstavljajo v Novem mestu, je v okviru širšega prikaza jubilejne razstave v Brežicah že označil umetnostni zgodovinar dr. Cene Avguštin, sicer član strokovne žirije, ki je izbrala dela. Njegovo označitev povzemamo v še bolj strnjeni obliki, kot jo je zapisal sam.
UPOKOJENCI RAZSTAVLJAJO
KOČEVJE — Še do sobote bo v Likovnem salonu v Kočevju odprta razstava raznih del kočevskih upokojencev. Svoje kipe bo prikazal znani kočevski kipar—amater Matija Glad, slike pa Jože Kotnik. Ostali upokojenci bodo razstavljali ročna dela: gobeline, tapiserije, pletenine, vezenine itd.
Za akademskega slikarja Blaža De Glerio je navedel, da je prikazal dve rešitvi likovnega problema — linearno in slikovito — ter tako prišel po dveh poteh do istega cilja. Za akademsko slikarko Zdenko Salmič
— Pojatina je zapisal, da z nenavadno lahkoto oblikuje človeško telo v najrazličnejših položajih in perspektivah, poleg risbe pa se v močnih kontrastnih tonih uveljavlja tudi kolorit.
Slikarstvo Bojana Horvatiča je po mnenju dr. Avguština razpeto med akvarel in olje, značilna pa je neka lirična napetost, ki jo avtor ustvarja z megleno tančico, s katero prekriva
JAKČEVE UPODOBITVE S KOČEVSKEGA ROGA
LJUBLJANA — V Galeriji revolucije, novem ljubljanskem razstavišču, so v počastitev 85-letnice Božidarja Jakca odprli razstavo njegovih upodobitev partizanskih bolnišnic, bolniškega osebja in ranjencev v Kočevskem Rogu. Razstava obsega 90 risb v najrazličnejših materialih, nastalih po Jakčevem prihodu na Rogjeseni 1943. Dragocene so zlasti upodobitve bolnišnic (Jelendol, Jelenbreg, Zgornji in spodnji Hrastnik, Lesen Kamen, Vinica, Srednja vas), ker so to tudi dokumentarni zapisi.
upodobljene motive. Janez Kebe se kaže kot i/razit figuralik, to njegovo nagnjenje še posebej poudarjajo kolo-riranc risbe. Nikola Miljanovič svojo iz vzhodnjaškega kulturnega kroga prevzeto figuro po svoje preoblikuje tako, da telo drobi v živo kolorirane dele, ki figuro spreminjajo v mrežo barvnih ploskev. Toliko na kratko o delih.
• Na rob razstavi pa še to. Postavili in odprli so jo „kar tako”, inkognito, se pravi brez poprejšnjih obvestil in javne otvoritve. Se ob koncu minulega tedna ni bilo v Novem mestu, in celo ne v Dolenjskem muzeju, nikakršnega napisa, ki bi obiskovalce opozoril na to gostovanje brežiških likovnikov. To seveda ni prav, saj tudi avtorji razstavljenih del, ko so se odločili za nastop v Novem mestu, prav gotovo niso imeli v mislih tega, da bodo njihove stvaritve samevale pod ključem, marveč čisto nekaj drugega. Najmanj to, da si bo njihova dela ogledalo kar največ ljubiteljev likovne umetnosti v Novem mestu. To napako lahko gostitelji kajpak še popravijo, še posebej, ker so brežiškim likovnikom dovolili v mali dvorani oddelka NOB Dolenjskega muzeja gostovati vse poletje.
I. Z.
0 naših nagrajencih
Prof. Janko Jarc dobil nagrado vstaje za življenjsko delo, Ivan Seljak — Čopič za stenske poslikave v Kostanjevici, Tone Gošnik kot sourednik zbornika
DOLENJSKA — Nagrade vstaje slovenskega naroda, podeljene minuli petek v Ljubljani, so letos prvič močneje dolenjsko obarvane, se pravi, da so med dobitniki tudi Dolenjci in drugi, katerih delo je najtesneje povezano z dolenjsko deželo.
S posebnim zadovoljstvom poročamo, da je med letošnjimi nagrajenci prof. Janko Jarc, upokojeni ravnatelj Dolenjskega muzeja iz Novega mesta. Nagrada za življenjsko delo je namreč tudi najlepše darilo za 80-letnico, ki jo profesor Jarc praznuje letos.
V obrazložitvi so poudarili, da je bil Janko Jarc že kot študent vključen v napredno gibanje. Med vojno je bil arhivar partizanskega instituta. Po osvoboditvi je dolga leta vodil Dolenjski muzej in v njem osnoval stalno zbirko NOB, podobno tudi v Dolenjskih Toplicah in Pleterjah. Obenem je ves čas marljivo pisal. Izpod njegovega peresa je izšla znana monografija »Partizanski Rog" (v dveh izdajah), pravkar pa končuje pregled partizanskega zdravstva na Dolenjskem in v Beli krajini. Prof. Janko Jarc sodi
med začetnike zgodovinopisja o NOB pri nas.
Slikar Ivan Seljak — Čopič iz Poljanske doline, tudi nagrajenec, se je uveljavil kot mojster stenskega slikarstva. Ustvaril je več monumentalnih del, med katera štejejo tudi tista, ki jih je ustvaril na Dolenjskem oziroma v Posavju. Med drugim je poslikal delavski kulturni dom »Edvarda Kardelja" v Krškem. Še posebej je zaslovel z monumentalno kompozicijo na zunanji steni nove koslanjeviške šole, kjer je na velikem mozaiku, enem največjih v Jugoslaviji, upodobil »Bitko na Krškem polju”, znano bitko iz kmečkih uporov na slovenskih tleh.
Tretji nagrajenec, o katerem poročamo, je Tone Gošnik iz Novega mesta, nekdanji glavni in odgovorni urednik Dolenjskega lista. Nagrado si deli z Albertom Klunom in Radom Bordonom, ki so skupaj uredili zbornik »Boj pod Olimpom". Ker smo o knjigi že pisali, naj tu omenimo le, da je tudi žirija znala ovrednotiti izjemno preglednost, izčrpnost in bralnost zbornika, ki je izšel letos.
L Z.
BOGATA ZBIRKA — Arheološka zbirka Dolenjskega muzeja, ki je lani doživela novo stalno postavitev, je ena najbolj zanimivih in privlačnih v Sloveniji.
ORAC RAZSTAVLJA V LJUBLJANI
LJUBLJANA — V Galeriji Commerce na Einspielerjevi v Ljubljani bodo v ponedeljek, 30. julija, odprli razstavo slikarskih del JankaOrača iz Novega mesta. Na otvoritvi bosta nastopila kitarista Jani Jerant in Uroš Novak. Oračeva dela bodo na ogled do 17. avgusta.
skupine ali društva prirejajo najčešče v sodelovanju z delovnimi organizacijami. Izdelki v teh kolonijah so najčešče »naročeni”, po želji organizatorja oziroma mecena. Zato se dogaja, da nešolani in manj izkušen slikar podpiše tudi kakovostno slabše delo in s tem kvari ugled ljubiteljstva, ki pa teži h kvaliteti. Na posvetu v Novem mestu so se zavzeli, da bi udeležence amaterje poslej pošiljali v te kolonije
METROPOLU HVALEŽNI ZA POZORNOST
Od 6. do 15. julija je v hotelu METROPOL v Novem mestu potekala nadaljevalna izobraževalna slikarska kolonija Združenja likovnih skupin Slovenije. Hotel je desetim likovnikom ljubiteljem omogočil, da so deset dni študirali in ustvarjali v njihovih prostorih in hotel praktično spremenili v atelje in galerijo. Razumevanje in prijaznost osebja sta omogočila, da je program tekel nemoteno, imeli smo občutek, da celoten hotel živi s kolonijo in zanjo. Prav zato bi se vsi udeleženci in organizatorji kolonije radi še posebej zahvalili hotelu METROPOL.
ZDRUŽENJE LIKOVNIH KOLONIJ SLOVENIJE
VSAKO LETO V DRUGEM KRAJU
KRŠKO — Delavci, zaposleni v vzgoji in izobraževanju v krški občini, bodo imeli letos zadnjo soboto v septembru svoj dan. Na srečanju, ki bo postalo tradicionalno in vsako leto v drugem kraju, bodo izmenjali izkušnje s svojega delovnega področja, ohranjali tradicije šolstva iz NOB, podelili priznanja za 20 in 30-letno delo posameznikom, s tem pa tudi slovesno obeležili začetek novega šolskega leta. Priprave za izvedbo prvega dneva vzgojno-izobraževalnih delavcev so se že začele, vodi pa jih desetčlanski odbor.
NOVO VODSTVO METLIŠKE ZKO
METLIKA — Občinska Zveza kulturnih organizacij je imela nedavno letno konferenco, na kateri so ugotovili, da je bilo preteklo leto veliko storjenega na področju ljubiteljske dejavnosti. Razveseljivo je predvsem to, da sta bili ustanovljeni novi društvi, in sicer v Gradcu in na Radoviči, ter da so se izboljšali pogoji za delo amaterskih skupin. Po sprejetju načrta za delo so izvolili nov izvršni odbor. Štiri leta mu bo predsedovala Ivana Radovič, njen namestnik pa je Tone Bezenšek.
prek Združenja likovnih skupin Slovenije, oziroma šele na priporočilo strokovnjakov, ki delajo pri tem združenju..
• Poseben problem predstavljajo slikarski ekstempori, ki so kategorija zase in jih ni moč uvrstiti med kolonije. Po mnenju udeležencev novomeškega posveta bi se kazalo ekstemporom poslej sploh izgoniti — kot so posebej poudarili, tudi zaradi preostrih pogojev, ki jih od udeležencev zahtevajo organizatorji. Prej ko slej tudi med amaterskimi slikarji ni takih petičnežev, ki bi bili pripravljeni poseči globlje v žep (slikarski materiali so se zelo podražili) in sploh precejšen del stroškov na ekstemporu nositi sami. Ne nazadnje pa je res, da lahko tempo, ki ga od slikarja zahteva ekstemporski način dela, vzdrži le preizkušen udeleženec.
Kar zadeva likovne kolonije amaterjev, seje Združenje likovnih skupin Slovenije po posvetu v Novem mestu odločilo vzeti stvar v svoje roke. Ustanovili bodo posebno usklajevalno telo za te kolonije, njegova pomembna naloga pa bo kadrovsko in strokovno pomagati pri izvedbi posameznih tovrstnih prireditev.
I.	Z.
NA 7. REPUBLIŠKI RAZSTAVI SLIKE Z VASI
LJUBLJANA — Združenje likovnih skupin Slovenije bo prihodnje leto pripravilo že 7. republiško razstavo del članov likovnih skupin iz raznih krajev. To bo tematska razstava, posvečena kulturni dediščini slovenske vasi in podeželja. Na predpisano temo ustvarjena dela bodo morali slikarji poslati organizatorjem do konca letošnjega novembra; nakar bo dela za razstavo izbrala strokovna žirija. Lani so republiško razstavo pripravili v Metliki, udeleženci pa so sodelovali z avtoportreti.
Grafike Rajka Cubra
Mladi ustvarjalec iz Brestanice razstavlja v Dolenjski galeriji
NOVO MESTO — Maloštevilni 'obiskovalci so se udeležili petkove otvoritve razstave barvnih grafik mladega akademskega slikarja in grafika Rajka Čubra v veliki dvorani Dolenjske galerije.
O delih ustvarjalca, brestaniškega rojaka, ki se je zelo zgodaj, tako rekoč takoj po končani akademiji odločil za grafiko, je govoril umetnostni zgodovinar Jožef Matijevič, kustos Dolenjske galerije. Posebej je podčrtal, daje za Rajka Čubra značilen izrazito slikarski način razmišljanja in da je vse, kar avtor prenese na kovinsko ploščo, zasnovano po slikarski metodi — od skic in risb izbranega motiva, izdelanih v več inačicah.
Razstava v Dolenjski galerni, ki bo na ogled do 22. avgusta, je Čubrova druga samostojna predstavitev v tem letu. Pred tem se je z manjšim številom grafik predstavil občinstvu oziroma svojim rojakom v Galeriji Krško. Omenimo še, da je bil na letošnjem piranskem ekstemporu nagrajen.
Učbeniki so in jih (še) ni
Zanje je treba kar glo-boko poseči v žep
NOVO MESTO — Mnoge učence in njihove starše prav gotovo že sedaj zanima, katere knjige za naslednje šolsko leto so na voljo v knjigarnah. V knjigarni Mladinske knjige v Novem mestu so povedali, da imajo na zalogi večino knjig za osnovnošolce. Za prvošolčka lahko že sedaj kupite vse knjige, in sicer za 1200 dinarjev. Tudi za 2. in 3. razred so na voljo vse knjige in delovni zvezki, zanje boste za vsak razred morali odšteti 800 dinarjev. Tretješolcem je obljubljena tudi nova glasbena slikanica, ki pa je zaenkrat še ni na policah.
Med knjigami za 4. in 5. razred še ni učbenika za spoznavanje narave, petošolci pa zaman iščejo še matematične knjige. Tisto, kar je na voljo, stane za 4. razred 800, za 5. pa 1500 dinarjev. Šestošolci lahko kupijo vse potrebne učbenike in delovne zvezke za 2800 dinarjev, potrebno pa je upoštevati še zemljepisni atlas za 915 m zgodovinski atlas za 224 din, kiju bodo šestošolci skoraj zanesljivo potrebovali. Knjige za 7. razred stanejo 2400 dinarjev; zaenkrat ni moč kupiti samo delovnega zvezka za kemijo. Osmošolci morajo odšteti 1800 din za knjige, ki so že na razpolago, še vedno pa na policah zaman iščemo berilo ter delovna zvezka za zemljepis in biologijo. Za vse razrede je na voljo tudi gradivo za literarno mapo.
V Mladinski knjigi so še povedali, da so nekatere osnovne šole naročile vse učbenike in delovne zvezke za svoje učence, nekatere bodo organizirano prodajale samo učbenike, na drugih šolah pa je razen organizirane zamenjave vse ostalo prepuščeno staršem.
Pri učbenikih za srednje usmerjeno izobraževanje pa je stanje naslednje: za L letnike je na razpolago praktično vse, pri 2. letniku se pojavljajo manjše težave, tretje-šolci bodo še vedno zaman iskali skoraj tretjino potrebnih knjig, za prvo generacijo »usmerjencev" v 4. letniku pa učbeniki še vedno niso izšli.
S. F.
METLIŠKI FOLKLORISTI V ITALIJI
METLIKA — Metliški folkloristi in tamburaši skupine »Ivan Navratil" so se v začetku tedna vrnili z mednarodnega folklornega festivala v Loreti pri Anconi. Na uspelih nastopih so prikazali belokranjske plese, pesmi in običaje. Metličani so bili na festivalu edini predstavniki Jugoslavije, poleg njih pa so nastopili še folkloristi iz Francije, Poljske, Grčije, Portugalske, Španije in Italije.
Tisoči prihajajo po branje
Ljudska knjižnica v Novem mestu ni nikoli brez obiskovalcev — Odkar so knjige v knjigarnah drage, se bralci bolj zatekajo v knjižnico
NOVO MESTO — V novomeško ljudsko knjižnico je trenutno včlanjenih približno 2300 bralcev, na voljo pa jim je okrog 18000 knjig. Med njimi jih je največ s področja leposlovja, od romanov in novel tja do pesmi in dramskih del.
Bralci lahko izbirajo tudi med strokovnimi knjigami z različnih področij družboslovja in naravoslovja. Vodja Ljudske knjižnice Marjeta Dajčman, ki že trideset let preživlja večino svojega časa med knjigami, je povedala, da si želijo več sredstev za sprotni nakup novih knjig, ki so za bralce najbolj zanimive. Število knjig sicer vsako leto povečujejo, vendar število bralcev precej hitreje in nesorazmerno narašča. Leta 1975 je bilo včlanjeno v knjižnico 581 bralcev, imeli so 4511 obiskov in 7278 izposojenih publikacij. Osem let kasneje, 1983. leta, se je število članov povečalo na 2352, imeli so 15992 obiskov in 28562 izposoj. Število bralcev se je torej skoraj štirikrat povečalo in izračun pove, da bi potrebovali sto let, da bi se vsi zvrstili pri branju ene knjige.
V Ljudski knjižnici sta redno. zaposleni dve delavki, nekaj ur na dan pa jima pomaga upokojenka. Daj-čmanova ja zatrdila, da dela nikoli ne zmanjka. Očitno je padec življenjskega standarda močno vplival na porast zanimanja za obiske v knjižnici. Kupovanje knjig je za marsikoga postalo predrago, poleg tega knjiga vse bolj postaja edini vsakomur dostopen vir zabave in sprostitve. V knjižnici imajo največji obisk pred prazničnimi dnevi in seveda v času dopustov. Na povečanje zanimanja v veliki meri vplivajo ekranizacije književnih del, ki so v zadnjem času kar pogoste, več povpraševanja pa je tudi po tistih knjigah, ki iih ponuja Svet knjige. Za večino bralcev so bolj vabljivi tuji avtorji kot domači, čeprav precej bralcev sega tudi po delih Mire Mihelič, Antona Ingoliča, po knjigah o NOB in drugih. Večina bralcev pa vse bolj želi v knjigi videti sebe in svoj čas.
Marjeta Dajciiiaii je v dolgih letih dela z obiskovalci knjižnice že dodobra spoznala njihove navade in želje. Zenske največkrat segajo po romanih
z ljubezensko vsebino, čeprav jih privlačijo tudi druge teme. Moški kažejo večje zanimanje za zgodovinska dela, potopise in politične teme. Okusi so različni tudi glede erotičnih tem, ženske se največkrat izogibajo izraziti erotiki in nasilnostim. Mlajše bralce poleg obvezne literature za domače branje zanimajo sodobnejši avtorji. Odločitev za nekoknjigo poleg starosti in spola pogojuje tudi priložnost, za katero izbiramo knjigo. Zagotovo si bodo gospodinje za branje ob kuhanju izbrale drugačno literaturo kot upokojenec, študent slavistike ali nočni čuvaj.
V knjižnici so še povedali, da ljudje ponavadi ne zamujajo namerno z vračanjem knjig. Včasih pa se zgodi, da pozabijo ali pa nimajo časa, kar vaflja predvsem za tiste, ki živijo izven Novega mesta. Več problemov glede vračanja je pri revijah, kijih zaenkrat " še posojajo na dom. Kar precej knjig se izgubi zaradi preseljevanja ljudi, postopoma pa morajo v knjižnici zaradi obrabljenosti več knjig tudi odpisati.
SIMONA FURLAN
Št. 30 (1824) — 26. julija 1984
DOLENJSKI LIST
pisma
in-
odmevi
Ni vse tako, kot je pisalo
Ob zapisu "Prehajanje ne vodi nikamor”
Ob športnem komentarju „Pre-hajanjc ne vodi nikamor" v prejšnji št. Dolenjskega lista bi želel pisca in bralce seznaniti z nekaterimi dejstvi, da bolje spoznajo razmere rokometnega Posavja.
Tovariš A. Ž. omenja prekupčevanje in novačenje v rokometu, zraven pa RK Krško. O tem toliko: v Krškem imamo sredsiev za izvajanje rokometnih dejavnosti toliko, da jih primanjkuje za redno dejavnost od najmiajših selekcij pa do prve ekipe. Da to niso le moje trditve, je iahko dokaz tudi pregled poslovanja kluba s strani SDK.
Glede prehajanja igralcev iz kluba v klub tole: v Sevnici so doslej igrali naslednji igralci iz Krškega: Šulc, Šribar E.. Mlakar S., Gane, Skoberne, Bučar, Znoj in.Starc. Ob prestopu ni klub nikoli delal igralcem težav, ker je Sevnica takrat tekmovala v višjem tekmovalnem razredu.
Iz Sevnice pa so v Krškem igrali: Možič, Svažič, Trbovc in Span. Razmerje je torej 8 : 4 v korist Krškega. Vsi igralci, ki so zaprosili za izpisnice za vrnitev v Sevnico, so le-te tudi dobili, tako tudi zadnji, Trbovc, vendar, žal, z zakasnitvijo, ker je tajnik kluba zbolel in naloge ni pravočasno opravil.
Glede vzgoje kadra in dela s selekcijami bi pojasnil: v Krškem imamo trenerje in vaditelje, ki smo jih vzgojili doma in ki dobro delajo. Tu naj omenim predvsem Kovača, ki je vzgojil vrste pionirskih, kadetskih in mladinskih reprezentantov SRS, da pa ne omenjam, da se zadnja leta vse selekcije, vključno z mladinsko, praviloma uvrščajo pred ekipo Sevnice. Želim poudariti, da delamo tudi v Krškem in ne le v Sevnici.
Kar pa se tiče trenerja Simončiča, ki ga želimo v svoje vrste, smatramo, da ie Dogovor dovoljen. Da pa klubski vodstvi o kakšnem sodelovanju v epi ali drugi /ve/! nočeta nič slišati, je tudi resnica. Tako smo prišli v rokometu do stanja, kakršno je sedaj.
Krško se bo na naslednjem prvenstvu borilo za obstanek v SRL, Sevnica pa verjetno za zmago v conski ligi.
Bralce in tov. 'Železnika bi rad na koncu še spomnil, kdaj je imela Sevnica največje uspehe. To je bilo takrat, ko so za Sevnico igrali Šilc, Doblekar, Gane, Jurešič, Papež, Kersnič in Radič, ki pa zagotovo niso bili Sevničani.
Pa še to: v_Posayju ne bomo imeli kvalitetne rokometne ekipe, dokler se ne bomo dogovorili in skoncentrirali najboljših igralcev in trenerjev na enem mestu, kajti Krško, kakor tudi Sevnica sta premajhni središči, kjer bi lahko s selekcijo samo svojih igralcev prišli dalje kot do republiške lige.
Upam, da moje pisanje ne bo povzročilo nadaljnje razprtije med RK Sevnico in RK Krško, ki letos praznuje 30-letnico delovanja, pač pa, da bo to prispevek k sklenitvi prijateljskega, sosedskega sodelo-vania na osnovi dogovora.
.IOZE ARH, LESKOVEC PRI KRŠKEM
Poti skozi Preloko odslej bolj gladke
Bodo kdaj takšne tudi poti do Preloke?
Preloka, 13. julija. Ne, nič hudega se ni takrat zgodilo na Preloki, kot bodo morda pomislili vraževerni, nasprotno, neki Preločan je celo zaneseno izjavil, da je to eden najsrečnejših dni v njegovem življenju. Tega dne so namreč končno asfaltirali cesto skozi vas. Da je to za vas res velik dogodek, lahko razumejo le tisti, ki vedo, kaj pomeni gaziti blato do kolen in piti vodo kapnico, ki jo onesnažuje prah s ceste.
Del sredstev za asfaltiranje je prispevala občina, del pa so^zbrali vaščani sami. Seveda pa se v asfaltu skozi vas skriva tudi veliko prostovoljnega dela krajanov. Na Preloki to obliko dela dobro poznajo že od prej. Tako so prišli do lepega večnamenskega doma, do električnega voda iz Črnomlja... Boli pa jih to, da se nekateri v vasi vztrajno drži jo ob strani, medtem ko drugi delajo. Le kritizirati in negodovati znajo, ko pa je treba stvari načrtovati, in zlasti ko je treba delati, takrat jih ni nikjer.
Ko smo že pri preloških ..bolečinah” naj omenimo še tisto največjo, mimo katere, če si Preločan, ne moreš: asfalt do vasi. Ne zato, ker so bili Preločani zanj ogoljufani, saj jim je bil asfalt najprej obljubljen, a potem vzet, ampak zato, ker se predobro zavedajo, da je od tega odvisna nadaljnja usoda vasi. Kajti le dobra povezava s svetom je prava podlaga za pot k napredku. Sicer bodo ostali nekje na robu.
Zato Preločani upajo, da so nekje ljudje, ki tega ne bodo dopustili. Da bi le našli otipljivejše razumevanje od zunaj, potem so, pravijo, spet pripravljeni poseči v lastne žepe, poseči še globlje kot pri asfaltu skozi vas, še so pripravljeni prostovoljno deD>l
Ali bi bilo prav, da bi takšni ljudje ostali tam nekie na robu?
ANA STAREŠINIČ, Črnomelj
— Človek se v molku izgubi in v besedi naide. In
obratna	(Kosovel)
Tudi igrišče je potrebno
Od KS zahtevamo prostor
Kulturno-športno društvo Predgrad se tov. D. K. zahvaljuje za objavljeni članek z naslovom' ..Včasih so delali zastonj" v 28. številki Dolenjskega lista. Članek je mladim pokazal, kako so bili pripravljeni za delo naši predhodniki, ki so z udarniškim delom na pobudo takratnega šolskega odbornika Jožeta Šmalclja in učitelja Draga Kajfcža na razvalinah grajskih hlevov zgradili za tiste čase sodobno igrišče.
Od takrat je .preteklo 55. let. Nekdaj sodobno igrišče je postalo za sedanje potrebe neprimerno. Vendar vse kaže, da bomo ostali še brez tega igrišča, saj KS namerava na tem prostoru zgraditi večnamensko stavbo. KŠD se strinja, da je razvoj kraja nujen, načrtovana stavba je potrebna celotni Poljanski dolini, obenem bi tudi mladinci v njej dobili svoje prostore. Ob tem pa člani KŠD zahtevamo od KS,da nam zagotovi prostor za igrišče, ki bi bilo vsestransko uporabno.
Obenem želimo opozoriti še na neko drugo stvar. V naši KS potrebujemo kak industrijski obrat, ki bi nam omogočil zaposlitev v domačem kraju. Zaradi zaposlitve drugje nam sedaj ob dodatnem delu doma zmanjkuje časa za ostale
aktivnosti.
Š. L. in K. F. KŠD PREDGRAD
Zakaj mrtvilo v Šentjanžu?
___Ničesar	ni,	kar	imajo	krajani	drugod
Sem mlad krajan KS Šentjanž. V njej vlada pravo kulturno mrtvilo, ni , nobene prireditve, ki bi razvedrila, sprostila in zbližala krajane. Pred leti, ko je bil kulturni dom v zelo slabem stanju, sc je v njem odvijalo veliko prireditev. Vaška kulturna sekcija je privabljala ljudi s svojimi igrami, večkrat so vrteli filme. V prenovljenem domu tega ni več. Kot študent preživim večino časa izven doma, ob koncu tedna, ko pridem domov, pa bi se rad kje sprostil. Toda kje? V Šentjanžu ne premoremo ničesar takšnega. Tega ne razumem, razumem lahko samo neaktivnost mladinske organizacije. Večina mladih odhaja od doma, tisti, ki ostajajo, pa nimajo volje. Kje je gasilsko društvo, če sploh obstaja, ki je ponavadi v majhnem kraju najbolj aktivno?
V Šentjanžu še vedno ni obrata, ki bi zaposloval ljudi v domačem kraju in preprečil vsakodnevno odhajanje delavcev na delo drugam. V KSsta le 2
Poletna šola klubov OZN
Bo od 22. julija do 8. avgusta na Debeiem rtiču
SAH: ŽAGAR PRVI, KARPOV DRUGI V KOBLARJIH
KOBLARJI PRI KOČEVJU —Na hitropoteznem šahovskem turnirju za memorial domačega šahista Jožeta Vodičarja, kije umrl pred dvema letoma, je sodelovalo 12 šahistov. Zmagal je Anton Žagar, drugi je bil Peter Karpov, tretji pa Filip Janež.
DEBELI RTIČ — V organizaciji . Centra klubov OZN pri republiški konferenci ZSMS bo od 22. julija do 8. avgusta na tabornem prostoru mladinskega zdravilišča in letovališča Debeli rtič potekala deseta poletna politična šola klubov OZN.
Prva izmena je namenjena osnovnošolcem, druga klubovcem, starejšim od 15 let, ter gostom iz drugih republik in za meljskim Slovencem, letos pa bo organizirana še tretja izmena z mednarodno udeležbo. Na njej bodo sodelovali člani različnih organizacij iz Evrope, ki se ukvarjajo s podobno
Dragatuški plesi v Šibeniku
šolska folklorna skupina iz Dragatuša nastopila na festivalu otroka
ŠIBENIK — Na 24. jugoslovanskem festivalu otroka, kije pred dnevi potekal v tem mestu je Slovenijo zastopala tudi šolska folklorna skupina iz Dragatuša. Uspešen nastop je bil povod za povabilo na gostovanje v Skopju in Franciji.
Šibenik, mesto v srednji Dalmaciji, ni znan samo zaradi toplega morja in hotelskega kompleksa Solaris. Ugled v svetu si je priboril s tradicionalnim festivalom otroka, na katerem vsako , leto sodeluje veliko otrok iz vse (Evrope.
Na letošnjem festivalu je poleg razstav, gledaliških, filmskih in baletnih predstav potekalo več folklornih prireditev. Ena izmed teh je bila '28. junija v letnem gledališču pod okriljem . znane ‘šibentške katedrale. Nastopile so tri otroške folklorne skupine iz Jugoslavije, in sicer: ..Pclar Kočič” iz
Čelareva v Vojvodini, „Doko Pavlovič” iz Beograda ter folklorna skupina iz Dragatuša kot zastopnica Slovenije. Dragatuška skupina, ki jo vodi mentorica Zdenka Flajnik, se je predstavila s prihodom zelenega Jurija in z dvema spletuflia belokranjskih plešo^.. V ,korald'	o trajajočem sporc-
d;f pi	-i	jugoslovan-
skih narodov ifd slarogradskih pesmi, skoraj akrobatskih pastirskih iger do prihoda zelenega Jurija. Aplavz številnih gledalcev je ponovno dokazal, da je potrebno še naprej negovati naše bogato ljudsko izročilo. Toliko bogas-
Št { ž. ' «	•. ds	A	A-	.t l ! / *
TELEVIZIJSKI SPORED
27.	VII.
petek 1
17.55 — 23.40 TELETEKST
18.10	POROČILA
18.15 ČEZ TRI GORE: Mariborski oktet
18.45	TRNOV GRAD, madžarska otroška nadaljevanka
10.15 RISANKA
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55 VREME
20.00	MODROST TELESA,angleška dokumentarna serija
Konec 18. stol. je Franz. A. Messmer objavil tezo o vplivu zvezd in planetov na človekovo zdravje, v kateri je poskušal povezati praznoverje z znanostjo, s tem da je opisal skrivnostno
snov, imenovano eter, |^i prežema vsa telesa. Dr. Jonathan Liller bo v oddaji govoril o številnih primerih, ko so ljudje čudežno'ozdraveli, in o metodah zdravljenja, ki niso zasnovane na znanstvenih spoznanjih sodobne medicine. Med te sodi tudi akupunktura, prastari način zdravljenja, ki so ga prinesli z Daljnega vzhoda.
20.55	NE PREZRITE
21.10	MARLOWE, angleška nanizanka
22.00	SPIRALA, poljski film
Znani poljski režiser Zanussi pripoveduje zgodbo štiridesetletnika, obsojenega na smrt. ki se osamljen znajde v koči v planinah, zasuli s snegom. Do gostov v koči je agresiven in žaljiv. Naslednje jutro vsiljivec izgine v planinah. najdejo ga skoraj zmrznjenega v snegu, čakajočega na smrt. Vendar je njegova rešitev samo začasna, odrešiti ga ne more niti ljubezen ene od žensk iz planinske koče. Njegovo zmedeno, noro propadanje je nezadržno.
DRUGI PROGRAM
17.40	Test —17.55 Dnevnik —18.15 Avtogrami — 18.45 Narodna glasba — 19.30 Dnevnik — 20.00 Dubrovniške poletne prireditve — 20.45 Poročila — 20.50 Krleža v vijeo medijih: Odmev Galicije —21.45 Nočni kino: Major Bauk (jugoslovanski film)
ZAGREB 1
10.40	Poročila — 10.50 Poezija —
11.30	Srb (dokumentarni film)
12.00	Otroške revolucionarne pesmi — 13.00 rdeči gusar (ameriški mlad. film) — 15.00 Dnevnik — 15.15 Pianist (film) — 16.55 Praznično popoldne — 18.30 43. Istrska divizija (dokumentarna oddaja) —	19.30
Dnevnik — 20.00 Derrick (zahodnQ-nemška nadaljevanka) — 21.00 Zabavnoglasbena oddaja — 21.45 Dnevnik — 22.00 Kultura srca: Pulj
kilometra asfaltirane ceste. Pred letom dni je kraj dobil avtobusno postajališče, ki je sicer razsvetljeno in ima zavetišče, ni pa asfaltirano niti opremljeno z voznim redom. V zvezi z obljubljenim vodovodom je slišati vse več glasov, da iz tega ne bo nič, čeprav so ga krajani Stajngroba. Svinjskega in okolice nestrpno pričakovali. Šentjanž bi potreboval tudi bolj razvito telefonsko omrežje, zaenkrat je le približno 20 telefonskih naročnikov. Mnogi bi bili veseli zajezitve kakega potoka in ureditve kopališča, saj veliko otrok s tega področja morja ali celo bazena ne vidi pred 4. razredom, ko gredo v šolo v naravi.
Zakaj se ne razvija gospodarsko in kulturno za mnoge vseeno lepi Šentjanž? Kaj ni nikogar, ki bi prebudil „mrtvi" kraj? Ima KS res tako plitek žep? Prosim za pojasnilo!
C.	L.
ŠENTJANŽ
problematiko kot klubi OZN.
Več kot 80 udeležencev vseh treh izmčn se bo seznanjalo in poglabljalo svoje znanje o delovanju OZN, mednarodnih odnosih s poudarkom na oboroževalni tekmi, o ekoloških problemih, narodnoosvobodilnih gibanjih in o marsičem drugem.
Predavanja in delo po skupinah bodo v največji meri vodili članr republiškega Centra in mentorji, povabili pa so tudi nekaj predavateljev od drugod. Poleg študijskega dela bo poskrbljeno'tudi za zabavo, obiske Ankarana in podobno. ***•
tva v folklori, kot ga ima Jugoslavija, premore le še malo dežel na svetu. Zaradi tega moramo folklorni vzgoji mladih posvetiti več pozornosti. Tu namreč ne gre zgolj za ples. folklora je pomemben del naše zgodovinske in narodne'zavesti.
Slovenska folklora ni zanimiva samo /a nas. To dokazuje povabilo dragatuški skupini'za nastop v Skopju. Mladi plesalci so bili še posebej veseli tudi povabila iz tujine/In sicer /a nastop v francoskem mestu Annecv v Savojskih Alpah.
Upamo lahko, da bo uspešen nastop v Šibeniku spodbuda za nadaljnje delo mladih folkloristov, ki bi učvrstilo. ugled dragatuške folklore
JOŽI: MATKOVIČ
28.	VII.
sobota
15.55 — 00.25 TELETEKST
16.10 POROČILA
16.15 CICIBAN, DOBER DAN: Ob ribniku
16.25 ZGODBE O POLUHCU: Kako je Poluhec spoznal čarovnika
16.45	ZGODBE IZ NEPR1ČAVE, otroška serija
17.20	MODROST TELESA,angleška dokumentarna serija
18.10 ŽENSKA ZA PULTOM, češkoslovaška nadaljevanka
19.55 ČUDEŽI NARAVE: Pleme Ja-gua. kanadska poljudnoznanstvena nadaljevanka
19.15 RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55 VREME
20.00	NAVDUŠENJE FRANKA N. S i lil NA. KAMELE IN GLASBA, animirana Ulma
20.15	ZLATA VRTNICA VRBSKEGA JEZERA, zabavnoglasbena oddaja	«
21.50	ZRCALO TEDNA TEK JE MOJE ŽIVLJENJE, kanadski film
Pred otvoritvijo olimpijskih iger v Los Angelesu bo na sporedu film s športno temo. ..Tek je moje življenje” govori o možu. ki se bliža srednjim letom. Kljub srečnemu življenju in dvema otrokoma čuti. da je nekoristen, da je kljub poklicnemu uspehu svoje življenje zavozil. Smisel najde v težki tekaški disciplini, maratonu. Filmski posnetki so iz olimpijade v Montrealu. Poleg melodramatske zgodbe in vešče posnetih prizorov tekmovanja lapo iz.zveneva osnovna olimpijska misel: važno je sodelovati in sc boriti.
23.45	PO NOTAH, zabavnoglasbena oddaja
00.20 POROČILA
00.30 Ol 84 — OLIMPIJSKA KRONIKA
01.25	KA 84 — OTVORITEV7OLIM-
PIJSKIH IGER, neposredni prenos (do 04.45)
DRUGI PROGRAM
16.35	Deklica in deček (poljski film)
— 18.00 Razigrana mladost — 19.00 Narodna 20.00 TV kaseta: Lola Novakovič — 20.30 Feljton —21.15 Poročila — 21.20 Reportaža z nogometne tekme CZ : Slavija — 21.40 Športna sobota — 22.05 Kennedy — 22.55 Poezija — 23.20 Kronika puljskega festivala
ZAGREB 1
15.20	Poletne popoldne (serijski Film)
— 15.50 Zakaj, zakaj — 16.05 Glasbeni album — I6.50-Kornati (potopisna reportaža) — 17.30 Sedem TV dni —
18.00	Poročila — 18.05 TV koledar —
18.15	Glasbena akademija vam predstavlja — 18.30 To je to — 19.30 Dnev-nik —20.00 Gopod Roberts (ameriški film) — 22.00, Denvnjk — 22.15 V soboto zvečer — 00.30 Olimpijska kronika — 01.25 LA 84: Otvoritev olimpijskih iger
29.	VII.
nedelja 1
9.20	POROČILA
9.25	ŽIV ŽAV, otroška matineja
10.15	TRNOV GRAD, madžarska otroška nadaljevanka (0.45 VELIKO MESTO
11.45	625, napoved tedenskega sporeda
12.00 KMETIJSKA ODDAJA
13.00 POROČILA
14.30 TV TEKA — 1959: Gledališče na TV in TV filmi
15.35	Ol LA 84: POSNETEK OTVORITVE OLIMPIJSKIH IGER
19.00 OD KAVE DO KRUHA, dokumentarni film
19.15	RISANKA
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK
19.55	VREME
20.00 GABRIJEL, nadaljevanka
21.05	SLOVENCI V ZAMEJSTVU
21.35 BALKANSKO ATLETSKO PRVENSTVO ZA MLADINCE
21.55	JAZZ NA EKRANU
22.35 POROČILA
22.45	Ol LA 84: Košarka Jugoslavija : ZRN. neposredni prenos
DRUGI PROGRAM
16.15	Odkar si odšel — 19.00 Risanka — 19.30 Dnevnik — 20.00 Dokumentarni program — 20.50 Poročila —
21.00	Igrani film
30.	VII.
ponedeljek
15.10	Ol LA 84 — OLIMPIJSKA KRONIKA I
15.40	Ol LA 84 — OLIMPIJSKI PREGLED I
17.15	Ol LA 84— PLAVANJE, finale (00 m Ž prosto, 100 m M prsno. 400 m Ž mešano in 200 m M prosto
18.05	POROČILA
18.10	ZGODBE IZ NEPRICAVE,
otroška serija
18.40	RISANKA
18.45	POP GLDBA. Avtomobili
19.15	RISANKA
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55	VREME
20.00	GASILEC, drama TV Sarajevo
21.05 PLAČI DO DOMINGO V SEVILLI
22.05 DNEVNIK
22.20	BALETI G. BALANCII1NA:
Episode
22.50 IO LA 84 — OLIMPIJSKA KRONIKA 2
22.30	IO LA 84 — OLIMPIJSKI PREGLED 2
DRUGI PROGRAM
17.55	Dnevnik — 18.15 Zgodba o pradeklici — 18.30 Otroška oddaja —
18.45 Pop godba: Avtomobili —-l9.30Dncvnik — 20.00 Znanost —
20.50 Poročila — 20.55 Hit meseca —
21.45 Dinastija
31.	VII.
torek
14.55	Ol LA 84 — OLIMPIJSKA KRONIKA 1
15.25	Ol LA 84 — OLIMPIJSKI PREGLED 1
17.00	Ol LA 84 — PLAVANJE, finale 100 m M metuljček. 200 m Ž prosto,
400 m M mešano, 200 m Ž prsno, 4x200 m M prosto
18.00	POROČILA
18.05	ZGODBE O POLUHCU: Kako je Poluhec odklonil roko ošabne neveste
18.25	IZROČILA, glasbena oddaja
18.55	PISANI SVET: BELA KRAJINA
19.20	RISANKA
19 26 ZRNO DO Z.”NA
19.30	DNEVNIK.
19.55	VREME
20.00	CIGAN, sovjetska nadaljevanka
21.20	PROSTOR ZA TUJCA, Nizozemska dok. oddaja
22.50	POROČILA
233)0 IO LA 84 — OLIMPIJSKA KRONIKA 2
23.25	Ol LA 84 — KOŠARKA (Ž) JUGOSLAVIJA — JUŽNA KOREJA. prenos
1. Vlil.
sreda
14.55	Ol LA 84 — OLIMPIJSKA KRONIKA I
15.25	Ol LA 84 — OLIMPIJSKI PREGLED I
17.00	Ol LA 84 — PLAVANJE.finale 400 m Ž prosto. 100 m M prosto, 100 m Ž hrbtno, 200 m M hrbtno, 4x100 m Ž prosto
18.05	POROČILA
18.10	CICIBAN, DOBER DAN: Akvarij
18.25 MOZAIK KRATKEGA FILMA
18.50	OSVAJANJE MORJA: Vedno nove brazde
19.15	RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK
19.55	VREME
20.00	Ol LA 84s— GIMNASTIKA, moški ekipno
22.20	DNEVNIK
22.45	Ol LA 84 — OLIMPIJSKA KRONIKA 2
23.30	Ol LA'84 — OLIMPIJSKI PREGLED 2
DRUGI PROGRAM
17.55	Dnevnik — 18.15 Gusarji kapitana Kavlja — 18.45 Prijatelji glasbe — 19.30 Dnevnik —- 20.00 Film tedna: i Saboter (ameriški film) — 22.00 Informativna oddaja — 22.05 Slavnostna seja sobranja SR Makedonije
2. Vlil.
četrtek
1
13.55	Ol LA 84 — OLIMPIJSKA KRONIKA I
14.25	Ol LA 84 — OLIMPIJSKI PREGLI Dl
16.00	Ol LA 84 — GIMNASTIKA, ženske ekipno, približno ob 17.30 predtekmovanje v plavanju na 400,m M prosto 183)5 POROČILA
18.10	I RAPOLLO 1111 33: Sin sina,
ponovitev mlad. nadaljevanke
18.40	RISANKA
18.45	ČAŠ. KI ŽIVI
19.15	RISANKA
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
ml!
a
M
19.55	VREME
203)0 LOV ZA ZAKLADOM:	a-
tmandu, kviz francoske TV
21.05	VERDIJEVO ŽIVLJENJE,italijanska nadaljevanka
22.15	DNEVNIK
22.45	Ol LA 84 — OLIMPIJSKA KRONIKA 2
23.30	Ol LA 84 — OLIMPIJSKI PREGLED 2
01.00	Ol LA 84 — OLIMPIJSKA KRONIKA 3
01.25	Q1 LA 84 — KOŠARKA (M) JUGOSLAVIJA . BRAZILIJA, neposredni prenos
mtm
Ko bež.no opisujemo pletersko cerkev, ne moremo tudi mimo štimamc. lončenih posod, na videz povsem neurejeno vzidapih v cerkvene stene. Štimanice naj bi uravnavale akustike cerkvenega prostora, saj ima enoglasno petje brez spre n# v e glasbit v kartuzijanskem obredju pomembno vloge.
V ohranjenem dvonadstropnem traktu ob cerKvi je v pritličju gotska obokana nekdanja zakristija V nje) so zdaj uredili projekcfjsko dvoranico. Najsodobnejši muitivision sistem z baterijo projektorjev in tremi zasloni obiskovalcem s sliko, besedo in glasbo predstavi kartuzijo Pleterje, njeno zgodovino življenje in namen. Program, ki je edini te “rste pri nas, je ob pomoči številnih strokovnjakov pripravil Desig.ne biro iz Ljubljane.
Pred več kot 500 eti je bil v skromnem dolenjskem okolju zgrajen spomenik, s kate: rim je treba računati tudi v evropskih okvirih. Ko obiskovalec poln vtisov zapušča mogočno, v enostavnosti skoraj bolečino vzbujajočo lepoto gotskih obokov, se mu nehote zastavi vprašanje o resničnosti zguljene osnovnošolske trditve o mračnem srednjem veku. Vprašanje, ki bi ga lahko, nekoliko ostreje, postavili tudi drugače. Kdaj smo bili bolj Evropa? Pred 500 leti ali danes?
M. BAUER
fiitektka Špela Valentinčič. V skupini so bili še dr. Marijan Zadnikar, arhitekt Jovo Grobovšek in statik Stojan Ribnikar. Restavratorska dela je opravil Restavratorski center SRS, gradbena pa žužemberški Gradbenik. V zadnjih dveh letih je bilo za obnovo pleterske gotske cerkve porabljenih skoraj 20 milijonov din. V zameno za ta ne tako velik denar in obilo truda ter dobre volje smo dobili spomenik, ki je restavriran. edini v Evropi ohranil vse posebnosti srednjeveške cerkve kartuzijanskega reda. Iz razumljivih razlogov manjka samo skromna prvotna oprema.
Redovna cerkev v Pleterjah je enoladijska, izrazito v dolžino potegnjena dvorana.S proste južne strani jo od zunaj obstopajo stopnjevani oporniki. Na tej strani so tudi mogočna tridelna okna. Na severno stran cerkve se je nekdaj naslanjalo poslopje srednjeveškega samostana oziroma križnega hodnika. Cerkvena notranjost ni razdeljena v ladjo in od nje morda ožji prezbiterij, ampak je po širini in višini vseskozi enotna. Vsa cerkev je obokana s križnimi oboki, katerih rebra slone na konzolnih služnikfh in samo v oltarnem prostoru segajo do tal. Prostornina je sestavljena iz enakih delov druga ob drugo nanizanih obočnih pol. Globina, širin^ in višina so v razmerju 1:2:3, kar daje celotnemu prostoru izredno ubranost in
obiskovalcu, ki se po njem sprehodi, zbuja občutek velikega estetskega ugodja.
Ko so cerkev na začetku 15. stoletja zidali, se je prvotna kartuzijanska strogost do likovne umetnosti že toliko unesla, da so v Pleterjah lahko kiparsko okrasili že vse obočne skle-pnike in vse konzolne služnike. Zanimiva in za slogovno opredelitev pomembna je konzola na severni strani, kjer se je v masko spremenil človeški obraz, kateremu iz priprtih, navzdol povešenih ust poganja na obeh straneh listje, ki ga pokriva po sencih in ob živalsko oblikovanih uhljih. Prav posebne pozornosti pa je vredna obočna konzola na nasprotni strani, ki je med vserhi edina fugiralna.
Upodobljen je globoko sključen moški, ki se z rokami oprijemlje svojih nog tik nad gležnji in ki mu je teža obočne konstrukcije potisnila glavo skoraj med kolena. Obe roki. vidni od ramen do prstov, sta oblečeni v obtisnjena rokava. Domnevajo, da gre za resničnomoško figuro in ne morda za neko izmišljeno spako, ki se je pod težo sključila v tako nenavadno držo. Na podoben način in na takih mestih so se pogosto upodabljali srednjeveški graditelji, ki jim hi šlo za portretno resničnost, temveč za duhovit in šegav ali pa trpek prikaz teže in odgovornosti, ki jo morajo stavbeniki tako zahtevne gradnje nosjti na svojih plečih.
Na nedeljo pred sv. Marjeto leta 1407 je izdal grof Herman v Celju listino, s katero je naznanil, da je začel v slovenski marki in v fan sv. Jerneja zidati za kartuzijanski red samostan sv. Trojice. Formalno je bila kartuzija pozidana, ko je njeno redovno cerkev leta 1420 posvetil freisinški škof Herman, mogočnega Hermana nezakonski sin, ki je naslednje leto umrl v Celju. Poldrugo desetletje kasneje je smrt prišla tudi po starega Hermana, pokopali so ga v Pleterjah. Usoda kartuziji Pleterje, razen v novejšem času, ni bila posebno naklonjena, in morda se imamo rz/no temu zahvaliti, da se nam je domala neokrnjena ohranila s*ara pleterska gotska cerkev, ena najpomembnejših gotskih arhitektur celo v širšem kulturnem prostoru.
Zdaj, ko so konservatorska dela po skoraj dveh desetletjih dela in naporov končana in je dragoceni spomenik dostopen najširši javnosti, je spet zares zaživela usklajena cerkvena prostornina, s katero se cerkev uvršča med najlepše kartuzijanske stavbe v Evropi. Vzdrževalna, raziskovalna in predstavitvena dela na kulturnem spomeniku je pod okriljem zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto in ob obilni pomoči kartuzije Pleterje, republiške in občinske kulturne skupnosti ter šentjernejske Iskre vodila ar-
I/ neobvezen premislek
ŽELEZNICA SMRTI
Od leta 1949dodanesseje v Jugoslaviji zgodilo 18 železniških nesreč, ki so jih statistiki označili za najhujše, kar pomeni, da je v vsaki umrlo najmanj 15 ljudi. Skupaj so te nesreče terjale 643 življenj. So železniške nesreče v Jugoslaviji prepogoste? Odgovor je: DA! Trditev bomo seveda skušali dokazati.
Za primerjavo smo vzeli Združene države Amerike, za katere vsekakor ni mogoče trditi, da so se z železno cesto spoznale pred staro celino.
Razen tega lahko rečemo, da je železnica pri nas svojčas veljala za zanesljivo, natančno in ugledno ustanovo. Če torej primerjamo jugoslovanske in ameriške železnice, je treba povedati, da je ameriško železniško omrežje 33-krat daljše kot jugoslo-
vansko. Če se na naših 10.000 kilometrov železnic zgodi najhujšaželezniška nesreča (najmanj 15 mrtvih) na dve leti, bi morale biti ameriške proge ob jugoslovanski stopnji varnosti dobesedno posute z mrliči, v dveh letih se bi namreč po statistiki moralo čez lužo zgoditi vsaj 33 nesreč s po 15 mrtvimi, kar je krepko več kot po ena tragedija na mesec! Po enaki statistični logiki se bi moralo v ZDA od leta 1949 do danes zgoditi 594 najhujših železniških nesreč, v katerih bi umrlo več kot 11.000 ljudi. Upravičeno se lahko vprašamo, kdo v ZDA se bi ob takšni statistični logiki, ki pa je pri nas, žal, del vsakdanjega življenja, sploh še vozil z vlaki. Ob več kot eni tragediji na mesec najbrž nihče, ali pa bi kako drugače zaropotali.
Do podobnih grozljivih in samo na videz neverjetnih podatkov bi prišli tudi, če bi našo primerjavo in vzpore-janje razširili še na cestni in letalski promet. Se vam zdi, da bi na primer Panam ali Lufthansa še imeli kaj opraviti pod oblaki, če bi v enakem času izgubili tolikšen odstotek svojega zračnega brodo-vja, kot ga je eden od dveh jugoslovanskih letalskih prevoznikov?
Vprašanje varnosti v jugoslovanskem železniškem, letalskem in cestnem prometu je ob tragediji v Divači nedvomno doseglo enega svojih na dve leti posejanih vrhuncev. Žal dobro zastavljeni apeli že vodene v plemiki o (ne)smotrnosti odstopa Bogdana Zgonca, predsednika poslovodnega odbora Železniškega gospodarstva Ljubljana, ki ni storil nič drugega, kot samokritično ravnal tako, kot je v navadi v državah, v katerih se vlaki katastrofalno zaletavajo bistveno manj pogosto kot na našem koščku Balkana.
MARJAN BAUER
priloga dolenjskem lista
Leta 1930 so postavili avtomobilistični rekord, ki gaše do danes ni nihče presegel. Charles Creighton in James Hargis, ki sta vozila serijskega forda, nista na poti od New Yorka do Los Angelesa niti za trenutek ugasila avtomobilskega motorja. Potem sta se na enak način, brez ugašanja motorja, vrnila v New York. Pri tem sta dosegla še en rekord, vso pot nazaj sta prepeljala po rakovo, torej v vzvratni prestavi.
Po sodobni in strokovni oceni živi v Parizu še enkrat več podgan kot Parižanov.
boječ se, da ne bodo ranili ali ubili tudi kakšno mačko. Perzijci so bogaboječe Egipčane brez truda pobili, tako rekoč brez prave bitke.
Angleška kraljica Elizabeta se je kopala enkrat na mesec. Bolj kot vodo je pri kopeli uporabljala neznanske količine dišav. Vsekakor je bila bolj čista kot njen francoski kolega Ludvik XIV, ki se menda ni skopal niti enkrat v življenju.
Avtomobil se je pojavil v Ameriki, še posebej pa v New Yorku, v pravem trenutku. Nekdo je namreč izračunal, da so konji, ki so vlekli kočije in konjske tramvaje po ulicah in cestah Manhattna, vsak dan odložili v prah in blato 1,500.000 kilogramov konjskih fio	.	__	,
V Združenih državah Amerike se za kupce poteguje kar 1116 registriranih znamk bencinov. Za prav nobenega od njih ni treba ob nakupu predložiti bonov.
Največje število, ki ima lastno ime, je centilijon. To je 10600 ali 10 s 600 ničlami. Število 999 ni največje, kar jih je mogoče napisati s tremi števili, 9" je precej več. Če bi to število hoteli napisati na običajen način, bi potrebovali 1600 kilometrov dolg kos papirja.
•
Skupina sociologov z univerze v Minnesoti je imela kar precej odvečnega časa za ugotovitev, da je povprečni redni bralec stripov moški srednjih let s srednjo izobrazbo. Dodatna ugotovitev je bila, da Američani z nižjo izobrazbo ne berejo ničesar, sonarodnjaki z visokimi šolami jaa_jyav vse, razen stripov.
Prve pasme psov, ki so imele ustaljene lastnosti, so vzgojili pred 5000 leti v Mezopotamiji. Med psi „z rodovnikom” sta bili tudi pasmi, neverjetno podobni današnjim hrtom in terierjem.
Perzijski -vladar in osvajalec Kambizje leta 525 pred našim štetjem premagal egiptovsko vojsko s pomočjo mačk. Kambiz je ukazal, naj pred njegovimi predhodnicami nastopa vrsta med seboj zvezanih mačk. Ko so Egipčani, ki so i,meli mačko za sveto žival, zagledali nenavadne bojevnike, se niso drznili z loki streljati na Perzijce,
oklepno-mehaniziranih enot „Petar Drapšin”. Gostom je odlično izurjena posadka pokazala vse, kar ta zares sodobni in odlični tank zmore. Tega je veliko, brez pretiravanja lahko zapišemo, da ima jugoslovanski tank lastnosti, ki ga uvrščajo med najsodobnejša tovrstna bojna sredstva na svetu, odlike so na ravni najboljših tankov tega razreda ali celo boljše. Z novim tankom se je obrambna sposobnost naše države zelo okrepila. Sodobni tank je sestavljen iz nekaj deset tisoč<nanj"ših ali večjih delov. Polkovnik Vladeta Jeftič iz direkcije zveznega sekretariata za ljudsko obrambo, ki programira in načrtuje delo pri proizvodnji našega tanka, je povedal, da je kar 85 odst. delov tega tanka iz domačega materiala, izdelani so
po naši tehnologiji. Veliko sklopov in aparatur so povsem naše rešitve, za nekatere od teh idej se zanimajo celo najbolj razvite države.
Tako na primer je sistem za upravljanje ognja z doma izdelanim laserskim daljinomerom povsem enakovreden (po tehnologiji in rezultatih) podobnim napravam v tankih M-1 in leopard-2, ki veljata za edinega tekmeca T-72. Ta sistem je izredno pomemben, kajti ravno natančnost in hitrost merjenja (prvi opaziti, nameriti in sprožiti) je tista prvina, ki daje tanku največjo prednost. Namerilna naprava je opremljena z elektronskim računalnikom in je izredno natančna in zanesljiva. Podatki se preko elektronskih sklopov vnašajo v računal-
VOJAŠKI KOTIČEK
TANKI
IZ DOMAČIH TOVARN
Na vaji„Enotnost 83” so pripadniki oklepnih enot JLA predstavili nov tank. Čeprav je bilo že takrat rečeno, da gre za domači tank T-72, takrat še ni bil predstavljen kot tak, potrebna so bila še številna proučevanja in preizkušnje, razen tega pa tudi nekateri deli še niso bili dokončani v meri, ki bi dovoljevala serijsko vgradnjo v to sodobno oklepno vozilo. Zato je bil T-72 na manevrih v Makedoniji še bolj licenčne proizvodnje, čeprav so ga skoraj v celoti izdelali pri nas, iz domačih materialov, z našo tehnologijo in v naših tovarnah.
Resnična premiera našega domačega tanka je bila aprila letos na poligonu šolskega centra
nik in avtomatično prenašajo na top. Na ta način je natančnost zadevanja že s prvo granato celo v primerjavi z licenčnim tankov kar za dvainpolkrat večja.
Poleg že omenjene laserske namerilne naprave je novost tudi domača pasivna opazo-valno-namerilna naprava z izboljšano sliko, vgrajen je domač „ikrostep” ali oprema za reševanje posadke pri podvodnem brodenju čez vodne ovire. Če pride do okvare, lahko posadka vzdrži pod vodo tudi do 30 minut.
Posebej velja opozoriti na dejstvo, da je bila proizvodnja tanka osvojena v razmeroma kratkem času in da so domači proizvajalci pokazali veliko pripravljenost in usposobljenost za tako zahtevne naloge. Poleg tega novi tank razširja naše možnosti za prodor na tuja tržišča. Sodobni tank je izredno drago orožje, na svetovnem tržišču velja kos 2,400.000 do 4,500.000 dolarjev. Koliko bo stal naš tank, niso sporočili, vsekakor pa se nekatere države že zanimajo zanj. Seveda je razumljivo, da ga bomo prodajali le tistim državam, ki ga bodo potrebovale za krepitev lastne obrambe.
O taktično-tehničnih lastnostih tanka T-72 smo v naši rubriki že pisali, naj ob dnevu oklepnih enot Jugoslovanske ljudske armade, ki so ga lepo pozdravili na Vrhniki, pono'vimo nekatere najvažnejše podatke. Oborožen je s topom kalibra 125 mm, kar je pri tankih največji kaliber. Masa vozila v boju je 41 ton, posadka šteje tri može, top se polni popolnoma samodejno. Tank je zaščiten z najmodernejšim sendvič oklepom. Ta oklep ima tudi to lastnost, da zadrži hitre nevtrone pri jedrski eskploziji, zaradi česar lahko tank nadaljuje boj tudi po ekspolziji jedrskega orožja. Sendvič oklep ščiti neprimerno bolje kot klasičen oklep tudi pred projektili, strokovnjaki mu ne pravijo zaman oklep prihodnosti.
Tank ima dizelski motor z močjo 574 kW in veliko hitrost. Po svojih lastnostih sodi v tako imenovano četrto generacijo tankov, v kateri so najsodobnejša tovrstna oklepna orožja.
i'iaiavjaiijc ui v V apncinuu
Hlillll H
Pri starih Novomeščanih
JESENSKA SREČA
Janez Hrovat je dandanes eden med triindvajsetimi še živečimi borci za severno mejo na širšem dolenjskem območju. Je pa še pri 85 letih zelo živahen, še vse dela pri hiši in okrog nje na malem posestvu na Brodu 16. Kako dolgo pa mora včasih človek čakati, da se mu izpolni želja in nasmehne sreča, je prav Hrovat dober primer.
Vse življenje je trdo delal, kot ..furman", nakladalec, žagar, pri kmetih. Tudi po 16 ur na dan je fizično delal, ker pa ga gospodarji niso zavarovali, ima le nekaj službenih let po drugi vojni in vse do julija letos ni dobival pokojnine. Pred dnevi mu je poštar prvič prinesel (na osnovi nove zakonodaje) prvo osebno pokojnino, možakar pa se od veselja kar naorei smeji.
„Zdaj imam jaz svoio pokojnino, žena ima kmečko, pa se bova lahko dobro imela, samo malce kasno je..." Življenjska pot Janeza Hrovata se je začela v Birčni vasi, kje- je bilo na mali kmetiji deset otrok iz dveh zakonov. Janez in vsi drugi otroci so tedaj morali hoditi v šolo v Šmihel, ker je na Ruperč vrhu še ni bilo. Peš so lazili tja in,nazaj, pa še doma so morali delati. Pasti živino je bilo še najlažje opravilo, ki ga je imel vsak kmečki otrok rad.
Leta 1917, med prvo svetovno vojno, je Janeza Hrovata odneslo na romunsko fronto, kjer je dve leti v
priloga dolenjskega lista	'	CD	11
rženkami; od drugod mečejo name sence jablane z avgustovskimi ožbatovkami, rožmarin-kami, jesenskimi špički, moškotevkami in brtav-kami. Od božjega drevca mi pogled uide v dolino. Čudovito velik svet je pod mano, sicer pa veliki mali svet za vse tiste, ki je tukaj najbolj njihov dom, za vse tiste, ki so bili v Ljubljani enkrat ali nobenkrat v življenju. Nič niso izgubili. Od tod je razgled enkrat za vsakokrat. Modro in umirjeno, skrito vetrom in božajoč poglede mimohodcev, je nanizana domačija Kosovih, na vrhu in vendar enkratno nevsiljivo.
Nekdaj je bilo na Kosovem živahno. Številne pletene posode in metle v hiši pričajo o bogati hišni delavnosti. Iz vseh kotov in kotičkov se kažejo peharji, košarice, caje, korbe in sevnice. Hiša je od nekdaj brez elektrike. Hanzekovi predniki so pletli koše in košarice ob siju tresni-ka aii pa Šparovca, ki so si ga napravili iz izpraznjene škatlice globina, v kateri se je namakata flanelasta krpica v petroleju. Za časa Ha-nzekovega pletarstva in Tonovih šuštarskih popravil je v hiši nad mizosstalnega mesta brlela čedna petrolejka. Ob njenem siju je Tonka spletala venčke iz pušpana in papirnatih rož.
Še desetletje nazaj so živeli stanovalci brez omar in štedilnika, za prostorno garderobo jim je služil ajhker (kašča), kjer so na lesenih klinih izpod stropa visele obleke. Istočasno so se v prostoru tudi preoblačili, perilo so redko prali, posušili pa so ga na rantah „gajnka”, ki se kot podaljšek izteza iz zgornjega prostora ajhkerja. Obleke so zračili enkrat v letu, sicer pa so bile v velikem garderobnem prostoru tako na redko posajene, da so se zračile same ob sebi. Tu je izpod stropa visel kakšen kos mesa, v lončenih mauzerjih pa je bila shranjena mast. Z žganjem iz pletenke so imele ženske o priliki bolezni navado poplahniti po grlu zmečkano rastlino roženvirmana. Omara v hiši je bila namenjena hranjenju jestvin. Kuhali so v peči, in ker so bili piskri težki, so jih na burklah zapeljali v peč na valjčku. Drva so sušili kar sproti v peči, Ančka je celo v največjem snegu hodila v gozd drv iskat. Stik z naravo je bil najmožneje pester; stranišče na Kosovem iščeš zaman. Pozimi je bila gotovo trpko hladna hoja po vodo z brento k zvirku nad Zlamanim potokom, ki pa ni nikoli presušil.
Srečanja z dolgim Gusteljnom me spomnijo na povedke o velikih, a plahih Ajdih, ki so bojda živeli tod. Ko so na Daljni gori gradili cerkev, je ženska tega rodu menda zlahka nesla kad vode tja, istočasno pa je še lešnike obirala in otroka nesla v naročju. Če so apnenice že tedaj žgali, ne vedo, gotovo pa bi bila lepa zidana Gusteljnova apnenica po meri tudi kakšnemu od njih.
V Pečicah se zadnja leta kadi le še iz štirih apnenic, kar je štirikrat manj kot pred desetimi leti. Sezidati jo zna še redkokdo, vendar kdor zna, zna, in Gustelj bi jo mogel sezidati z zavezanimi očmi. Nič čudnega, saj jih je sezidal že kakšnih tisoč, naučil pa-se je apnariti od očeta. Težko delo je to, kar hudičevo ob takšni vročini vlagati drva v kurišče vsakih pet minut. Da ga bo enkrat vzelo tam v tisti peklenski luknji, pravi simpatični veliki Gustelj.
Pod večer je bilo, ko sem se oglasila pri Godlerjevi hiši. Leta 1887 so jo sezidali italijanski zidarji kot plačilo za hrano in pijačo, medtem ko so zidali tu cerkev. Tedanja gospodinja iz Stare vasi pri Krškem je jokala, koso ji naročili, naj kuha še za štirideset zidarjev, kajti poleg družine je morala nahraniti še dvanajst težakov na njivi. Pa jo je zidarski mojster potolažil, naj skuha zjutraj polento, zvečer pa spet polento in dobro naj jo soli, da bodo lažje pili. In popili so 90 hektov vina.
Ko vstopim, mati ravno čisti vrata in okna in vežo belijo. Jutri se poroča zadnji sin in mlada bosta ostala na kmetiji.
Pred gostijo se povabim k njim. Hišni portal krase sveže bele rože, ki se ponovijo na mizi, oknih in okoli' Križanega. Podenj bosta sredi gostov sedla nevesta in ženin. Mati si češe lase in jih spleta v dolgo vitko kito, še zadnjič, preden bo sin podpisano pripadal drugi. V kuhinji diši po obilju, ki naj pričara prav takšno obilje v življenju, ki nam prihaja naproti.
IVANKA POČKAR
mejo nove države, na Koroško. Našega vojskovodja generala Maistra sicer osebno nisem videl, poznali pa smo ga dobro po pripovedovanju in radi smoga imeli. Z Maistrovo vojsko sem bil v Velikovcu, Pliberku in prišli smo že skoro do Celovca, ko so preko Društva narodov sforsirali plebiscit in mi smo se morali pobrati domov. Malce sem si oddahnil od vojske, ko sem moral spet na nabor in služit leta 1920 redno jugoslovansko vojsko v Mostar. Bil sem na dveh frontah, tu pa so nas učili od začetka. Prav smešno je bilo. Še dve leti
sem tako prebil v vojaški suknji, ko sem jo dokončno slekel.
Doma smo potem kupili konja, jaz pa sem služil s tem, da sem vozil iz gozdov les za novomeške iesne trgovce Petriča, Matka in Hrastarja. Bilo je težaško delo, ker smo les tudi nakladali. Ko pa je umrla mama, smo posest delili in jaz sem kupil hišico na Brodu. Pravzaprav sva jo kupila skupaj z ženo. Izbral sem družico v Birčni vasi. Tu na Brodu sva si potem ustvarila družino. Delal sem od vida do vida, ampak zavarovan nisem bil in se mi to do nedavnega ni nikamor štelo. Zena se je doma bavila s tremi otroki in njivami. Imeli smo tudi nekaj živine, pa smo prebili. Lačni nismo bili nikdar, smo pa skromno živeli."
Ob prvi osvoboditvi Novega mesta 1943 je bil mobiliziran v partizane tudi že priletni Janez Hrovat. St-ražaril je v domači vasi, vozil municijo na Rog in prot Toplicam, ko pa so Nemci ponovno vdrli v mesto, j< ostal doma. Po vojni se je zaposlil pri Dinosu, bil je žagar v šmihelski kmetijski zadrugi vse do njenega razpada, nato je ostal doma. Do nedavnega brez pokojnine."
Očitno se z ženo še danesdobro razumeta. Pokazala sta mi, kje preživljata najlepše urice. Na vrtu imajo kozolec, na kozolcu sta dva gugalnika in ležalni stol. To razpostavita pod sadno drevje ob nedeljskih popoldnevih pa uživata v naravi in pogovorih. Zvečer brez televizije ne bi znala več živeti. Tako pravita. „0 ja, bila sva tudi na morju. Otroci so naju peljali pred 20 leti. Lepo je bilo, ampak midva sva najraje doma. Vajena sva kmečkega dela in v njem uživava. Če proti veče ru obhodiva njive tja dohoste in opazujeva kako raste, je za naju užitek. Drugih ne poznava in nama zanje tudi ni mar."
Obema v letih se kljub pokojnini ne zdi držati roke križem. Še vedno obdelujeta nekaj zemlje, redita pujska in kokoši, košnjo oddajata in nekaj njiv sta dala v najem blokovskim strankam. Za vrtičke je vsako leto več zanimanja. „Prav čudno, ..pravita Hrovata, do nedavnega se za zemljo nihče ni zmenil."
RIA BAČER
avstrijski uniformi branil ..cesarstvo". Takole pravi o takratnem vojskovanju: ..Kanone smo že imeli, puške tudi, avione pa smo redko videli in bombardirali sploh niso. Le strojnice so imeli in včasih streljali, ampak avionov se nam v prvi vojni ni bilo potrebno bati. Ko je bilo vojne konec in smo se peljali proti domu čez Madžarsko, bi jo kmalu izkupil, ker so Madžari streljali v vagone. Srečno smo prišli vse do Ljubljane. Veselili smo se, da gremo domov, ampak v Ljubljani so nas nagovorili, da smo šli kot prostovoljci v boj za severno
^5!
Iz etnologove beležnice
V LJUBLJANI ENKRAT ALI NOBENKRAT
V ŽIVLJENJU
Sem pot ne pripelje mnogo ljudi. Ni gostiln. Tu so hišicp s posebnimi ljudmi.
Mimo Kosove domačije stopam med kukavičjim petjem in neopisnim vonjem prvomajskih trav. Ne zdi se mi verjetno, da tu nihče več ne živi. Vendar — vrsta na videz še čisto živih poslopij na robu grebena Golega vrha sameva. Stanje prazen, hiša mrtva. Zazdi se mi, da neupravičeno brskam po preteklosti stanovalcev. Le zakaj me ni bilo sem, ko so bili še tu, živi in prisotni? Če bi bila arheolog, bi mi bilo glede tega neprestano žal. Zdaj hodim po njihovih ostankih, brskam med protezami in oguljenimi fotografijami, se jezim nad prahom mnogih let, ki je prekril sledove golobjih nožič zgoraj v golobnja-ku nad hišo. V mislih pometam stezice okoli hiše, se'dem na betonsko stopnico ali počepnem ob pragu pod kletko kavke Lede. Mnogo so mi povedali o nekdanjih stanovalcih, zato si danes popoldne tu v mislih rišem njihovo življenje. Lahko si utrgam dišečo pržuljko in si jo denem med obleko, z njo odišavljena grem lahko na božjo pot ali k maši, nesem jo lahko k pišečkemu spomeniku in jo položim tam v spomin padlim junakom.
V vrtu odrežem zeljno perrnko, da bo imel kruh, vsajen v peč na zeljnem listu, prijetnejši okus. Med potonikami in gartrožami iz gred zadiši po timijanu in šetrajki. Lahko se sprehodim pod orehi, laškimi lešniki ali naprej med tepkami, avgustovskimi dišočkami, ovsenkami in
V Pečice se skozi dolino Močnika vije tihotna gladka cesta. V tišino zaseka le zven sekire, sem in tja brnenje traktorja. Če bi cesta ne peljala dalje, bi se ti zdelo, da si zašel. Vendar, tu so znaki nekdanjega življenja: razpadajoči mlini, ki jih je od Spodnje Pohance do Osredka potok Močnik gnal kar sedem. Peščani so izbirali, kam bodo nesli mlet. Na motvozih v vrečah ali brentah, pletenih iz ržene slame, so četrt ure nosili do Godlerjevega in tri četrt ure do Fakinovega mlina; nižje spodaj so bili še boljši mlini, tja so dajali mlet pšenico. Vsi mlini tod so utihnili. Srečam lahko le samotarsko Moniko z dvema kilogramoma moke v plastični vrečki na kakšni na videz opuščeni bližnjici skozi gozdove. Pet kilometrov gozdnega Močnika se zdi kot obrambni pas čiste in nove pokrajine, ki se iznenada odpre v podnožju Pečic. Tako na široko se odpre, da bi skoraj ne vedel, kam naprej, potem zagledaš cerkev v daljavi in cesta te v ovinkih popelje skozi. vas.
Križe in Pečice sta od središča občine med najbolj oddaljenimi kraji. Avtobus vozi sem le ob delovnikih, ostale dni pa večji del prebivalcev tako ali tako ne hodi v Brežice. Tu imajo vse najnujnejše, razen telefona. Sicer pa so od nekdaj vajeni skromnosti, s katero meščani včasih nočemo, včasih ne moremo preživeti. Na kulturne prireditve izven svojega kraja ne hodijo, o Cankarjevem domu povprečni krajan ne razmi-
šlja, ker mu ni dostopen. Njihovo življenje je prej tednik kot dnevnik, Dela ne naročajo, Nedeljskega z Ognjiščem in Družino odnesejo domov po nedeljski maši. Takrat se zberejo okoli cerkve in na „pušenšanku" pred trgovinico. Izmenjajo novice, popijejo pivo in seodpravijov spokojni nedeljski popoldan.
Jutra se začenjajo zgodaj. Otroci pred cerkvijo glasno igrajo nogomet vse do odhoda avtobusa, ki jih odpelje v artiško šolo. Spet se vas pogrezne v tihoto. Makadamska gozdna pot me v zavojih pelje na Goli vrh. Oblaja me pes in si oddahne, ko grem mimo. Na vrhu je prepih, veter ga je obril in mu dal ime. Ozrem se na Moniko. Uboga, nezaupljiva Monika! Ves tvoj travnik sem že nič kolikorat prestopila, brskajoč po tvoji samoti. Ti imaš svoje brege, svoja živinčeta, svoje poti, daleč, čim dalj od ljudi. Kadar pridem, me gledaš iz svojega strtega srca skozi čisto majhno odprtinico z velikimi nezaupnimi očmi, ki beže in v mislih z vinjekom v rokavu. Ni vstopa. Daleč smo si, kot ti bregi: gledaš vanje, pa jih ne moreš doseči, ne preteči. Vidiš jih, pa jim ne moreš pomagati k sebi. Koliko nas je, podobnih tebi, Monika! S to grozljivo samoto, prepuščeni sami sebi. Prvič občutim takšno brezmočje ob teh strmih bregeh, ki jih je tako težko sestaviti v celoto. Stopam hitreje v breg, da zbežim in da ujamem, pa hitro ne pridem daleč. Kriške brege je tako zelo težko sestavljati. Težka kombinacija kot pri ljudeh.
Na kar 600.000 hektarov velikem območju osrednje Slovenije, katero letos prvič v pravem obsegu brani obramba pred točo, smo lahko zadovoljni z dosedanjimi uspehi. Zbrana poročila pri koordinacijskem odboru obrambe pred točo v Sevnici govorijo namreč o izredno točenosnem letu. Prve rakete proti toči so morali letos izstreliti že 6. maja v Prekmurju. 23. maja so bili aktivni strelci raket v Beli krajini in okrog Novega mesta. Četrtega julija je zavila nevihtna fronta s celjskega območja preko Posavja do Bele krajine. Strelci so v nevarne oblake izstrelili 99 raket. Hudo resno je bilo tudi 2. julija. Tudi tokrat so nevarne oblake izsledili nad Prekmurjem, kmalu so se pojavili nad Bizeljskim in Belo krajino. Tam je bila proti njim izstreljena zadnja raketa še ob 22. uri. Skupaj so jih strelci v tej akciji porabili 408. Še več so jih izstrelili 23. junija, ko je bilo v ognju kar 55 strelcev na domala vsem območju. Izstrelili so 427 raket. V celoti šo do konca junija na območju osrednje Slovenije izstrelili 1.654 raket, na mariborskem območju pa 1.000. Takrat je znašala zaloga raket še 3.000 kosov.
Od 8. julija do konca tedna je radarski center kar naprej pozival strelce k pripravljenosti.
Če obramba pred točo ne bi bila uspešna, bi bilo to takoj vidno, uspehi, ko toče predvsem po zaslugi obrambe ni, pa so težje dokazljivi. Primeri se, da tudi novinarji delajo točo. Tako je Delo 9. julija poročalo o ..kamniti toči" na odseku od Drašičev proti Kolpi in v okolici Metlike. V Drašičih naj bi nasulo toče 15cm na debelo! Priče smo tudi dokajšnjemu nerazumevanju nekaterih oblasti. Tako hranijo v arhivu skupnosti v Sevnici tudi povsem uradni dopis trebanjskega izvršnega sveta, ki je edini na vsem območju zavrnil odlok, češ da obramba preganja samo oblake.
Kako pravzaprav dela protitočna obramba? Na Lisci od letošnje pomladi dela mateorolo'ški radar z računalnikom, ki sledi razvoju oblakov na našem nebu. Samoupravna skupnost za obrambo pred točo je letos marca usposobila 65 strelcev raket ki so razporejeni
po posebni mreži branjenega območja. To so zanesljivi ljudje, ki se morajo hkrati dosti muditi doma Strokovna služba jih je izbrala s pomočjo krajevnih skupnosti. Številne dosedanje akcije dokazujejo izredno srečno roko pri tej izbiri. Med drugim se morajo strelci spoznati tudi na radijsko postajo za zvezos centrom na Lisci, od koder dobijo tudi ustrezna navodila za izstreljevanje raket.
Domačije, kjer domujejo ti strelci in strelke— okrog tretjina med njimi je žensk — so na bolj izpostavljeni11 mestih. V enem delu zabojnika so shranjene rakete,* drugem delu pa je tesen prostorček za strelca. Na varni razdalji je strelna rampa za šestero raket. Po navodilu z Lisce strelec naravna naklon raket, iz hišice pa jih s pomočjo elektrike sproži.
Zanesljivost sistema je seveda v mnog očem odvisna od dobrega dela centra na Lisci, stoji in pade pa na strelcih. Junijske izkušnje z velikimi navihtnimi frontami so večino strelcev držale v pripravljenosti tudi p° osem ur, dostikrat daleč v noč. Poudariti velja, da je to prostovoljno delo zgolj z občasni mi nagradami in vsekakor veliko odgovornostjo. Ti ljudje in njihovi svojci so se z izredno voljo lotili dela. Ekipe, ki so postavljale izstrelišča na terenu, so imele pri delu vso pomoč krajanov. Večina jih je sama izkopala razvejene krake za ozemljitev naprav. Brez olepševanja je torej mogoče reči, da so ljudje obrambo pred točo vzeli za svojo, še preden je prestala ognjeni krst.
Na običajne dni se strelci javljajo radarskemu centru dvakrat na dan. Ob toliko letošnjih nevihtah so še očitno še prej prekalili, saj se radarskemu centru javljajo tudi na svoio pobudo, če le opazijo kakšno nevarnejše zbiranje oblakov na nebu. Ameriški računalniški strokovnjak, ki je montiral naprave na Lisci, ni zaman dejal, da na tak način obramba pri njih ne b' delala. Prvič je tam dežela mnogo preredko naseljena, predvsem pa bi težko dobili toliko vestnih ljudi.
a. Železnik
varnostno kabino za zgjobni traktor „To.mo Vinkovič" iz Bjelovara. Ravno zglobna konstrukcija traktorja je bila najtrši oreh, toda prototip kabine je bil kmalu nared. Slovenska zakonodaja namreč terja, da morajo biti vsi registrirani traktorji opremljeni z varnostno kabino ali lokom z atestom. Ta je bil že za marsikakšen poskus drugih proizvajalcev nepremostljiva ovira, saj Zavod za varstvo pri delu Slovenije ne pozna milosti in M nedoslednosti. Krčanom je uspelo od republike dobiti tudi te listine, zato so z novostjo brž seznanili proizvajalca traktorjev, ki je že poprej pokazal zanimanje za novi izdelek. Sami namreč opremljajo traktor le z zaščitno kabino, ki zadrži dež, ne more pa rešiti trkto-rista pri prevračanju in kotaljenju traktorja. „Tomb Vinkovič" je bil sprva zainteresiran vsaj za 200 kabin, možnosti pa bi bile celo za 1.000 kosov letno. Zaenkrat vgrajujejo varnostni lok po licenci italijanske tvrdke Pascqualle
Pri krškem Servisu so že prizidali delavnico, ki bo te dni nared za kleparijo in dopolnilne programe. Za večjo proizvodnjo še vedno ne bodo imeli pravih možnosti, saj bo prostor še zmeraj omejen, prav tako jim primanjkuje raznih materialov, kot so železni in gumijasti profili in steklo. Prvotno so nameravali * varnostno kabino vgrajevati triplex steklo, ki pa je izjemno drago, zato so ga nadomestili s sekurit, steklom, ki je površinsko kaljeno in se zrnčasto razbije ob nezgodi. Zanimanje kupcev za krško kabino je precejšnje, ne bi smeli prezreti niti tega, da omenjene traktorje izvažajo na Madžarsko, v Čehoslovaško in Poljsko.
Zelo dolga je pot do zaščite patenta in škoda bi bila, če bi še dlje trajalo, preden bodo zmogli Krčani spraviti pod streho morda celo serijsko proizvodnjo varnostnih kabin Ker ima kovinsko predelovalna industrija v tem posavskem mestu že lepo tradicijo in ugled, gotovo ne bi bilo težko preseliti izdelavo kabin v sosednjo Kovinarsko ali SOP, če Agrokobinat za to nima možnosti. Seveda pa kaže poprej še bolj tehtno proučiti tržne možnosti za donosno prodajo kabin.
' „Pri našem delu je obilo zasilnih rešitev, ker pač ni materialov. Igličaste ležaje smo morali že velikokrat nadomestiti z bronastimi pušami," pove Klenovšek. Navkljub temu delavci s prizadevnim, timskim delom skoraj dobesedno čarajo. Tako so že lani izdelali stroj za polaganje folije za jagode, kakršnega še ni v Jugoslaviji, na Zahodu pa že precej. Ajdovskemu Fructalu so jih brž izdelali pet, ker Agrokombinat dobro sodeluje z Ajdovci s prodajo jagod in breskev.
„Pri izdelavi tega stroja se je izkazal strugar Edi Geržina. V enem mesecu smo ga naredili. Doslej je imel le kmet Colarič iz Podbočja tak stroj v občini. Pripraven je za pridelovanje vrtnin na foliji in tudi za sajenje trsnic. Stroj zmore 3 do 5 kilometrov na uro, le traktorist ne sme biti pijan, ker mora biti PVC folija položena ravno," se na koncu pošali Tone Felicijan. Za celotno temeljno organizacijo Agrokombinata —Sadjarstvo, ki spada med večje v Sloveniji, je dovolj en sam stroj!
V novi delavnici bo lažje ustreči številnim naročilom in domačim potrebam. Za novomeškega Pionirja so v še utesnjenih prostorih izdetali kabino za bager, za Agrokombinat prikolico za prevoz buldožerjev, ki soji namestili nov zavorni sistem, kombiniran s hidravliko in zrakom. Ostaja skrb za vozila in lastno mehanizacijo, Kovinarski vzdržujejo delavci Servisa celoten vozni park. tudi avtodvigala in Tatre, prav tako Preskrbi, za celjskega Izletnika pa vseh 40 avtobusov.
PAVEL PERC
Obramba pred točo
USPEHI SO VEDNO NEVIDNI
V svetu opažajo nenavaden pojav: medtem ko zaradi gospodarskih težav tudi v razvitih deželah pada povpraševanje po običajnih potrošniških dobrinah, narašča lakota za informacijami in stroji, ki jih posredujejo — računalniki. Veliko zanimanja so vzbudili tako imenovani hišni računalniki, Veleindustrija potrebam komaj sledi, v znanem ameriškem IBM vržejo na trg tak hišni računalnik vsakih deset minut.
Ta val z zamudo pljuska tudi na naše obale. Težko mu sledijo celo naše organizacije združenega dela. Med tovarnami, kjer so zgodaj spoznali pomen računalništva, je sevniška Lisca. Prvi, IBM 360/25 (32 kilo bytov), kupljen leta 1970, so prodali, drugi (512 K) v sedanjem posavskem računalniškem centru (v okviru Lisce) je tudi že star sedem let.
Znana modra firma teh strojev ne servisira več.
čemu računalnik v tovarni ženskega perila? Na videz tako banalen izdelek, kot je ženski nedrček, terja v proizvodnji in okrog nje mnogo operacij. Računalnik v Lisci nadzoruje preko tisoč gotovih izdelkov, narejenih iz več kot 14.000 različnih surovin! En samcat nedrček je sestavljen tudi iz več kot 30 komponent. V računalniškem centru računajo tudi plače za nad
10.000	delavcev v regiji. Samo v aprilu kot dokaj povprečnemu mesecu je računalnik popisal 200.000 strani papirja raznih formatov, centralna računalniška enota je v tem mesecu delala 150 ur. ..Tiskalnik je izpisal 7,5 milijona vrstic, v enem mesecu je računalnik požrl 30 milijonov podatkov,” navaja vodja posavskega računalniškega centra Igor Svažič.
Danes ni bistveno vprašanje, koliko ljudi bi se na tem gradivu otepalo s svinčnikom in papirjem. Sodobna industrija se bori predvsem z vprašanjem, kako hitro je mogoče nekaj narediti in kako kakovostna je ta storitev. Računalnik v Lisci se kot vsi procesni računalniki osredotoča na pojem tako imenovanega gotovega izdelka. Tu veže vse faze od nabave surovin do same proizvodnje in prodaje. Znane so mu proizvodne zmogljivosti tovarne in vse materialne bilance. Na tekočem je z začasnim proizvodnim načrtom, tudi stem, kdaj naj bi katera od surovin šele prišla itd. Če se hoče sodoben komercialist pogovarjati s
V korak z razvojem
RAČUNALNIK
„ŠIVA”
NEDRČKE
kupcem, mora biti na tekočem z vsemi stanji, ki mu jih lahko hitro ponudi le računalnik.
Računalnik bi bil seveda nekoristen brez ostale dobre organizacije. V Lisci imajo tudi sodobno visoko regalno skladišče izdelkov. Na začetku so temu, kaj je v vsakem posameznem predalčku v regalih na metre visoko, sledili s tako imenovano paketno obdelavo, računalnik pa je prebiral kartice. Sedaj je računalnik povezan s skladiščem preko terminala. S tem so se odprle nove možnosti povsem operativne uporabe podatkov, ki si jo ponavadj predstavljamo pod računalniško obdelavo Prodajna služba lahko sedaj za še tako muhastega kupca hitro ugotovi, v katerem predalčku je kakšen proizvod povsem določene velikosti, barve in koliko ga je. Hitro izvedo tudi, kaj od materiala imajo na zalogi, kakšne časovne normative potrebujejo, če morajo nekaj šele narediti ita. Delo nekoliko ovira dejstvo, da pri surovinah računalniški pregled še ne seže do natančnosti posamezne skladiščne enote. „Vemo, kako bi to naredili, denimo s posebnimi tulci, kamor bi bile nameščene posamezne bale,” meni Franc Lipovšek, vendar bi predelava veljala okrog milijon dinarjev. Prožnost na tržišču narekuje Lisci velika naravnanost v izvoz. Nemški butiki terjajo izredno ' kratke roke, pri tem pomaga tudi računalnik.
Zmogljivost računalnika v Lisci je za današnje potrebe premajhna. Zadostoval bi komaj za samo Lisco, kaj šele ostale sovlagatelje. Pri procesnih nalogah se namreč srečujejo s predolgim odzivnim časom. To se pozna predvsem pri delu „on line" preko terminalov. Načrtujejo razširitev s katero bi po besedah vodje posavskega računalniškega centra Igorja Svažiča lahko izstisnili še 560 mega bytov. To bi zadostovalo za dve leti. Žal pa računalniku ni pomoči, če bi želeli slediti še zahtevnejšim sistemskim programom in boljšemu odzivnemu času. Navadnim smrtnikom minuta ne pomeni mnogo, pri računalniku pa je to neznansko veliko časa.
Znano je, da pri nas ravno za uvoz sodobne računalniške opreme (v svetu govorijo že o 35-letni tradiciji in peti generaciji računalnikov) veljajo hude omejitve oziroma kar prepovedi. V Lisci so si še pravočasno izborili vse potrebne žige, da bodo verjetno kmalu lahko še za enkrat povečali glavni računalnikov spomin. Žal stroj ni grajen ravno za obdelavo preko terminalov. V takšnih razmerah je računalnik močno zaseden, povprečno 2,3 do 2,5 izmene mesečno. Ob konicah dostikrat posežejo tudi po tretji izmeni. To naj bi bilo praviloma le izjema.
V svetu imajo računalniški centri po dve centralni enoti. Ce se ena, denimo, pokvari, druga nemoteno obdeluje dalje vso vsebino. Na srečo doslej kljub starosti stroja v Lici niso imeli omembe vrednih zastojev. Pri delu se tudi ne zapirajo v svoje stene. Ko so na nekdanji brežiški gimnaziji uvajali pouk računalništva, so dijakom vedno pomagali. Tako je tudi pri računalniški praksi v sedanjem usmerjenem izobraževanju. Sevniški računalnik sledi torej tudi širšemu poslanstvu. Prav te dni je bila pri občinskem izvršnem svetu imenovana posebna komisija za razvoj računalništva. V vrsti kolektivov resno razpravljajo o nadaljnji uporabi računalnikov v proizvodnji (Kopitarna, Stilles). Kljub neznanskim oviram torej le sledimo računalniški revoluciji.
ALFRED ŽELEZNIK
VARNI
TRAKTORJI
IZ KRŠKEGA
Spomladi in zlasti poleti, ko je mnogo kmečkih opravil, imajo delavci Servisa kmetijskih strojev krškega Agrokombinata še več dela kot običajno. Odkar so se po letu 1978 preselili v nove prostore, tik ob regio-nalki blizu Dmovega, je delovna enota Storitve v mnogočem prerasla prvotno strojno postajo, ki je opravljala predvsem storitve s traktorji, od oranja in brananja do prevozov. Od,strojne postaje je bil le korak do močne enote okrog 50 mladih dobrih delavcev, predvsem mehanikov, avtokleparjev, kleparjev, ključavničarjev, imajo tudi strugarja, pogrešajo pa še ličarja. Ob „širini" vodje enote Justina Packa ter idejah vodje delavnice Toneta Felicijana in iznajdljivosti 26-letnega strojnega inženirja Božidarja Klenovška, je nastalo dobro uigrano moštvo, kjer vsakdo ve, kaj je njegovo {lelo in kako ga čim bolje opraviti. Pri takšni organizaciji dela pa je seveda dovolj volje, da bi vsi skupaj naredili precej več, kot je suhoparno zapisano v samoupravnih listinah, kakršen je, denimo, razvid del in nalog
Čeprav nimajo niti svojega pravilnika o inovacijah, je veliko tega, kar so delavci Servisa postorili v zadnjih letih, gotovo pomembna izboljšava za kmetijstvo. V popoldanskih urah so nekateri delavci pričeli že pred dvema, letoma uresničevati zamisli, kako izdelati
Izboljšave
g, z AVTODOMOM NA SEVERNI RT |
ni, lastniki tega divjega koščka sveta, uresničila najino davno željo.
Slišala sva že veliko prej govoriti o Severnem rtu, zvedela sva, da je nekaj Slovencev že obiskalo to atraktivno točko, med njimi tudi znani glasbenik Silvester Mihelčič. In želela sva da bi nekoč tudi midva stopila na vrh teh strmih pečin.
Pot na Severni rt sva resno načrtovala že pred nekaj leti, vendar se je ta daljni cilj iz leta v leto odmikal, dokler ni prišlo letošnje poletje.
Poleti, ko se v evropskih ljudstvih prebudi davni selitveni nagon — danes predvsem v obliki množičnih turističnih preseljevanj na tople obale Sredozemskega morja in našega Jadrana — ko se odprejo visoki vrhovi planin pozimi nedostopnih navdušenih turističnih hribolazcem, se odpre še ena zanimiva pot — na visoki sever. In če že hrepenimo po soncu, zakaj bi ne šli tja, kjer si ves dan? Poletje je pravi čas za takšno pot.
AVTODOM ADRIATIK 450 — Prototipni izdelek IMV na podvozju Renaultovega avtomobila ma-ster. Dolžina vozila 6,5 m, širina 2,2 m in višina 3,06 m. V bivalnem delu je prostora za 5 oseb s prav toliko ležišči, dvojna postelja v prostoru nad vozniško kabino. Oprema: zložljivi sedeži — ležišča, miza, omarice, štedilnik, pomivalno korito, hladilnik, stranišče s tušem in umivalnikom, boiler za toplo vodo. Pogonsko gorivo: super motorni bencin. Poraba: 17 do 20 litrov na 100 km.
SEVERNI RT (NORDKAPP) — Najsevernejša točka Evrope na norveškem otoku Magero, 71° 10’ severne širine in 25 ° 46’ vzhodne dolžine. 307 m visoka pečina nad Severnim ledenim morjem, skri-laste zgradbe. Atraktivna turistična točka. Polarni dan ima več kot dva meseca.
NA SAMEM
ROBU
SVETA
odpadla, druga, kako do vozila in bencina, pa ne.
Zračunala sva, da bi, če bi vozila s poprečno hitrostjo 90 km na uro, kar pa na ozkih in hribovitih norveških in severnih cestah ne bo mogoče, potrebovala samo za vožnjo 120 ur, to je celih 5 dni. Ko sva potegnila črto pod ta kratek račun, se je pojavilo vprašanje: s čim na pot? Ali je mogoče z osebnim avtomobilom opraviti tako pot?
REŠITEViAVTODOM
Seveda je, če imaš v žepu zajeten kup denarja, s katerim plačaš prenočevanje v hotelih, hrano v restavracijah in druge potrebne turistične storitve. Povrhu vsega'denar v žepu ne sme biti jugoslovanska valuta. V deželah, kamor sva želela, se za naš denar ne zmenijo, vsekakor pa ne za tisto peščico dinarjev, ki jih je dovoljeno legalno prenesti čez mejo.
Najbolj enostavno bi bilo, če bi s sabo vlekla kar hišo s kuhinjo in posteljo vred, sva razmišljala, potem pa sva se domislila, da sva nekaj takšnega že videla na novomeških ulicah, ko so v IMV iz prototipne delavnice odpeljali na krstne vožnje poskusne modele avtodoma. .
Avtodom sicer ni izvirna novomeška ideja. Dom na kolesih, avtodom oziroma motor-home, kot mu pravijo po svetu, je doma v Združenih državah Amerike. Ta dežala je velikanska, ima obilico res lepih kotičkov, izrednih naravnih in drugih zanimivosti, toda ločijo jih ogromne razdalje, in popotnik, ki si jih želi ogledati, mora več dni porabiti na vožnjo, če seveda ne potuje z letalom.
Neki Američan je prišel na čudovito zamisel, združil je avtomobil in prikolico v eno. Tako je ustvaril prvo uporabno hišo na kolesih. Znano je, da v prikolicah ni mogoče prebivati, medtem ko jb avto vleče, v avtomdo-mu pa kargre.Takoječas vožnje bolj racionalno izkoriščen, vozniki se menjajo, počivajo, kaj pojedo, posedijo in se pogovorijo, medtem ko avtodom požira kilometer za kilometrom. Kontinent je postal majhen, motor-home pa vsakdanja pojava na ameriških cestah. Nekateri so pravi mali hoteli na kolesih, z vsem razkošjem in udobjem, mnoge ameriške družine pa sploh nimajo drugega doma.
DELO NAŠIH FANTOV
Pred dvema letoma sta iz prototipne delavnice v IMV odpeljala prva modefa domačega avtodoma. Izdelali so ju po načrtih in zamisli inž. Staneta Lukšiča, ki dela v Imevejevem razvojnem inštitutu. Novomeški mo-
Tudi avtodom se je pred kamnito restavracijo in hotelom Nordkapp odpočil od dolge vožnje. Od nenadnega mraza in morske vlage, ki jo je veter neusmiljeno butal ob tristometrski pečini navzgor, pa je bil tako presenečen, da sva ga drugi dan le s skrajnimi napori spravila v tek. No, bolje se ni godilo tudi drugim motoriziranim obiskovalcem Nordkappa.
..Stojim na Severnem rtu, na koncu Laponske, na samem robu sveta. Tu se svet konča in moja radovednost tudi,” je zapisal leta 1664 eden prvih ..turistov”, ki se je iz osrčja Evrope podal visoko na sever, v kraje polnočnega sonca, kjer več kot dva meseca vlada polarni dan in prav toliko časa polarna noč, ki jo presije le tu in tam skrivnostni severni sij. Ta popotnik je bil Francesco Negri. Na njegove besede sva pomisila, ko sva se, prav tako bolj vajena toplega poletnega sonca kot rdeče žarečega arktičnega, znašla 320 let kasneje na istem kraju, na najsevernejši točki dobre stare Evrope in se zazrla s 307 metrov visokih črnih skrilastih pečin navzdol v peneče se valove Severnega Ledenega morja.
del prihaja na svet sicer precej pozno, saj je že več avtomobilskih hiš začelo s podobno proizvodnjo in že tudi osvajajo trg, zato pa lahko rečemo, da je našim fantom uspel poseben podvig. Z izkušnjami, ki jih imajo pri načrtovanju in izdelovanju prikolic, so izdelali avtodom v rekordnem času. Drugi model so pridne roke delavcev v prototipni delavnici naredile v enem samem tednu.
Veter se je divje zaletaval po strmi pečini navzgor in cefral morske pene, pobiral pršič in ga izglobin prinašal do vrha, da sva na ustnicah začutila slani okus morske vode in da so naju začele peči oči. Od severa, kjer leže ledena prostranstva Arktike,, se je proti Severnemu rtu (Nordkappu) vlekla temna zavesa deževnih oblakov, ptice, ki so kot nenadkriljivi letalci jadrale na krilih ledenega vetra, so s kriki parale sivo nebo, sonce je kot bled mrlič viselo nizko nad obzorjem. Ura je kazala 11 ponoči.
„Samo še nekaj minut naj ostane siva zavesa tam, kjer je, pa bova videla opolnoči sijati sonce," sva si dajala poguma, čeprav sva videla, da bodo deževni oblaki zdaj zdaj pogoltnili nočno sonce in naju oropali za edinstveno doživetje.
In res, opolnoči je bilo videti le še svetal madež v gmoti prehitevajočih se oblakov, ki so prekrili nebo. Z njimi je prišla gosta megla in zavila granitne pečine v siv plašč, da se ni videlo deset metrov daleč. Veter je z ledenimi noži prodiral skozi pulover in zimsko bundo (vzela sva ta oblačila s seboj bolj za šalo kot pa za res). Ni bilo več kaj čakati, kaj videti. In odti-pala sva se do najinega toplega kotička, najinega koščka domovine, do najinega doma na kolesih — avtodoma. Tu sva v varnem zavetju pred severnimi meglami, dežjem in vetrom odrpla steklenico belokranjskega vina in si nazdravila. Po žilah je ogrelo domače sonce, shranjeno v rujni kapljici.
Nisva bila sama v tej nevihtni in deževni noči. Okoli Imevejevega avtodoma je bilo nekaj podobnih izdelkov drugih znanih tovarn, nekaj prikolic in nekaj motoristov, ki sploh radi obiskujejo Severni rt. Nizka stavba, zgrajena prav tako iz granitnih kamnitih kosov, jim je nudila zavetje, nekaj hrane in pijače, predvsem pa luč in varnost. Tudi ostalim je sever pokazal zobe. Nisva bila le midva ob lepo doživetje.
ŽE DAVNA ŽELJA
Tako sva torej tu, na Severnem rtu, Nordkappu, kot mu pravijo Norveža-
2al je vsa ta zagnanost nekako zastala in se v IMV niso v dveh letih premaknili od prototipov naprej proti redni proizvodnji. Čas beži neusmiljeno hitro, za oklevanje v trdi konkurenci ni prostora. Vendar pa vse le še ni izgubljeno. Zanimanje za avtodom narašča tudi v evropskih državah, proizvajalci pa so razmeroma še redki, zanesljjivo pa je, da avtomobilske tovarne nimajo pravih izkušenj z bivalnim,delom avtodoma, medtem ko je izdelovalcem počitniških prikolic ta stvar mnogo bolj domača. IMV je kot proizvajalec avtomobilov in prikolic že po sami svoji naravi kot poklican, da združi oboje vrst izkušenj.
V pogovorih z vodjem razvojnega inštituta Božom Kočevarjem in vodjem prodaje prikolic Dušanom Severjem se je porodila zamisel, da bi združili najino načrtovano pot na Severni rt s testiranjem njihovega prototipa avtodom. Na vožnji naj bi preverila porabo goriva, vozne sposobnosti, okretnost vozila na različnih cestah in v najrazličnejših vremenskih razmerah. Preskusila naj bi tudi, kakšne so bivalne sposobnosti in kako v avtodomu potekajo vsakdanja življenjska opravila, od kuhanja do spanja, med daljšim potovanjem.
Rečeno, storjeno. Prišla sva do najine „hišice na kolesih’’.
POMAGALI SO ŠE DRUGI
Ker pa so se po nekaj izračunih pokazali stroški potovanja kot zelo visoki in za najine žepe nedosegljivi, sva poiskala pomoč še pri nekaterih drugih dolenjskih organizacijah združenega dela. Za sodelovanje so se odločili pri metliški Beti, ki nama je podarila dvoje trenirk, pri Kolinski z Mirne, ki je pripravila paket hrane, pri Novoteksu, ki nama je dal potovalne hlače, pri Labodu, kjer sva dobila vsak po eno toplo srajco, in pri Pionirju, ki se je zadnji dan pred odhodom vključil v akcijo. V zameno za pomoč sva na avtodom nalepila raklamne napise teh delovnih organizacij, ki so nas tako spremljale po vsej dolgi poti, to je dobrih 11.000 kilometrov, v dežju, megli, mrazu, vročini, prahu, toči, snegu in vetru. Njihova imena so
Po 2553 kilometrih končno na cilju. 71 stopinj, 10 minut in 21 sekund severne širine piše na puščici nad kamenitim obeležjem. Severneje v Evropi po kopnem ni mogoče pritL Močan veter, mraz in megla je bila dobrodošlica Severnega ledenega morja, kljub pozni večerni uri pa ja bilo le dovolj svetlobe za spominski posnetek.
Za dolgo pot sva začela s pripravami že sredi zime. Ure in ure sva ždela nad zemljevidom Evrope in seštevala kilometre, ki ločijo Novo mesto od Severnega rta. Naštela sva jih približno 10.000, kar dandanes v času bencinskih kriz niso mačje solze, peš pa na takšno dolgo pot nihče ne gre. Na srečo zunaj naših meja nihče ne sprašuje za bencinske bone, ni pa bencin nič več tako poceni, kot je bil pred leti. Ena skrb (bencinski boni) je
nerodno črkovali Laponci, pastirji jelenov, Norvežani, Švedi, Danci, kapitan trajekta, ki vozi med Švedsko irr Dansko, pa prodajalec spominkov Veikko Tasala; gotovo pa so imena največ povedala vsem tistim našim slovenskim rojakom, ki sva jih srečavala na vseh kotičkih, kjer sva potovala, pa naj bodo to slučajna srečanja na nemških avtocestah, srečanja v švedski prestolnici ali v manj znanih krajih.
14.	junija ob 3. uri popoldne sva segla predstavnikom IMV v roke in odpeljala temeljito pregledan in za dolgo pot pripravljen avtodom s tovarniškega dvorišča. Točno opolnoči sva obrnifa zaganjalni ključ in avtodom je skozi prazne in tihe novomške ulice odpeljal proti daljnemu cilju....
(Se nadaljuje)
Kraljica športov
ATLET ZATO RAD TEČEM
Dve leti je tega, kar je v deželi, kjer je atletika dobila svojo današnjo podobo, izšla knjiga, ki naj bi bila trenerjeva avtobiografija, v resnici pa je zgodba njegovih atletov in atletinj.
Večina trenerjev nima sreče, da bi trenirala atleta, kakršen je Steve Ovett, toda tistim najbolj navdušenim in predanim športu se rado zgodi, kot se je Harryju Wil$onu, da njihovo lastno življenje postane zrcalo športnih in izvenšportnih usod njihovih varovancev.
Harry Wilson in Steve Ovett sta prepričana; da ju je združila usoda. V Nemški demokratični republiki bi bila taka trditev tvegana, toda v Veliki Britaniji, kjer selekcioniranje ni tako strogo in dosledno in zanimanje za kraljico športov raste iz povsem drugačnih socialnih korenin, ima tudi usoda svoje zasluge.
Steve Ovett bo letos star 29 let. Deset let je tega, kar se je prvič vmešal v boj za naslove evropskih prvakov, in vmes postal tudi največ, kar lahko doseže športnik: olimpijski zmagovalec. Ves čas ga trenira Harry VVilson, ki mu je Steve v predgovoru h knjigi Running Dialogue zapisal tole:
„Odkar sem spoznal Harryja sem ga neštetokrat zasovražil, in to je največji kompliment, ki mu ga lahko dam. Njegova mala figura, rastoči trebuh in vedno krajši korak nimajo nobene zveze z zbujanjem tega čustva, toda v njegovi psihološki podobi je v dolgoletnih odnosih z atleti in atletiko do cinične popolnosti dozorela najmočnejša poteza njegovega bizarnega humorja: prefinjeno razumevanje česa ne reči v pravem trenutku!
Nič kolikokrat sem do kraja izčrpan po kakem posebno zahtevnem treningu ležal na stezi in se zvijal z želodcem že čisto v goltancu, ko sem zagledal njegov smehljajoči se obraz in poslušal vprašanja, kot:? 'Si danes zajtrkoval eno ali dve ocvrti jajci?', ali pa: 'Ne leži predolgo na tleh. Pravkar so na stezo prišli sprinterji!’
Sovraštvo je velik motivator!
Hvaležen sem srečnemu naključju, ki naju je združilo, kajti skupaj sva preživela nekaj najlepših, zadovoljnih in bleščeče šegavih trenutkov najinega življenja.
Harry je močan značaj, na katerega sem se velikokrat močno opiral, je odločen, šaljiv, izjemno čustven, prebrisan in včasih dobesedno zoprn.
Všeč mi je, da se v določeni h vidikih razhajava, da se v mnogih ujemava in da se nekaterim skupaj od srca smejeva."
FANT S PREVEČ TALENTA
Srečala sva se jeseni leta 1972. Na prelomu iz šestdesetih v sedemdeseta leta so se vsak mesec najboljši atleti južne Anglije zbirali na nekajdnevnih pripravah v Londonu.
„Neko soboto popoldne smo se pripravljali, da bi s tremi ali štirimi avtomobili odpeljali fante na 5 km oddaljen gričevnat teren, kjer smo imeli zmerjene proge v naravi,” pravi VVilson.
„K meni je stopil visok, skoraj koščen fant, eden od naših sprinterjev. Bilo mu je 16 let in vedel sem, da mu je ime Steve Ovett. 'Se lahko pridružim vaši skupini?' je vprašal. To se mi je zdelo čudno.
'Kaj pa sprinterji?' sem mu odvrnil. 'Si ne želiš delati z n ji rr\^?’ 'Ne,'je dejal v tonu, kije bil zrelejši od njegovih let. ,Oni le zgubljajo čas. Ni mi všeč, da ne znajo trdo trenirati. Rad bi šel z vami.'
Tekli naj bi 4 kroge po 1 miljo v naravi. Toda težko bo,’sem poudaril.
,0. K.!' je dejal in tako smo odšli.
Osuplo sem gledal, kako ni le zdržal štirih ostrih miljo dolgih tekov, ampak je vodil vsak tek in dosegal čase, ki so v čast zrelim tekačem na dolge proge.
Vedel sem, da išče trenerja, čeprav mu je doma v Brightonu najbrž že kdo svetoval. „Pravrad bi ga treniral," sem si priznal. ..Talentiran je, talentiran pa sem tudi sam. Morala bi delati skupaj.” Seveda je bila to velika odgovornost. Preden sem se je lotil, mi je nek ugledni trener dejal, ..Hraber si. Ta fant ima v sebi toliko talenta, da bi se ga jaz bal trenirati, kajti kaj bi se zgodilo, če bi napravil kje kako napako?"
Dolgoletne izkušnje, ki vključujejo tudi nekaj neuspehov in zmot, so me naredile neustrašnega. Tako se je začelo, najprej le s splošnimi nasveti, nato pa z resnim, načrtnim treningom.”
In kako mu je šlo?
Spomladi 1973 je bil Steve eden od šestinšestdesetih mladih atletov, ki so se zbrali na tečaju za obetavne mladince v Lilleshallu. Takrat ga je-imel Harry ves teden na očeh in spoznal je, kako lahkotno Steve doživlja atletiko. Ponavljal je različne teke in se vmes pogovarjal;'to ni bila domišljavost', le užival je, zbijal šale in se smejal. In kdo bi mu to zameril? Nobenega smisla ne bi imelo, če bi mu zabičal, naj stiska zobe in se koncentrira: on je treniral, drugi pa so se prenape-njali. Nekatere fante je to odbijalo, pametnejši pa so zavzeli do njega bolj filozofsko stališče. V skupini sem treniral tudi nekega fanta, ki je dejal: .Najbrž ti je zoprno, Harry. Tu smo mi, ki se opotekamo, in tam daleč pred nami teče Steve. Če bi se jaz MOGEL pogovarjati med treningom, presneto, bi se zagotovo!”
Mladi Kirk Dumpleton, ki je izrekel te misli, je imel poleg svoje modrosti še eno redko posebnos: nekoč je v isti dirki premagal Seba Coeja in Steva Ovetta,” se spominja Harry VVilson.
LAKOTA PO USPEHIH
Poleti 1973 je Steve prodrl v evropsko elito. S časom 1:47,5 je zmagal na evropskem mladinskem prvenstvu in po tistem je začutil lakoto po še večjih uspehih v absolutni konkurenci.
Priložnost, da si jo poteši, je prišla že leto pozneje. Toda v Rimu je imel svojo gostijo Luciano Sušani.
Tisto leto je prvič resno nastopal v teku na 800 m, a so že po nekaj uvodnih tekih sezone vsepovsod o njem govorili zelo spoštljivo. Sušanj je v sezoni doživel en sam poraz, v Zuerichu, ko je hotel takoj po višinskih pripravah v St. Moritzu preskusiti učinke dokaj nenavadnega poskusa, ki sta ga bila s trenerjem Leskovcem prisiljena storiti zato, ker ni bilo denarja za daljše bivanje na večji nadmorski višini. Fiziologi priporočajo prve dni po prihodu na večjo nadmorsko višino bistveno manjši obseg treninga, toda ker sta imela s trenerjem na voljo le teden dni, sta se odločila za ..terapijo s šokom". Namesto z lahkotnim ogrevanjem je Sušanj takoj po prihodu v St. Moritz začel s partnerji ostro trenirati na stezi, poleg tega so se vsako dopoldne z žičnico povzpeli na nadmorsko višino okrog 3000 m in do izčrpanosti sprintali v ledeniškem snegu.
V Zuerichu je Sušanj še čutil posledice močnega treninga v St. Moritzu, toda rezultat 1:44,67 in drugo mesto za Mikom Boitom ter zmaga nad Marcellom Fiasconarom, tedaj svetovnim rekorderjem, so Luciana ustoličili za favorita evropskega prvenstva.
Eksplozija moči in hitrosti, s katero je Sušanj vRimu 200 m pred ciljem oropal ostalih sedem finalistov za kakršnokoli možnost poseganja v boj za zlato medaljo, bi še tako pristranskemu trenerju vzela besedo. VVilson v svoji knjigi priznava, da je bil to tek enega človeka. Njegov rezultat 1:44,07 je bil tedaj nedosegljiv tudi za Steva Ovetta, ki je bil drugi in je z 1:45,9 dosegel evropski mladinski rekord. Lahkota, s katero je Sušanj v Rimu opravil s tekmeci, in odličen rezultat sta močno odmevala v strokovni atletski literaturi in v znani reviji Track and Field News so celo objavili njegovo fotografijo s podnapisom: Sušanj 1:41? Danes, ko velja rekord Seba Coeja 1:41,72, lahko šele prav ocenimo priznanje, ki so ga pred 10 leti strokovnjaki s tem izrekli Sušnju.
ŽALOSTNO LETO 1975
Steve Ovett se je začel počasi preusmerjati v tek na 1500 m in se je s Sušnjem srečal le še na olimpijskih igrah v Montrealu. Tam ga je v finalu teka na 800 m premagal za eno mesto, toda naš rekorder tedaj že ni bil več niti senca tistega, kar je bil v sezonah 1974 in 1975.
Leto 1975 se je za Steva končalo žalostno, tako, kot se je tisto jesen, žalostno končala neka doba atletske zgodovine s smrtjo legendarnega avstralskega trenerja Percyja VVellsa Ceruttyja. Enakomeren naprede^ so prekinile poškodbe in bolezen in Steve je zato zavrnil nastop v finalu evropskega pokala. V najpomembnejši tekmi leta ni hotel nastopiti nepripravljen. Toda nihče ni hotel razumeti njegove stiske in napadli so ga, da noče nastopiti za domovino in kraljico.
Harry VVilson pa se je preminulega Cerrutyja spomnil v naslednjem zapisu:
..Najbrž sem zadnji britanski trener, ki je nekaj časa prebil s Percyjem. Poleti leta 1973 sem bil en dan pri njem v Portsea. Mož je živel zvesto legendi, ki je o njem krožila po svetu. Tedaj je bil živahen 78.letnik. Malo je še tekal, rad pa je pokazal svoje štiri osnovne tehnike teka, od katerih je še najbolj znan galop. Bil je izreden v dviganju uteži. Pri svojih letih je v sunku dvignil 50 kg, iz polovičnega počepa pa kar 90 kg! Živahno je govoril, jaz pa sem sedel v travi pod lesenim odrom, ki so ga imenovali Percyjeva prižnica. Večino stvari, ki jih je povedal, sem slišal že prej, toda od časa do časa mi je vrgel kak biser, na primer: 'Karkoli počneš, sinko, nikoli tega ne počenjaj zmerno!' Bilo mu je všeč, ko sem mu ponudil, da bi postal častni član Britanskega kluba miljašev, in s klubsko kravato, ki sem mu jo podaril, si je takoj privezal od sonca obledele kratke hlače."
Prvo olimpijsko doživetje Steva Ovetta je bil Montreal. Njegov trener je potoval v Kanado kot turist.
Življenje v olimpijski vasi je za tiste, ki pridejo na Ol predvsem sodelovat, zanimivo, barvito, za tiste, ki se pridejo bojevat za medalje in visoke uvrstitve, pa tako, kot ga opisuje Steve:
„Ko prideš v olimpijsko vas, si naenkrat sam. Ne delaj si utvar, da si komu mar. Znajdeš se v živalskem vrtu, kjer je sosedu čisto vseeno, ali boš osvojil zlato medaljo ali pa zavil s stadiona že po prvem predtekti. Kdor se temu ne more prilagoditi, ga kmalu potegne na dno. Dve stvari družno lahko skvarita dobro tekmovalno pripravljenost: dolgočasje in dobra hrana. V Montrealu je bila hrana fantastična. Že za zajtrk si si lahko privoščil velik, sočen zrezek in tudi vsega ostalega kolikor in kadarkoli si si poželel. S prebogato hrano v času, ko v treningu popuščaš, da bi dosegel formo, pa kaj hitro nabereš odvečno težo. Še posebej so imela s tem težave dekleta.
Potem je tu še dolgočasje. Športniki so dobesedno nagneteni in tik pred najpomembnejšim tekmovanjem v življenju se neskončno dolgočasijo in počno neumnosti. Nekateri pretrenirajo in klasičen primer za tako reakcijo na dolgočasje so bili britanski maratonci. Drugi se gredo veliko predstavo. Ogrevajo se na st-
ranskem. posebej za to zgrajenem stadionu, delijo avtograme, kažejo zagorelo kožo in igrajo pomembne osebnosti. Te razstave športnikov sem se ogibal kot kuge. Zaradi gneče in splošnega razkazovanja je bilo čisto nemogoče napraviti kak oster trening, ki človeka pred tekmo 'nabrusi'.”
Največja Ovettova napaka na montrealskih olimpijskih igrah je bila ta, da v britanski reprezentanci ni kandidiral tudi za nastop na 1500 m. Harry VVilson je ocenil, da bi imel v tej disciplini daleč večje možnosti, kot jih je imel na približno pol krajši razdalji. Zato seje v naslednji sezoni prvič resno pripravil tudi za nastope na 1500 m in že takoj spomladi z nekaj dobrimi teki na miljo in 3000 m v istem dnevu dokazal, da mu vzdržljivosti za to progo ne manjka.
Višek njegovega atletskega poletja 1977 pa je bil svetovni pokal v Duesseldorfu, kjer se je srečal z VValkerjem, VVessinghagejem in drugimi svetovnimi asi. Harry VVilson je napeto doživljal zadnjih 300 m teka, ki ga je gledal doma na televiziji:
TEK, KI JE ATLETSKI BISER
„Čas na 1200 m je bil 2 minuti in 55 s. Steve treh krogov v teku na 1500 m še nikoli ni pretekel tako hitro. Korakal sem gor in dol po sobi in neznansko vznemirjal psa, ker sem bil sam bolj živčen kot kdaj prej. Ne zato, ker bi se bal, da bo Steve tek izgubil, ampak zato, ker sem se zabaval z aritmetiko: 2:55 na 1200 m in spopad med Stevom Tn Wa!kerjem v zadnjih 300 metrih se mora nedvomno končati z nečim posebnim.
Steve je bil videti miren in iz njegovega načina odrivanja je v vsakem koraku žarela moč. Komaj sem se upal gledati. VValker se je prebil v vodstvo, nekje na 200 metrih pred ciljem pa je Steve potegnil. Bilo je spektakularno, tako kot bi gledal televizijsko ponovitev Sušnjevega rušilnega finiša v Rimu.” Na polovici ciljne ravnine je bilo že vse odločeno in Steve je pomahal gledalcem. Njegov zmagovalni čas3:34,5 jebil nov britanski rekord in z njim je začel triletno absolutno vladanje na najbolj anglosaški razdalji atletskega tekaškega sporeda.
Geoff Dyson, svetovno znani strokovnjak za biomehaniko je dejal, da bi morali ta tek ohraniti na filmskem traku kot atletski biser in vzorčno lekcijo teka na srednje proge.
S podobo svojega najbolj uspelega teka dotlej se je Steve jeseni 1977 umaknil v mir pripravljalne dobe za naslednje leto, ko je bil na evropskem prvenstvu v Pragi spet nepremagljiv v teku na 1500 m, v finalu 800 m pa je osvojil srebrno medaljo za Olafom Beyerjem. Posebno pozornost je tedaj pritegnil Seb Coe, ki je z načinom teka Qbrnil nov list v zgodovini teka na 2 kroga. Polovico razdalje je namreč pretekel v času pod 50 sekundami, kar so ocenili za samomorilski tempo. Toda Seb Coe je vendarle tek končal na 3. mestu in pri tem celo dosegel čas pod 1:45. Tek na 800 m od tedaj lahko mirno uvrščamo med discipline, ki jih skupaj imenujemo dolgi sprint.
Seb Coe je v zgodovino tekov na srednje proge stopil samozavestno kot le malokdo. Že leto dni po svojem slabem taktičnem nastopu v Pragi je več kot za sekundo izboljšal svetovni rekord na 800 m „EI Caval-Ia" Juantorene, odščipnil pa je tudi desetinko svetovnemu rekordu na 1500 m. Steve Ovett je bil tako prisiljen odgovoriti tudi z rekordnimi časi. A leta 1979 še ne, čeprav se je Sebu na daljši razdalji približal na 1 stotinko sekunde!
Kljub napadu na rekorde je bil Steve še vedno prepričan, da je najpomembnejši boj moža z možem na stezi in dokazovanje, kdo je najboljši v medsebojnem spopadu. Vseeno je, kdo teče najhitreje na 800 ali 1500 m, pravo tekačevo vrednost stehtamo, ko so skupaj vsi najboljši, na isti stezi, v enakem vremenu, in tedaj je važno le, kdo je pred kom. V takih okoliščinah je tekačem malo mar, kakšen bo končni rezultat, preveč so zaposleni s premagovanjem drug drugega.
Steva so nekoč vprašali, če ga ne mika spoznati, ali je najboljši tekač na miljo v človeški zgodovini ali ne. Odgovoril je: ..Pravzaprav niti ne. Zavedam se, da sem dober, toda če tečem hitreje, kot sta ElliottaliRyun,to še ne pomeni, da sem boljši od njiju. Če bi se s športom ukvarjal zato, da bi se me ljudje spominjali, bi si verjetno prizadeval, da bi rušil rekorde, in veliko bi se ukvarjal z oblikovanjem svoje javne podobe, toda jaz sem atlet zato, ker rad tečem. To je stvar, ki jo obvladam, in verjamem, da sem se zanjo rodil."
Trener VVilson meni, da je s temi besedami najbolje izrazil svojo tekaško bit.
Uspeh, naj bo to zmaga ali rezultat, pa je odsev mnogih stvari: tekačevih stališč in vsega treninga, kije v ozadju, trdega dela in bolečin, ki jih je prenašal, daje dozorel do viška. T rener in tekač vse to dobro poznata, gledalci pa skoraj nič. Kdorkoli najbrž ne more prodreti do dna vrhunskemu dosežku. Saj tega niti ni moč pričakovati, ko pa ljudje s tekačem ne morejode-liti vsega znoja, ki je vložen v velik rezultat. Tisk poskuša premostiti prepad med atletovimi osebnimi občutki in publiko. Z vprašanji „kako je, ko dosežeš
rekord? ali ,,Kakšen občutek imate, ko pretrgate ciljno vrvico?" skušajo izcediti iz športnika nekaj tistega neizrazljivega izkustva, ki je del zmagovanja in doseganja rekodov. Odgovor na taka vprašanja je en sam: „Kdor jih mora zastavljati, se ne bo nikoli dokopal do vednosti, ki si jo želi
REKORDI ZAMEGLIJO PRAVI POGLED NA SVET
O nepomembnosti objektivnih rezultatovgovori naslednji dogodek. Nekega avgustovskega popoldne pred dvema letoma je Steve treniral na londonskem Crystal Palaceu, po treningu pa si je hotel ogledati gasilsko športno srečanje. To je bilo odprto atletsko tekmovanje in Steve je prosil, če lahko nastopi tudi on, Zmagal je v teku na 1000 m in dobil za nagrado radijski aparat. Takrat so bila v sklopu gasilskega športnega srečanja tudi tekmovanja invalidov. Pozneje mu je bilo hudo, da so iz tega naredili zgodbo, toda svojo nagrado je podaril zadnjemu v teku slepih na 100 m. Po njegovem je bil ta dosežek večji podvig kot njegova zmaga. Steve je osvojil že veliko nagrad, tu pa je bil človek, ki je dal vse od sebe in končal na zadnjem mestu. Pošten boj je eno od olimpijskih načel, predvsem pa dosežek na človekovi osebni ravni. Kmalu po tistem so ga vprašali, kako bi se počutil, če v Moskvi ne bi osvojil medalje. „Ne bom se vznemirjal," je dejal. ..Včasih obiščem kako šolo in vidim veliko otrok, ki sploh ne morejo teči, ki komajda lahko hodijo, in za me je možnost, da tečem, dovolj. Olimpijske zlate medalje so drugotnega pomena. Kako naj me skrbijo svetovni rekordi, ko pa so na svetu otroci, ki ne morejo niti hoditi? Rekordi lahko človeku zameglijo pravi pogled na svet."
Z rekordi in medaljami je v zvezi tudi razvpito na-sprotništvo med njim in Sebom Coejem.
Olimpijske igre v Moskvi naj bi odločile, kdo je kralj teka/ia srednje proge, saj sta se Seb in Steve odločila, da bosta nastopila na obeh prograh: 800 in 1500 m. Oba sta osvojila zlati medalji, toda zdelo se je, da nista zmagala v pravih disciplinah. Steve ie postal olimpijski prvak na krajši progi, ki jo ježe skoraj opustil, Seb pa na daljši, ki se ji še ni povsem do kraja posvetil.
Ovett je dostojanstveno prenesel poraz v teku na 1500 m in si z obnašanjem na podelitvi medalj najbrž pridobil še več privržencev kot s tekaškimi dosežki. Dejal je: „Nisem obupan. Toni zame. Na bronasto medaljo sem ponosem enako kot na zlato. Storil sem, kar sem mogel. Ne hlepim po maščevanju Sebu Coeju. Če bova še kar naprej skušala dokazovati, kdo je boljši, bova izgubila pravi občutek za najin šport. Nikoli si nisem drznil misliti, da bom olimpijski prvak, zato v tem, da nisem osvojil zlate medalje tudi na 1500 m, ni niti kanca slabe volje. Verjemite, da si stemi besedami ne natikam maske. Za Sebom in za menoj je bilo mnogo atletov, ki niso dobili medalj, pa vendar jih cenim. Ko sem zmagal na 800 m, sem dejal: 'Seb je velik tekač.' Zdaj je to dokazal."
Po zmagi na 800 m so Ovettu očitali, da ni bil dovolj motiviran tudi za 1500 m, on pa je preprosto dejal: ..Enkrat sem se vzpel na Everest, prišel dol in takoj so zahtevali, naj se ponovno vzpnem nanj. Ta drugi poskus enostavno ni bil več enako pomemben. Ne pozabite, da je bil tek na 1500 m Sebovo atletsko življenje in smrt, jaz pa sem tedaj že bil olimpijski zmagovalec."
RIVALSTVO SO Sl IZMISLILI CENENI ČASNIKI
Čeprav ne moremo pričakovati, da bi se dva svetovna rekorderja, ki si iz dneva v dan jemljeta rekorde, kdove kako prijateljsko družila, pa je njuno rivalstvo kljub temu izmišljena in skrbno gojena podoba iz zelnikov cenenih časopisov. Steve bo vedno čutil odpor do načina, ki si ga je izbrala ta zvrst tiska, da ga prikaže kot temno nasprotje Sebove svetle zvezde. Celo fotografije so izbrane preračunano: prijazni, vedno smejoči se Coe in grimasa Steva Ovetta. Preveč je želje, da se pomembni osebi vsili stereotipna javna podoba.
In tisti, ki so Steva Ovetta izbrali za grdega dečka britanske atletike, si vsak njegov vzgib skušajo razložiti kar se da slabo. Zakaj Ovett, ko zmaguje, tako rad pomaha gledalcem?" Seveda, to je stari Ovett, ki maha poraženim tekmecem v slovo," in podobno. Sam pa pravi: „Enkrat ali dvakrat sem pomahal mami, toda najbrž ne bom več mahal, če ljudje tega ne marajo. Mene tekma vznemiri, jaz nisem tipičen Anglež, ki si obriše znoj, obleče trenirko in odkoraka na skodelico čaja. Jaz se vznemirim in včasih to pokažem. Moje pozdravljanje je znak olajšanja, kajti vedeti morate, da je tek v vrhunski konkurenci silna telesna in duševna napetost. No, seveda, če ne bi mahal, bi vznemirjal druge. Mislili bi si, Zakaj nič več ne maha? Nekaj je narobe z njim!' V mojem pozdravu ni zlobnega namigovanja na tekače, ki prihajajo v cilj za menoj.”
VVilson je pogoltnil nič koliko grenkih pripomb na račun Ovettovega ..nešportnega" mahanja gledalcem pred ciljem, zato mu je bilo toplo pri srcu, ko je končno slišal še prijaznejšo razlago tega zgolj čustvenega vzgiba svojega tekača.
S prostora, od koder so tekmovanje gledali paraplegiki, ga je nekoč nekdo poklical po imenu in vprašal: „Saj ste vi trener Steva Ovetta, ne? Ljudje se prepirajo, zakaj maha in pozdravlja gledalce, preden pretrga ciljno vrvico, meni pa je jasno, zakaj." ..Potem pa mi prosim povejte," je rekel Harry, „kajti jaz sam tega ne vem!" Človek v vozičku pa mu je odvrnil, ..Steve počne tisto, kar bi vsak od nas srčno rad, stvar, ki mu je pri srcu, počne z največjo lahkoto, in če bi bilo to dano meni, bi se na koncu tudi obrnil in veselo pomahal. Za izraz veselja gre, ne pa za pomene, ki mujih podtikajo. Morda je razkazovanje čustev, ki je v navadi pri nogometaših, poljubljanje in skakanje drug na drugega, neokusno. Toda prepovedati zmagovalcu, da s smehom in zamahom roke pokaže svoje veselje, zahte- , vati stisnjene ustnice in svečano resnobo, no, to bi bila žalostna športna slika."
Sicer pa trener VVilson meni, daje zmagovanje z vsemi svojimi družbenimi in osebnimi implikacijami danes v krizi. Prepričan je, da tekmovanje lahko iz človeka prikliče tudi najslabše in da je resnična vzgojnost športa predvsem v disciplini in predanosti rednemu delu, treningu. Ta v človeku razvija filozofski pogled na življenjske vzpone in padce.
Ker je v Ovettovem treningu toliko trdega dela in podrejanja enemu samemu cilju, ker je atletika šport, kjer ni povzdigovanja polovičnega uspeha in kulta vmesnega časa in kjer sreča celo dobrim ni vedno naklonjena, mu pač lahko odpustimo, če že na stezi pokaže navdušenje nad dobrim dosežkom ali lepo zmago.
JANEZ PENCA
priloga	dolenjske
1
!
iz izložbe
prebrali smo
kocbekova
pisma
„Bil si izrazito edini prijatelj, ki me ni nikoli zapustil, ki meje vedno globoko razumel in me nikoli ni nehal krepiti in utrjevati s svojo vedro, vseskozi značajno in neomajno prijateljsko zvezo,” je zapisal v enem od svojih pisem Borisu Pahorju slovenski pesnik, pisatejj, esejist, prevajalec in urednik Edvard Kocbek.
Teh nekaj besed je dovolj zgovornih in jasno priča o tesnem in pristnem prijateljskem odnosu, ki se je spletel med v domovini bivajočim Kocbekom in tržaškim Slovencem Pahorjem. Njun odnos je zelo močno poleg čisto osebnih in intimnih stvari opredeljevalo zanimanje za literaturo in poudarjen občutek za slovenstvo, kateremu sta bila oba usodno zavezana.
Po zaslugi Slovenske matice, katere dolgoletni sodelavec je bil Edvard Kocbek, je pred časom izšla knjiga „Pe-ščena ura”, v kateri je natisnjenih vseh 109 Kocbekovih pi: sem Pahorju. Tako je javnosti široko dostopen svojevrsten dokument, ki ne govori le o prijateljevanju in literaturi, temveč se v njem skopo sicer, a zato z neizprosno iskrenostjo izrisujejo dejstva, ki opredeljujejo življenje in delo Edvarda Kocbeka, hkrati pa je skozi pisma slutiti obzirno prikrito človeško stisko nesrečnega pesnika. Gre tudi za dokument o kulturi dopisovanja, ki, žal, na Slovenskem izginja.
Boris Pahor je pomislil na knjižno izdajo njemu poslanih Kocbekovih pisem tisti čas, ko je zvedel za prijateljevo smrt. Po treh letih je zamisel uresničil. Zbral je vsa pisma, voščilnice in poštne kartice, kolikor se jih je nabralo v štirih desetletjih dopisovanja, in jih objavil v kronološkem zaporedju. Izpustil ni nobenega pisma, izčrtal nobenega stavka ne odlomka, čeprav pisma ponekod govore zelo osebno ali bi jih zlonamernež lahko imel za zvit način Pahorjeve samohvale (Kocbek v nekaterih pismih zelo pohvalno piše o Pahorjevi literaturi). Ne urejevalec ne založnik nista črtala niti tistih nekaj politično spornih besed, ob katere se lahko spotakne politično občutljiv poznavalec naše preteklosti, najverjetneje zato, ker so pač značilne za Kocbeka in njegov položaj v povojnem času. Pahor je dodal le nekaj kratkih opomb. Lahko bi jih bilo več in kakšen podatek več o stvareh, o katerih pisma govorijo, tudi ne bi škodil.
M. MARKELJ
Antonije isakovic
ni partizanski komandant, katerega upokojenski dnevi so izpolnjeni s premišljevanjem o minulih dogodkih, smislu bivanja in pehanja po tem svetu, medtem ko se predaja ribolovu ob bregovih Save, kjer si je postavil nekakšno zatočišče. O življenjskih vprašanjih razmišlja, kakor jih čuti in vidi skozi osebno izkušnjo, izpoveduje pa v direktnem nagovoru, s čimer je pisatelj dosegel neposrednost in hkrati bralca tesneje zvezal s svojo pripovedjo.
V pripovedih starega partizana se sedanjost prepleta s preteklostjo, dostikrat na zelo tesen in smiselno povezan način, saj nekateri dogodki dobivajo pravi in določnejši obraz šele, ko jih obsijejo mnogo kasnejša doživetja in spoznanja. Vendar pa je v središču vseh pripovedi le vojna in njen grozljivi učinek na ljudi. V letih vojne je pripovedovalec skusil vso širino življenja, od mračnih izbruhov primitivizma, sadizma in ubijalske ponorelosti do zanesnega idealizma, tovarištva, človečnosti pa tudi realizma preprostega človeka iz ljudstva. Nekatere pripovedi, kot sogrozljivi popisi četniške-ga in ustaškega terorja nad nedolžnimi žrtvami pa tenkočutno izrisane usode otrok, teh najmanj krivih, a najbolj trpečih žrtev vsake vojne, so zaradi svojevrstnega avtorjevega sloga, ki deluje na moč prepričljivo, pretresljive in bralca globoko prevzamejo.
Osnovna nit, ki preveva „Hip 1”, pa je globoka človečnost.
MiM
krvava
balada
Na policah slovenskih knjigarn je že nekaj časa na voljo knjiga „Hip 1" znanega srbskega pisatelja Antonija Isako-viča, ki se je s svojimi deli o narodnoosvobodilnem boju že zapisal v jugoslovansko klasiko. Slovenski prevod je opravil Bogdan Gradišnik, založnica pa je založba Borec.
Avtor je v tej knjigi pod skupni naslov združil devet različno dolgih pripovedi, ki jih namišljenemu sogovorniku Čeperku pripoveduje upokoje-
V paketu petih knjig, s katerimi.Cankarjeva založba v glavnem zaključuje svojo dolgoletno založniško dejanje — izdajanje knjižne zbirke Nobelovci, so predstavljeni trije prozaisti in dva pesnika.
Saint-John Perše, v francoščini pišoči pesnik, čigar pravo ime je Alexis Leger, je dobil Nobelovo nagrado leta 1960 za svojo izvirno sodobno pesništvo, v katerem sta „poezija in proza združeni v slovesno govorico”, kot so dejali na slavnostni podelitvi velike nagrade. V slovenski izdaji je pesnik predstavljen z izborom iz njegovih kasnejših, a najbolj poznanih pesniških zbirk: Vetrovi, Morska znamenja in Ptiči. Izbor je pripravil urednik zbirke Nobelovci Janko Moder, pesmi pa je prevedel Slavko Kumer.
Tri leta kasneje so v Stockholmu podelili Nobelovo nagrado ponovno' pesniku. Svetovno znano priznanje je prejel grški pesnik Giorgos Seferis, eden največjih pesnikov sodobne grške književnosti. Motive za svoje pesmi je črpal iz bogate zakladnice starogrške, helenistične in bizantinske kulture, vendar je kljub nagnjenosti k tem davnim vzorom aktualno moderen. Izbor iz Sefe-risove poezije je pripravila Marjeta Šašel Kos, ki je ob sodelovanju Janka Modra poskrbela tudi za prepesnjenje.
Joseph Rudyard Kipling je znano ime; mladi vsega sveta ga poznajo po njegovi sloviti pripovedki o volčjem otroku iz Knjige o džungli, pisal pa je tudi novele in pesmi. Kot v Indiji živeči britanski novinar je z ostrim
očesom opazoval življenje okoli sebe in ga verno prenašal na papir. Nobelovo nagrado je prejel leta 1907 v priznanje „za ostro opazovanje, izvirno domišljijo, možate misli in izredno nadarjeno pripovedovanje." V Nobelovcih je pisatelj predstavljen z izborom novel. Štefan Vevar je v izbor vključil 15 novel, kot prevajalci pa so navedeni Sonja Medved, Štefan Vevar in Mirko Zupan.
Gerhart Johann Robert Hauptmann je leta 1912 prejel Nobelovo nagrado predvsem v priznanje „za bogato, vsestransko in izredno ustvarjalnost na področju dramske umetnosti.” Ta nemški literat velja za najplodnejšega literata wilhelmovske in weimarske Nemčije. Začel je z veliko uspeha, vendar pa velikih pričakovanj, da bo postal največji nemški literat 20. stoletja, ni izpolnil. Vsekakor pa je ostal zapisan v literarni zgodovini kot pomemben ustvarjalec. Janko Moder je izbral in prevedel iz obsežnega Hauptmannove-ga opusa tri novele (Železniški čuvaj Thiel, Razkolnik iz Soane in Morsko čudo) in tri najbolj poznane drame: Hannele gre v nebesa, Pred sončnim zahodom in morda najbolj poznano Hauptmannovo delo Tkalci, s katero je dramatik postavil na oder kot eden prvih življenje industrijskega proletariata, torej kolektivnega junaka namesto posameznika.
Leta 1944 so podelili Nobelovo nagrado za literaturo danskemu pripovedniku, pesniku in esejistu Johanesu Vilhelmu Jensenu „za izredno močno in plodovito pesniško domišljijo, zvezano z nenavadno umsko širino in daljnosežnostjo in s pogumnim, sočnim ustvarjalnim slogom”. Jensen sicer ni zelo poznan ustvarjalec, čeprav po mnenju tistih, kise na te reči spoznajo, ni prav, da je tako. Slovenskim bratcem se v Nobelovcih predstavlja pravzaprav prvič v knjižni obliki. Janko Moder je prevedel roman Padec kralja, za katerega pravijo, da je preizkusni kamen, ob katerem se brusijo danski poznavalci literature in kritiki. Temu romanu je v knjigi dodan še izbor desetih Himerlandskih zgodb v prevodu Modra in Franca Burgarja, ki je prevajalec tudi daljše novele Jorgina, s katero je zaključena predstavitev ..danskega Kiplin-ga”, kot Jensenu tudi pravijo.
sodobne avstralske književnike. Že zaradi vsega tega je vredno prelistati novo knjigo.
V knjižni zbirki Zenit, ki jo pod uredniškim vodstvom Severina Šalija izdaja Mladinska knjiga, je izšla knjiga „Balada o črnem Jimmieju”, s katero se slovenskemu beročemu občinstvu predstavlja avstralski pisatelj Thomas Keneally, pisatelj, ki naziv avstralski po mnenju kritikov tudi v resnici zasluži, saj se je iztrgal dolgotrajnemu in močnemu vplivu angleške literature na ustvarjanje književnikov najmanjše celine. Plodovit, a tudi kvaliteten romanopisec Keneally ima za seboj že precejšen pisateljski opus in tudi nekaj pomembnih književnih nagrad (ene je bil deležen tudi roman, ki smo ga dobili v slovenščini), zato ga uvrščajo med vodilne
BALAM 0 ČRNEM
JIMMIEJU
Snov za roman „Balada o črnem Jimmieju” je pisatelj črpal iz resničnega dogodka, ki se je pripetil ponoči 20. junija 1900 na farmi Breelong v Novem južnem Walesu v Avstraliji. Tam se je odigral eden najbolj krvavih zločinov, kar jih pozna avstralska zgodovina. Skupina domorodcev je poklala pet nemočnih žrtev, žensk in otrok, čemur je sledil pogon na storilce, ki so se precej dolgo
izmikali roki pravice, dokler jih le niso ujeli in usmrtili. Toda v ozadju te krvave drame stoji v resnici še hujša tragedija avstralskih domorodcev, ki so že od prvega dne, ko je belec stopil na avstralska tla, žrtve hudega rasizma.
Glavni junak pripovedi, ki jo je pisatelj oblikoval kot roman z vsemi značilnostmi in svoboščinami te literarne zvrsti, je vendarle resničnost sama, avstralski domorodec, ki, sam žrtev krivic, stori hudo krivico drugim. Avtor je to plast svoje pripovedi okrepil in jo poudaril s samim slogom pisanja, saj je spretno vključil v fabulo dokumente iz tistega časa, časopisna poročila, obredne speve ipd.
Kljub težkim stvarem, o katerih govori roman, pa branje ni težavno, ne nazadnje priča o berljivosti Keneallyjevih romanov že podatek, da so ob pohvalah kritikov deležni tudi zanimanja širšega kroga bralcev, kar dokazuje število prodanih knjig — gre za uspešnice. Prav je, da se krog bralcev razširi tudi s slovenskimi.
MiM
jenny
..SAMOMORILEC NA NIVOJU”
Za vsako knjigo stoji človek, za mrtvimi črkami živo bitje. In ko je te dni v krog knjig, pesniških listov, revij, brošur in drugih publikacij stopila pesniška zbirka ..Samomorilec na nivoju”, natisnjena na pisarniški papir s ciklos-tilno tehniko in speta, kot so speta delegatska gradiva, se je zastavilo vprašanje: kdo stoji za njo?
Avtor zbirke je Jože Saje, študent višje šole za socialno delo v Ljubljani, sicer pa Šentjernejčan. Tistim, ki prebirajo Mlada pota, Mentorja, Samorastniško besedo, krške Književne liste in metliška Razmerja, je to ime morda znano, saj je mladi pesnik v vseh teh publikacijah že objavil kakšno svojo pesem. S samozaložniško zbirko „Sa-momorilec na nivoju” pa je, kot pravi sam, naredil črto pod dosedanje ustvarjanje. Zbral je, kar se mu je zdelo vrednega iz dosedanjega dela, in tako zaokrožil izbor svoje prve, mladostne poezije.
„Čutil sem, da ne morem pisati in delati naprej, če dosedanjega ne zaključim. In tako je prišlo do tega zvežčiča,” pojasnjuje avtor. „Pesmi sem zbral brez posebnih kriterijev. Vse skupaj sem naredil bolj obešenjaško, ker se zavedam, da ni vse tako, kot bi želel. Te pesmi, to nisem več jaz. Prerasel sem jih. Zdi pa se mi, da nekaj le povedo tudi takšne, kakršne so.”
Naslov zbirke ..Samomorilec na nivoju” je nenavaden, pojmovno pa zunaj običajne izkušnje. Saje pojasnjuje, da je naslov izbral, ker v več pesmih razmišlja o smrti. Vidi jo na dveh ravneh: eno je biološka smrt, druga družbena. Prva je za Jožeta Sajeta kar nekakšen zločin nad človekom, davek, ki ga mo-
ra človek plačati svojemu ujetništvu v „bednem telesu". Družbena smrt pa je tisti življenjski položaj, ko posameznik skuša biti samosvoj, drugačen od sivega povprečja, ko se skuša iztrgati iz konvencij in ozkih družbenih vlog. Na ta način posameznik izstopa in se izloča iz družbe — to pa je podobno samomoru, kadar gre za hotena dejanja, katerih posledic se zavedaš. To je pravzaprav pesnikov ..samomorilec na nivoju".
V mladem pesniku ob teh miselnih ..samomorih” živi tudi izkušnja tistega nepreklicnega in dokončnega. Njegov prijatelj, ki se je ukvarjal s slikarstvom in s katerim sta načrtovala pesniško zbirko štirih mladih pesnikov (zamrla je v uredništvu Samorastniške besede), si je komaj 22-leten vzel življenje. Nedvomno je to izkustvo potisnilo mladega pesnika vbližinosmrti, mladost v njem pa se je dokončnosti uprla. In tako poskuša v svojih nododelanih in neizbrušenih pesmih na hitro vrženih na papir, ubiti smrt. Z ironijo, uporniško pozo, pijačo, omamo, poezijo — ni važno s čim, kot je slutiti odmev Baudelairove misli v razmišljanjih in pisanju Jožeta Sajeta.
Uporništvo, jedkost, ironija, vse to je značilno za izpovedano čutenje mladega pesnika, vendar je za tem prostovoljnim sestopom v ..kulturno podzemlje” čutiti občutljivega mladega človeka, njegovo željo, da bi povedal nekaj, da bi razkril svoje človeško bistvo. Njegove pesmi so izpoved in hkrati strah pred izpovedjo, izražajo in prikrivajo občutljivo človeško bistvo.
Saje se je po neuspelem poskusu, da bi s prijatelji izdal skupno pesniška zbirko, zadeve'lotil kar sam. Natipkal je
matrice, razmnožil liste in jih spel, prijatelji pa so ta „home made" izdelek raznesli po vsej Sloveniji. Tudi likovno opremo ni iskal daleč naokoli. Njegova sestra Maja je zarisala nekaj risb, ki pa ne presegajo enostavne simbolike in šolskega risanja.
Priznanj za svoje > janje Jože Saje ne pričakuje. Dobil j: ,ii niti doma, kjer na sinovo ukvarjanje s poezijo starši niso najbolj ponosni in bi raje videli, ko bi bil njihov Jože tak, kot so vsi ..normalni ljudje”. Nekako sam je s svojimi pesniškimi listi. Izpostavil se je z njimi, pričakuje reakcije, a kaj dosti si zlonamernih besed in kritik ne jemlje k srcu.
„Ce se izpostaviš, dobiš sovražnike, dobiš pa tudi prijatelje, tiste prave, resnične prijatelje, ki te ne zapuste,” pravi šentjernejski pesnik.
Črta pod neko obdobje njegovega ukvarjanja s poezijo je torej narejena. Kaj bo poslej?
Mika ga proza. Rad bi pisal o človeški neumnosti, zakrknjenosti, zavrtosti, rad bi spregovoril o svojih mislih in izkustvih na bolj prepričljiv in jasen način. Zato tudi gleda na svoje dosedanje zanemarjanje jezika nekoliko bolj kritično Kot je razbrati iz njegovega „Sa:	:	na nivoju”, mu je bil
jezik	Jvo,	ki	mu ni posvečal
kaj prida	ozornosti. Tu je najbrž
odgovor na vprašanje, čemu v zbirki nekatere pesmi v srbohrvaščini, čemu slang, neslovenski izrazi ipd.
Za vsako knjigo stoji človek. Za šentjernejsko zbirko tudi. Morda ga bomo čez leta videli, v drugačni luči za drugačno, na zunaj manj skromno knjigo.
M. MARKELJ
Nobena novost ni, da ljudje radi posežejo po knjigah, tudi če jim sodobni televizijski medij nudi ekranizacijo istega dela. Še več, opaziti je, da se zanimanje za knjigo poveča, kar najbrž kaže, da si ljudje želijo nekaj le intimneje in svojim predstavnim zmožnostim ustrezneje doživeti in dojeti. Pomurska založba je prisluhnila takšnim potrebam in je ta čas. ko se je stekla na slovenskih televizijskih ekranih nadalje vankaJenny, pripravilaže3. izdajo istoimenskega romana znane pisateljice Sigrid Und-set.
Jenny spada med prva dela te norveške pisateljice, ki jr postala svetovno slavna s sv ojimi kasnejšimi obsežnimi pr oznimi deli, kot sta trilogija Kristina, Lavransova hči, in tetralogija Olav Audunov sin, za katera je prejela tudi Nobelove nagrado. Kljub temu pa roman Jenny ne pomeni nekaj nezrelega. Pisateljica je v zgodbi c življenjski usodi norveške žen ske, ki je iskala srečo v Ijubezm in slikarstvu, pa je na ■ obeh področjih doživela razočaranje in polom, zarisala neka avtobiografskih črt in izpove dala svoje mladostne ideale ir poglede na odnose med moškim in žensko, zakon in zakonsko zvestobo pa sploh na položaj ženske v družbi, vse to v prisrčnih, toplih in neposrednih čustvenih zarisih.
Pripoved teče na dveh zem Ijepisnih širinah, v večnem mestu Rimu sončne Italije in v mrzli severnjaški Norveški Prvi del je „sončen”, poln upanja, načrtov, razgibanega življenja v družbi mladih bohe-mov, med katerimi se giblje tudi mlada slikarka Jenny Win-gejeva, junakinja romana. Drugi del, ki razgradi svetlo podobo, pa se dogaja na Norveškem.
Bralcev tega romana, ki je po mnenju založnice »umetnina, ki nas še danes pretrese", najbrž ne bo manjkalo.
9
J
MED BREZAMI IN STELJNIKI
*
Breza je čudovito drevo. Vitka, visoka in bela je tukaj v Beli krajini, in vsa skrivenčena, nizka in grmičasta je tam daleč na severu Evrope, v mrzli tundri. Vendar, čeprav tam vsa neznatna, je pogumni in vztrajni borec na zadnji drevesni meji proti večnemu ledu, tam kjer so njeni mogočnejši bratje in sestre iz drevesnih vrst že zdavnaj odpovedali. In čudoviti so brezovi gaji, ko se v prosojnem junijskem popoldnevu pelješ od Metlike proti Drašičem. Na levi s trtjem porasli Vinomer, tam zadaj že hrvaško hribovje z Vivo-dino, spodaj pa njive, brezovi gaji in visoka praprot. ..Blagoslovljen je rod, -ki biva tod!” bi človek vzkliknil vzneseno v tej varljivi julijski svetlobi in hitro pozabil na vse trpljenje in na revščino, ki so jo še pred kratkim morali prestajati prebivalci tega kotička slovenske zemlje.
Še so priče tistih dni. Jože Bajuk: „Skoraj je ni hiše v Drašičih, ki ne bi imela sorodnikov v Severni ali Južni Ameriki, Avstraliji ali kje v industrijskih deželah Evrope. Mladi ljudje so se včasih množično izseljevali izteh krajev, saj kruha za vse ni bilo. Pa se še radi spomnijo na domači kraj. Tudi tam v daljni tujini." Tako pripoveduje petinsedemdesetletni Bajukov oče in našteva sorodnike, sosede in znance, ki jih je pobrala daljna tujUna. V svojih testamentih so se včasih spomnili ne samo sorodnikov doma, ampak celo svetnikov Petra in Nikolaja, patronov drašičke in metliške cerkve.
Vnukinji Andreja in Martina poslušata dedka z očmi in z ušesi. Veliko sta že zvedeli od njega o minulih časih v domači vasi, predvsem pa ju zanima, kaj vse je doživel med vojno. Martina, ki hodi v šesti razred metliške osnovne šole, pa že kar dopolni podatke in podrobnosti v njegovi zgodbi, kadar mu beseda za trenutek zastane.
Videti je, da v družini še čislajo lepo staro tradicijo pripovedovanja in če bosta vnukinji dovolj vztrajni, bosta od dedka sčasoma pridobili tudi del tistih ljudskih zakladov, ki mu jih je v spomin vtisnila njegova mati v dolgih zimskih večerih. Nekoč so bili Drašiči namreč pravi raj za entnologp. V tem odmaknjenem kotičku slovenske zemlje je še tlelo ljudsko pripovedništvo in pesništvo, pa tudi vaška arhitektura je bila prava paša za poznavalce. Včasih so celo trdili, da je to najbolj ohranjena tipična belokranjska vas. Sedaj so se razmere na vasi seveda spremenile. Ljudje kmetujejo drugače kot prej, stanovanjske potrebe so drugačne in vse to je preobrazilo podobo vasi. In vojna seveda. „Več kot šestdeset poslopij je zgorelo leta štiriinšti-rideset, ko so Nemci in ustaši vdrli v vas. Med drugimi so ubili tudi mojega očeta,” pripoveduje Jože Bajuk in zppet smo pri vojni. Jože je imel srečo, da je ostal živ, čeprav je večkrat za las manjkalo, pa bi ga pobralo.
Že Italijani so zasledovali družino in jo imeli stalno pod nadzorom, saj so vedeli, da je njihov Stanko, Jožetov brat, ki je študiral v Ljubljani in je bil že pred vojno zaradi naprednih idej zaprt v Bileči, pri partizanih. Januarja triinštiridesetega je kot borec Tomšičeve brigade padel na Biču pri Šentvidu.
• Po italijanskem propadu se je tudi Jože priključil partizanom. Prvič je bil ranjen pri Krmelju. Tako se je začela njegova bolnišnična odisejada. Zdravil se je v Črmošnjicah, v Komami vasi in na Rogu in prve rane se še niso dobro zacelile, že jih je ob nemškem prodoru na osvobojeno ozemlje zopet skupil. On in še nekateri ranjenci so na nekem podstrešju v zapuščeni kočevski vasici nabirali jabolka, ko so mimo vogala pripeljali nemški tanki in že so na podstrešje zareg-Ijale strojnice. Nekaj tovariševje padlo, Jože pa še sam ne ve, kako mu je uspelo uteči v bližnji gozd, kjer se je s krvavečonogo ustavil v gostem grmičevju. Šele čez nekaj dni, ko je prišel nekoliko k sebi, je spet dobil stik s partizani, ki so mg pomagali do bolnišnice.
Jože Bajuk je bil tako onesposobljen do konca vojne, po vojni pa je prevzel doma kmetijo in razne funkcije v krajevnih, občinskih in okrajnih odborih in komisijah. Nikoli se ni izmikal delu in odgovornosti. Še najbolj pa ga je veselilo delo pri domačem gasilskem društvu. „Letos bomo praznovali šestdesetletnico in bil sem zraven, ko smo postavljali prvi leseni stolp, ki je pozneje med vojno pogorel, in pravi gasilski dom leta 1966. Menda sem najstarejši član drašičkega gasilskega društva, bil pa bi tudi med prvimi člani, vendar me takrat, ko so društvo ustanavljali, niso hoteli sprejeti, ker še nisem bil polnoleten, interesentov pa je bilo v tistih časih veliko.”
Sedaj, ko je vajeti na kmetiji prevzel mlajši Jože, ki je sicer zaposlen tudi v Beti, Jožetu preostane več časa zase. Veliko bere in pravi, da brez tega ne bi mogel živeti. Včasih pa je tudi sam pisal. Pred vojno je bil zastopnik Slovenčeve knjižnice, kak dinar pa si je prislužil tudi z dopisovanjem v Slovenca. Škoda, da je ta posel opustil. 6 petinsedemdesetimi leti bi bil tako najstarejši stanovski kolega v Beli krajini.
TONE JAKŠE
VSAKDANJI KRUH NA TISOČ NAČINOV
TUDI OGENJ GRE V KORAK S ČASOM
Že od nekdaj je veljalo, da se moč in ugled kraja merita po gasilskem domu. In nič čudnega, če je gasilska stavba še dandanes v večini vasi središče življenja in dogajanja, biti predsednik gasilskega društva pa je vredno najmanj toliko, kot zasedati mesto predsednika krajevne skupnosti. Za gasilstvo, prostovoljno seveda, in njegov razvoj skrbi tradicija. Le da dandanašnji zahtevajo ognjeni zbulji prenekaterikrat še kaj več od zgolj nekaj deset uniformiranih mož, sto ali več metrov zvite cevi, kakšnega avtomobila in po možnosti še motorke „rosenbauerče”. Kajti tudi požari gredo v korak s časom, hočeš nočeš pa morajo temu razvoju slediti še gasilci.
Trideset članov novomeškega Zavoda za požarno varnost, med katerimi je tudi vodja izmene Janez Gornik, danes ponosno pove, da so nared za boj s slehernim požarom, pa najsi gre za gospodarsko poslopje ali z gorivom napolnjeno avtomobilsko cisterno. Zmorejo pa še veliko več.
„Moja pot do poklicne uniforme, ki jo sedaj nosim že osem let, je bila pravzaprav povsem preprosta. Kot električar sem se v Krki priključil najprej prostovoljnemu gasilskemu društvu, nato tamkajšnji poklicni enoti, od koder sem prišel v zavod, vfee to pa zaradi tega, ker sem videl, da gre “za izredno razgibano delo, v katerem je sleherna intervencija drugačna od prejšnje. Privlačila pa me je tudi možnost za napredovanje,” pravi Gornik. In ko si enkrat v poklicni gasilski uniformi, pestrosti v delu res ne manjka. Pa najsi gre za običajna preventivna predavanja po delovnih organizacijah, gašenje vsakovrstnih požarov, odpiranje stanovanj, reševanje ljudi v prometnih nesrečah, razna tehnična posredovanja, prečrpavanja vnetljivih tekočih, prevoze pitne vode v izsušene vodnjake, prevoze stolčenih avtomobilov, iskanje utopljencev, da ne naštevamo vsega.
„Zmeraj smo v največji pripravljenosti in ne zgodi se, da bi od trenutka, ko telefonist sprejme poziv in pritisne na gumb za alarm, pa do takrat, ko so avtomobili zunaj z vso potrebno opremo in posadko, preteklo več kot 45 sekund. Vse ostale potrebne podatke o obsežnosti in vrsti, požara ter še o čem dobimo preko UKV zveze med vožnjo na mesto intervencije. Takšnih posredovanj je bilo samo letos že blizu 70, približno 25-krat pa je bil zraven tudi Janez Gornik.
„Ni pa uspešnost posredovanja odvisna le od nas, pač pa v veliki meri od pravočasnega poziva na pomoč. Tako je nedolgo tega prišlo do požara v Koroški vasi, kjer pa ni telefona. Predno je nekdo pritekel do prvega telefona na žagi v Poganjcih, je preteklo že skoraj 25 minut. In čeprav smo bili potem takoj na mestu požara, se ni dalo veliko narediti. Ali pa obratno. Klicali so nas na Šegovo ulico v Novem mestu, da se iz stanovanja v bloku močno kadi. Vrata so bila zakljenjena, zato smo po lestvi splezali skozi priprto okno. Imeli smo kaj videti: gospodinja je, zavita v dim, mirno spala, na štedilniku pa se je v Ipncih žgala hrana.”
Žal pa so gasilci nemalokrat tudi žrtve potegavščin. Nedolgo tega je nekdo zavrtel številko 93 in javil, da v Šentjerneju gori hiša. Pokurjen bencin je bil zaman. Dim se je valil le iz dodobra napolnjene in zakajene Majzljeve gostilne.
„Pošteno pa nas je bilo strah, ko je gorela Vidrihova delavnica na Otočcu. Ne, nismo se bali ognja, pač pa jeklenk, napolnjenih zace-tilenom, ki so se cvrle sredi plamenov. Toda misliti na kaj drugega, kot na to, da rešimo, kar se rešiti da, v takih primerih ni priporočljivo. In tako smo pač šli po tiste jeklenke in jih skoraj žareče prenesli na piano, da so se ohladile. Tokrat se je srečno izteklo...”
Resnično je včasih pri gašenju potrebno veliko sreče. Tudi drugačne vrste. Da še na primer najde zametani hidrant, če sploh je. Mogoče to ni najbolj pravo mesto, pa vendar povejmo, da Novo mesto še danes nima izdelanega načrta hidrantov, tako da je njihovo iskanje v veliki meri prepuščeno iznajdljivosti gasilcev. Kako pomembna je sleherna minuta v boju s požarom, smo pa že omenili.
„Ceprav smo gasilci, bi si skoraj upal trditi, da največ svojega dela in časa pustimo na cestah, pravzaprav na eni, tisti med Ljubljano in Zagrebom. Redki so dnevi, ko iz zverižene pločevine ne rešujemo ljudi. Ti prizori so strašni. Še pred nedavnim sta bila naš edini pribor v takšnih primerih kramp in lomilka. Zaganja pločevine smo se bali zaradi razlitega goriva, pa tudi zaradi ljudi v razbitinah. Zato je za vse nas izredno veliko olajšanje novo vozilo Magirus RV-2. S pomočjo hidravlike enostavno odrežemo streho. Magirus pa je dragocen tudi za vse vrste gašenj, saj ima kpp pripomočkov, celo čolne za iskanje utopljencev.”
Čestokrat pa se gredo gasilci tudi vlomilce. Ne dovolj zatesnjena pipa je dovolj za majhno poplavo. Takšnih primerov je posebej v času dopustov precej. Potrebno je prevrtati ključavnico, izčrpati vodo, popraviti napako. Vložek v ključavnici zamenjajo, nov ključ pa počaka lastnika stanovanja na postaji milice.
„Še največ gneče je poleti, letošnje bo verjetno izjema, ko zaradi suše presahnejo vbdnjaki in je potrebno pitno vodo voziti s cisternami. Ljudje kar nočejo razumeti, da lahko za takšne potrebe’oddvojimo le eno vozilo, saj mora biti 7 tisoč litrov vode v preostalih dveh vozilih, kot tudi določeno število gasilcev, zmeraj na yoljcf v primeru požara. Teh pa se ne da načrtovati vnaprej.
B. B.
NAGRADA V RIBNICO
MARGA BREGAR je nagrajenka predzadnje male nagradne križanke. Iz nekolikanj manjšega kupčka poslanih rešitev, kot jih je običajno, jo je izbral žreb in v kratkem bo prejela lepo knjigo, s katero si bo krajšala poletne dni. Rešitev te križanke pošljite na naslov: Uredništvo Dolenjskega lista, Germova 3, Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA. Vsak teden izžrebamo enega nagrajenca, ki prejme lepo knjigo.
t!rr.‘'rTT‘'*'T
■■■■■■■■■■
■■■■■■■■■■
prgišče misli
Samo dvoje zdraviI je za trpečo dušo: upanje in potrpljenje.
PITAGORA Ladje ne smeš privezati le na eno sidro, življenje ne na eno samo upanje.
EPIKTET Sreča ni samozadovoljstvo.
ARISTOTEL
Spolni akt brez ljubezni nikoli ne premosti vrzeli med človekoma dlje kot za trenutek.
E. FROMM
NAGRADNA KRIŽANKA - NAGRADNA 1											(RIŽ	Z <	KA
				DL	NAPRAVA ’ ZA SKAKANJE	RAZSTA- LJENA SNOV	OČKA	LESCE	PESNICA NEGRI	VRSTA KLOBASE	DEL KARPATOV	KRAJ P00 FRUSKO GORO	TEŽA POSODE
Petek 20 Marjeta.		202 /											
				KAPNIK NAVZDOL- NIK									
Sobota 21 Danijel ^^edelia [22.		203 \ m		STOLNICA						•			
				ANGL PIVO				STVARITELJ CESA/ POVZETEK ŽITA					
				SPODRS./ PARIŠKA MODNA HlSA					NOETOVA BARKA/ REKA V SZ				
204 ■ ' j 					>			NOVA ZVEZDA					NEOBOELA! SVET	VRSTA PREMOGA
,0L	RASTLINA ZAJEDALKA	OVOREC/ RANOCEL- NIK	V				OS ZAIMEK				LADKO KOROŠEC/ IT. NOG. KLUB		
IGRALEC WELLES						ZOOL VRSTA/ ZVER							
MATIČNA KNJIGA								IND. PREO. (INOIRA)/ HRANILO					
XXX 1				KRPA/ NOVI SAD						TKANINA/ SVINEC			
IGRANJE NA LAJNO									ANGL DROBIŽ				
GR. BOG VOJNE					Sf. GR. POTUJOČI PEVEC				BLIŽNJI SORODNIK				
Oboroženi tihotapci mamil in njihovi sodelavci, proizvajalci surovega opija, to je obraz Zlatega trikotnika.
Tiha vojna v Zlatem trikotniku
Iz jugovzhodne Azije prihaja vse več mamila na svetovni trg — Oboroženi odredi tihotapcev in skrite predelovalnice surovega opija — Kdo bo zmagal?
Zemljepisni predeli, ki se razprostirajo v višavju Burme, Laosa in Tajske, so dobili nanavaden pridevek — Zlati trikotnik. To eksotično ime zbuja zelo različne miselne zveze, za poznavalca je to pravi pekel, kjer vlada brezzakonje oziroma deli pravico smodnik, za kriminalista, ki se je specializiral proti trgovini z mamili, pomeni ime skrčiko trgovine z opijem in heroinom, za uživalca • mamil pa sanjski svet. iz. katerega prihaja blaženost. Zlati trikotnik je hkrati posebno vojno področje, kjer se bije ostra in neusmiljena bitka med oboroženimi bandami tihotapcev mamil in borci proti temu sodobnemu zlu.
Iz Zlatega trikotnika prihaja petina vsega heroina, ki ga prevzame ameriško tržišče. To pomeni, da se je proizvodnja mamil v zadnjih treh letih povečala kar za dvakrat. Letni pridelek opija iz visokogorja Burme, skrite predelovalnice mamil, predelajo v her-oin, ki potem na mulah, konjičkih, hrbtih nosačev pride do sodobnih cest, od koder gre pot naravnost v razviti Zahod. Ameriko in Evropo. Samo letos so v Tajski zasegli 600 kilogramov j heroina, kar predstavlja veliko vrednost na tržišču mamil, pa vendar je to le vršiček ledene gore. Najmanj 50 kilogramov visoko kvalitetnega heroina pride, vsak teden iz. tajnih predelovalnic na tržišče, čeprav je kontrola vse močnejša in se vlade držav, na območju katerih leži Zlati trikotnik, prizadevajo, da bi nečedno
Literatura je tisočkrat nežnejše in pomembnejše pisanje od literarnih načel.
A. ZORN
Resnica, pravica, poštenost in podobni pojmi nimajo s politiko nobenega opravka.
V. ZUPAN
Knjige so nasmehi rajnih.
S LILI. Y—PRUDHOMME
Nezdrava krepost je pogosto bolj pogubna kakor zdrava pregreha.
M. MAETERLINCK
Brez vere ni mogoče živeti.
L. N. TOLSTOJ
' Človek bi moral umreti kot žival. Živali živijo prav in umrejo prav.	M()RAV/A
trgovino* zatrle. Toda povpraševanje je zaradi vojne na Bližnjem Vzhodu večje, dobiček zagotovljen.
Na eni strani je želja razvitih držav, ki se otepajo s problemi narkomanije, da bi proizvodnjo ■uničili in kmete prepričali, da bi nehali gojiti mak, na drugi strani pa so čisti ekonomski računi kmetov na območju Zlatega trikotnika, ki jim gojenje maka in pridelovanje opija prinaša zanesljiv vsakoleten zaslužek. Predelovalci mamil in trgovci z mamili jih oskrbe z zaščitnimi sredstvi, gnojilom in ves pridelek odkupijo z gotovino. Vsega tega jim drugi ne nudijo. OŽN in organizacije iz.
ZDA se trudijo, da bi kmete kako preusmerili h gojenju drugih poljščin, a jim ne morejo nuditi takšne gotovosti kot kriminalci in bande. Vozel je tako zadrgnjen do konca.
Ne nazadnje pa vojna proti mamilom vpleta Američane, ki imajo težave zaradi domačih narkomanov, v poseganja-v tuje dežele, kjer surovine za mamila pridelujejo, to pa prej ali slej pomeni tudi politične zaplete. Vprašanje je, ali lahko dobijo vojno proti mamilom na tujih tleh, če temu zlu na domačih, k jer so končno le gospodarji, niso kos.
S	MiM
(Vir: Newsweek)
Pravih ni
Razkrinkane sestavine ljubezenskih poživil
Poznavalci spolnosti že dolgo vedo, da tistih sanjskih in toliko žeIjenih afrodiziakov,, ki bi delali čuda in spolno še tako hladno osebo razvneli do norosti, ni. Pa vendar po svetu cvete trgovina s. tovrstnimi izdelki, pri čemer si trgovci in ..strokovnjaki" pomagajo z vsem mogočim. Po seksšopih je videti poleg tradicionalnih ljubezenskih poživil, kot so tabletke iz. nosorogovega roga in zmlete španske muhe. tudi najrazličnejše žavbice in tinkture, ki se ponašajo z zvenečimi imeni: „Vroča mačka”, ..Tigrov ugriz" ..Tisoč in ena noč” ipd.
G. Keen, kemik po poklicu, se je na lastno pest lotil večine teh zvarkov, ki po zagotovilih trgovcev ..zbujajo neubranljivo poželenje”, in jih kemično analiziral. Kemik je ugotovil, da gre v glavnem za neškodljive obarvane vode, da je glavna sestavina tabretk škrob, sladkor, plesen. Se najhujša sestavina, ki jo je odkril, je bil poper. Ponj pa menda ne bomo hodili v drage seksšope?
Povsod miši, še v postelji
Nenavadna nadloga je grenila Avstralcem poletje — Miši so se strahovito razmnožile — Nadležni
glodalci	_______
Pred dvema letoma je avstralske farmarje pestila huda suša, lani so jini enake preglavice povzročala strahovita neurja in poplave, letos pa se je nanje spravila še ena nadloga — miši. Na milijone teh glodalcev je poselilo plodni pas Avstralije in pospravilo v svoje trebuhe 80 odst.* zimskih posevkov pšenice, sončnic, soje.
Nadloga se je začela pred štirimi meseci kot posledica lanskih poplav. Neurja so prisilila mnoge farmarje, da so na poljih pustili poškodovane pridelke, ker pač zanje niso bili več uporabni, za miši pa. Naenkrat so imele pravo obilje in veselo so, se začele razmnoževati. Mišja populacijska bomba je počila.
Niso mačje solze, kadar se miši razmnožujejo, kot jim'je narava dala. En sam parček ustvari v pol leta petstorepo družino, nato pa gredo stvari strahotno hitro naprej.
Armade miši so začele preplavljati avtoceste, ko so ponoči iskale hrane, povzročile so prometne nesreče, ne-
Družabnost ni v tem. da zbereš ljudi, ki jim potlej ne pustiš do besede.
R. BRADBURY
Ljubezen in pobožnost, ki sta na videz plemeniti nagnjenji, sta nemara med vsemi najbolj koristoljubni.
G. SAND
Življenje je to. kar v njem cvete.
E. FRITZ
Računalniški
roparji
Zaščita pred novim
pred
zlom
Računalniški kriminal očitno narašča, zato v računalniških središčih, ki so dandanes možgani in srce gospodarstva in znanstvenih ustanov, da o drugih področjih, kot je vojska, sploh ne govorimo, razmišljajo, kako bi preprečili tatvine informacij.
Najbolj jih skrbijo računalniški ropi, ko se zlonamerneži priključijo na računalniški kabel in tako dobe dostop do računalnika. Tovrstnih črnih priključkov ni bilo mogoče odkriti, če niso pregledali celotnega kabla centimeter za centimetrom od središča do vseh terminalov.
Poslej bo drugače. Družba GTE je izdelala napravo, ki zazna še tako rahlo tatinsko roko, če poskuša zavrtati, zarezati ali kako drugače izvesti črni priključek, ‘listi hip se sproži alarmna naprava v računalniškem središču in na policiji. Še preden elektronsko navdahnjeni lopov konča občutljiv in natančen posel, se znajde v rokah pravice.
Kaj narediti s tistimi, ki vdirajo v računalnike preko legalnih terminalov, pa je druga stvar. To so običajno uslužbenci in šefi.
kaj krat onemog,-T varen pristanek letal na letališčih, povzročile so neka požarov, ko so ra/ izle električne napeljave. Irt še več. ubrati so začele v hladilnike, pečice, shrambe, stanovanja. Avstralci poročajo o primerih, kc so vdrle v postelje. Neka gospodinjast je zbudila in opazila, da miška spleta gnezdo v njenih laseh. Marsikatera gospodinja je v pečici hkrati s pecivom spekla še miš, ki /c je vrinila k hrani. Otroci so se preplašeni prebujali, ket so jim ponoči preko obraza letale miš' Zares neprijetna nadloga.
Kako jo zatreti? Na tone strupa so „raztrosili, vendar niso dosegli željene-ga učinka, zato so ponekod kmetje in drugi prebivalci segli po okolju nevarnih strupih. Nekateri pa so priklicali na dan stara domača sredstva, kot so mišnice, voda in ogenj. Poskušali se celo s hrupom stereo naprav.
Neki farmar se je domislil izvirne, a nič poceni rešitve. Skedenj je prekril s plastično folijo, nato pa spustil vanj solzilni plin. Stvar je delovala zelo učinkovito: iz skednja je odpeljal preko 40 tisoč crknjenih miši.
Zaenkrat seje mišja nadloga umirila. V Avstraliji se je namreč začela zima. Kaj bo spomladi (pri nas jeseni), bomo pa še slišali.
MiM
(Vir: Nevvsvveekl
Čudni,,krogci”
Nenavaden pojav v oddaljeni galaksiji Herkul
_______________A______________
Zelo oddaljene radijske galaksije spadajo med najbolj skrivnostna nebesna telesa, ki mučijc astronome in ^teoretične fizike Znanstveniki namreč ne vedo, ka daje tem galaksijam energijo n silne izbruhe energetskih delce*' Nedavno odkritje dveh astronomov pa je ta telesa zavilo v še gostejšo tenčico skrivnostnosti.
S pomočjo največjega radijskega teleskopa blizu Socorra stt astronoma odkrila, da galaksiji Herkul A oddaja nenavadne energetske valove v obliki „krog-cev”, podobno, kot znajo nekate: kadilci spuščati v zrak dim t, obroče.
To oddaljeno galaksijo so odI,-rili že leta 194S in kmalu tud izmerili, da oddaja v vesolje sto-milijardkrat več energije kot naše sonce. Zdaj pa so na njeneir zahodnem robu odkrili še nenavadne ..krogce”, katerih vsak mer več kot naša galaksija.
Odkritje je pravo jabolko športi za teoretike, ki poskušajo najti odgovor na .vprašanje, zakaj takt) čudna oblika. Govore o delova--nju črne luknje, ki naj bi bila dinamo galaksije, pa o trkih energetskih delcev z gostimi kozmičnim oblaki, ki izbruhe oblikujejo v ne--navadne krogce.
Pravega in točnega odgovora pa zdaj še ni.
Janez Trdina
Črtice in povesti iz narodnega življenja
JANEZ KLEŠČAR
| Kmetija se je prepisala na sina in Janez je peljal svojo 5 pošteno zasluženo milico pred oltar.
Lahko se more misliti, kako sva se čudila tej pripovedki jaz in krčmarica. Ona je kar roke vila, ječala, povriskovala in izrekala svoje navdušenje z najiskrenejšimi vzdihljaji in besedami: ;,Oh tfsrečni oče ti! Oh ti nebeški, blagi Janez! Pa se.govori, da ni več dobrih ljudi na svetu! Oh ti dobra, ti usmiljena, ti zlata dušica ti, ti golobček ti! Če je Bog res pravičen ti mora-povrniti to dobroto z zdravjem, srečo in s tako blagimi otročiči, kakor si ti. Oj, verjemite mi, da ga ni na svetu boljšega dela, kakor usmiliti se zapuščene, uboge sirote. In vi starec — fej te bodi, ste tak kamen, taka zver, da trpinčite tega angelčka, da ga zmerjate, da mu dajete grde priimke. O/divjak vi! Ali ni zdaj najbolj prav za vse: za Miciko, za Janeza, pa tudi za vas, da bodete imeli v hiši tako lepo spravo in ljubezen? Kako se drznete, če ste človek, grajati
Janeza za tako krščansko svojeglavost!”--------------
Jakob je poslušal krčmarico na pol zadovoljen, na pol nejevoljen. Poskušal je nekoliko, dokazati pravičnost svoje togote: „Baba, kaj misliš, da se hudim na Janeza zaradi svojeglavosti? Ali se ti mar sanja? Mladina ima prav, da. je bolj uporna in svojevotna, kakOr Smo bili mi oslovski starci. Šezdaj me je sram, da se nisem nikoli branil hoditi na tlako, -delat zastonj takim capinom, tistim škricarskim merkvicam. In še jim ni bilo dosti; zmerjali so nas in kleli z lenuhi in z vsako drugo grdobijo. Da nam narede„ večje veselje za tlako, so nam začeli nositi
s
I
N
I
S
I
k
I
S
!
t
s
I
k
I
s
I
v
I
s
I
A
\
k
\
k
\
s
5.
hmr
\£ina. Če si ga zlil na tla, se je posušila od njega trava, tudi ni hotela tam več rasti druga. Petnajst ljudi je od te grajske zavrelice počepalo v dveh dneh in bolnim ni bilo števila. In mi volismotrpelitudito, nismo vzeli v roko cepcev. O, mladina naj le rogovili, bog ne daj, da bi posnemala nas služenjsko živino. Ali je pa mar tudi to lepo, da je šel moj sin med vlačugarje, med . Hrvate? Nikcii ne bom rekel, daje dosti prida tisti, ki ima doma svoj kruh, pa si ga išče v tuji deželi, med neznano drhaljo, ki morebiti še krščena in birmana ni. Baba, ti porečeš, šel je ne iz napuha in nehvaležnosti, ampak iz ljubezni, kajne? Ti si prava avša. Pameten možak ima rad vsako žensko, to se pravi, če je ni hudič obsedel, da ga mori včasizvrvjo, včasi s šivankami. In takih dobrih deklet je na svetu več, treba je malo ozreti se, pa se pozabi kmalu taka beračica M icika. Vidiš, taka je ta reč: zato pravim zdaj in bom govoril zmerom, da je ni v celi fari večje prismode, kot je ta moj angelček, kakor mu praviš, ta moj golobček, ta moj nebeški Janezek.” >
Jakob Kleščar zapusti krčmo. Večkrat sem izpraševal ljudi, kako žive starec in mlada poročen-ca. Niso mi mogli prehvaliti-pridnosti Janezove in dobrotljivosti njegove žene. Jakob je nekaj časa še ropotal, ali Micika mu je stregla tako lepo in potrpežljivo, da se je kmalu umiril. Čez pbl leta jo je imel tako rad kakor dete skrbno, vedno ljubeznivo varuhinjo Velikokrat ji je rekel, smehljaje se in migaje s prstom, kakor da se ji grozi: „Oh, ti presnetnica ti, ti prilizovalka ti, kajne da ti poskajuje kar srce od veselja, da imaš zdaj na limanici tudi starega sitneža Kleščarja?”
JOŽE LIPAN
ir
*i
r # jest jr jr* & a
f jmr <r je -z
r	* JBVjr jmr s abt * j*
Zima je jemala slovo. V dolnji krčmi so zaklali zadnjega prasca. Gospodinja mi je to prej povedala in me povabila na klobase. Menim, da je pač malo Gorenjcev, katerim se ne bi pocedile sline, ko slišijo pogovor o klobasah. Ko pridem, najdem krčmo še prazno, ali krčmarica mi je rekla, da ne bom sedel dolgo sam, kajti se je napovedalo več domačih fantov. „Včeraj se je vrnil s Hrvaškega domov Lipan, korenjak, da mu je malo enakih; povabil je več starih prijateljev na bokal vina, da se pozdravijo in kaj pomenijo, če bi prišel sam, bi gotovo pripeljal s sabo svojo ljubico in nevesto, ali tako jo bodete pa težko danes videli.”
V veži se slišijo koraki. Skoz vrata stopi čokljat fant z visokim čelom in posebno prijaznimi, odkritosrčnimi očmi. Prvi hip s eje moral človeku priljubiti. Za njim pristopi deklica okroglega obraza in za čudo belih, nežnih lic. Na vsakem mestnem plesišču bi bila veljala za lepotico. Bila sta Jože Lipan in njegova ljuba, Zorčeva Cilka.
..Mati" zakliče Jože, „dajte najprej nama polič vina, tovariši pridejo šele čez uro.” Usedeta se k drugi mizi. Zame tujca je imel njun pomenek malo važnega in nič mikavnega. Popivši eno ali dve kupici, se Cilka dvigne in zopet odide. Jože se pogovarja z gospodinjo o razmerah domače vasi, dokler še ne zberc5 prijatelji: zgolj fantje domače vasi, Lipanovi vrstniki. Celo društvo je štelo ravho sedem glav.
'POTA
in sm/
'2^
Kar štiridesetkrat navzkriž z zakonom
Pojasnjeni številni vlomi v avtomobile ob začetku leta — Vložena obtožnica očita šesterici kar 40 kaznivih dejanj — Glavna oseba Brane Dujakovič še v priporu — Čakajo sojenje
NOVO MEStO — Temeljni javni tožilec je te dni vloJl pri novomeškem sodišču zares zajetno obtožnico, ki bremeni 26-letnega Milo-rada Dujakoviča, 20-letnega Momirja Loziča (vsi iz Novega mesta) ter 26-letnega Stanislava Loziča in 45-letnega Slobodana Dujakoviča (oba iz Brežičanov) kar štiridesetih kaznivih dejanj. Veliko večino teh — največ gre za tatvine in vlome v osebne avtomobile — pripisuje obtožnica Branetu in Miloradu Dujakoviču ter Tomislavu Jovanoviču.
dežurni
poročajo
SKOZI STRANIŠČNO OKNO -* V noči na 20. julij je nekdo vlomil v kegljišče restavracije Pri vodnjaku. Storilec je v prostore prišel skozi straniščno okno, odnesel pa je 1.400 din i n liter vina.
OB 10 LITROV GORIVA — Neznanec je v noči na 19. julij vlomil v osebni avto. ki je stal parkiran na Mirni. in iz. njega iztočil 10 litrov goriva. Storilca mličniki Se iščejo.
UKRADEL ŽAGO — Med 13. in 19. julijem je nekdo na Vrhu pri Dolžu ukradel motorno žago Stihi, last J. B. Slednji je oškodovan za 8 tisočakov, žaga pa je stala v veži stanovanjske hiše.
IZGINILO KOLOZMGTORJEM — V noči na 17. julij je neznanec ukradel iz kolesarnice novomeškega Novoteksa kolo z motorjem, last Alojza Gorenca iz Gornjega Grčevja. Zmikavt je s tem dejanjem oškodoval lastnika za okrog 30 tisočakov. Miličniki so še na delu.
KJE SO PANJI ZA ČEBELE?—»V noči na 19. julij je bil Novomeščan Karel Vene ob štiri panje za čebele, vredne kakih 10 tisoč dinarjev. Za neznanim storilcem še poizvedujejo.
NAŠEL TOPOVSKO GRANATO
TREBNJE — 20. julija se je trebanj-ski postaji milice oglasil A. M. iz. Žabjeka in prijavil miličnikom najdbo topovske granate. Nevarno orožje je našel v gozdu pri Čatežu. O najdbi je bil takoj obveščen pirotehnik, ki-jc granato uničil.
NENADOMA STEKLA NA CESTO
Zahodnonemški državljan Helmut <iunthec seje 20. julija ob 14.45 peljal z osebnim avtom po Cesti bratstva in enotnosti v Metliki. Na odseku ceste pri gostišču pa je nenadoma stopila na cesto 64-letna domačinka Vida Matkovič s Partizanskega trga. Navzlic zaviranju jo je voznik zadel in zbil po vozišču, kjer je Matkovičeva obležala poškodovana. Prepeljali so jo na zdravljenje v novomeško bolnišnico.
Miličniki in delavci organov za notranje zadeve iz Novega mesta so v letošnjem februarju prijeli skupino mladeničev, ki so organizirano vlamljali v osebne avtomobile, poleg tega pa jim pripisujejo tudi tatvine v novomeški IM V. Glavna oseba zgodbe je Brane Dujakovič, ki je prišel v Novo mesto v prvi polovici lanskega novembra in se zaposlil v IM V. Kmalu je srečal prijatelja iz. otroških let Mi lori! d a Dujakoviča, se preselit v njegovo stanovanje na Cesti herojev in pričel krasti. Posebnost njegovega dela so bile tatvine iz osebnih vozil pred vrtci. Izkoriščal je namreč jutranjo naglico staršev, ki so pripeljali otroke v varstvo, in največkrat iz nezaklenjenih vozil jemal vse. kar mu je prišlo pod roko.
Letošnjega 30. januarja je pred Mercatorjevim Potrošniškim centrom na Cesti herojev vlomil v osebni avto Marinke Prešeren in ukradel trenirko, športne copate in majico. Po opisu obtožnice je lanskega decembra ukradel ,v novomeški IMV vetrovko Antona Dragana, letošnjega 3. februarja pa pred vrtcem na Segovi vzel iz osebnega avtomobila Jožeta Cesarja bone za 1.4301 itrov goriva, vredne ka r 104 tisočake. Že januarja pa je pred trgovino Dolenjke na Cesti herojev prišel do bonov za 850 litrov goriva, vredno 43.000 din. Poglejmo na kratko še ostale njegove podvige. 2. februarja je izpred vrtca na Ljubljanski cesti ukradel iz avtomobila Marije Peterle denarnico in bone. dan poprej pa je Nado Blažič pred Mercatorjevo
Preplačano posojilo
Kako je Janez Potokar iz Lokev pri Črnomlju izkoristil neukost in lahkomiselnost trojice Romov
ČRNOMELJ — Devizno poslovanje je se^h tudi v romske ' vrste. Neizpodbiten dokaz temu je najti v obtožnici temeljnega javnega tožilca vloženi zoper 24-letnega Janeza Potokarja iz naselja Lokve pri Črnomlju. V njej najdemo izredno zanimiv primer, kako je mogoče izkoristiti neukost in nerazgledanost drugilt.
Janez Potokar, kot pravi obtožnica, ni storil nič drugega, kot da je nekje nakupil najmanj 10.4JO nemških mark. te pa potem letošnjega marca prodal, in sicer 2. marca 2.980 murk Cirilu Brajdiču za 140.000 din. 7. marca 4.000 mark Kazimirju Brezarju za I90.J00 din. dan poprej pa J. 450 mark Zdenki Tomič za 16J. 500 din. Če pogledamo takratno devizno listo, lahko vidimo, da je Potokar verjetno zaslužil že pri prodaji deviz, vendar je to za nadaljevanje zgradbe docela nepomembno. Pravzaprav je prišel na zanimivo idejo, ki jo je v glavi nosil že ob prodaji deviz. Kupci so bili namreč neuki bančnih predpisov in seveda lahkomiselni. kajti Potokar jim je
obljubil pomoč pri prodaji sveže nakupljenih deviz banki in sklenitvi kreditnih pogodb za odprodajo deviz. Pri tem pa je zahteva! svoj delež. Vsa stvar je potekala približno takole.
Cirilu Brajdiču je „ uredi!" najetje kredita pri Temeljni dolenjski banki Črnomelj v zne-sk u !40.000 din (zanj je Brajdič odprodal banki svoje devize enako kot ostala dva), pri tem pa mu za uslugo odtegnil nič večin nič manj kot 60 tisočakov. Od najetega kredita je torej Brajdiču ostalo vsega 80.000 din in odločilo posojila! Podobno se je godilo Brezarju in To-mičevi. Prvi je dvignil v TDB Metlika kredit v znesku preko
190.000 din. od lega je moral Potokarju izročiti 90 tisočakov. Tomičeva pa je od 16j. 500 din kredita odštela Potokarju
70.000 din.
Očitno, da nihče od ogoljufane trojke ni pomislil ttu to, da bo moral kredit še odplačevali, pač pa so vsi videli zgolj en cilj — kratkoročno premoženjsko korist, hi tega se je dobro zadeval tudi obloženi Janez Potokar.
B. BUDJA
Ne verjame, da je zabodel hčerko
Alkoholizem in tabletomanija napravila iz Zdravka K. skoraj morilca svoje hčerke — ..Želim se zdraviti, saj če zabodeš lastno hčer, gotovo resno zamrziš
alkohol.”
KOČEVJE — Pred senatom petorice, ki mu je predsedoval sodnik Blaž Volf, se je pred dnevi zaradi poizkusa umora svoje hčerke zagovarjal 35-letni Zdravko K. iz Kočevja. Sojenje pa je preloženo in se bo nadaljevalo 29. avgusta.
Obtožnica, ki jo je zastopal namestnik javnega tožilca Bojan Šobar, bremeni Zdravka K., da je 24. aprila letos okoli 22. ure, ko sta njegovi 12-letna in 15-letna hčerka spali, vzel v kuhinji kuhinjski nož in vspaltiici skoz odejo zabodel 12-letno hčetko Tatjano ter ji prizadejal hude poškodbe, da je le zaradi hitre zdravniške pomoči ostala živa.
Asistent dr. Aleš Andrej, kirurg iz Smartna. je kot sodni izvedenec povedal pred sodiščem, da je Zdravkova hči pri tem dobila vreznino trebušne stene, vbodno rano na jetrih in na zunanjem sloju želodčne stene ter da bi zaradi krvavitve ali infekcije morda lahko tudi umrla, če ji ne bi bila nudena zdravniška pomoč. -
Sodna izvedenka psihiatrične stroke. doc. dr. Martinu Žmuc-Tomori, pa je ocenila, da seje Zdravko K. zavedal. kaj je storil, čeprav je bila v času dejanja, njegova zmožnost presoje zmanjšana, a ne bistveno.
OBA VOZILA VINJENA?
ŠENTLOVRENC — 21. julija nekaj čez 21. uro se je po lokalni cesti med Šentlovrencem in Dolgo njivo peljal na motornem kolesu 30-letni I ranc Markovič z Dolge njive. Vozil je po levi strani ceste, takrat pa mu je nasproti pripeljal 22-letni Alojz Pevec iz Litije. Navzlic umikanju sta trčila, pri čemer se je Markovič poškodoval :n so ga prepel jali v novomeško bolni-•nico. Markovič jc vozil brez vozniškega dovoljenja, prav tako pa sumijo, da sta bila oba pod vplivom alkohola.
Med razpravo seje izkazalo, da seje Zdravko K., preparalor brez zaposlitve. vdajal alkoholu in tabletam, da se jc zaradi alkoholizma večkrat brezuspešno zdravil, itd. Žena mu je v začetku pomagalu pri zdravljenju alkoholizma, končno pa obupala in K) dni pred tem tragičnim dogodkom zaradi strahu pred možem niti ni več spala doma, ampak pri sosedi v isti hiši. Zdravko K. je priznal, da je bil ljubosumen na ženo in da ji je večkrat tudi grozil, a le z besedami. Poizkušal se je odvaditi alkohola in je zato užival tablete za pomirjenje. Prav 3 do 4 dni
pred dogodkom je použil večjo količino tablet in je na razpravi trdil, da tiste dni sploh ni videl otrok, oz. se ni zavedal, kaj dela, in da je prišel k zavesti šele v bolnišnici v Polju. Trdil je.da ne ver jame, da bi očitano dejan je lahko storil, in je zato predlagal sodišču, naj zasliši tudi obe njegovi mladoletni hčerki. Sodišče je njegovemu predlogu ugodilo, prav tako pa tudi predlogoma obtožbe in obrambe, ki jo je zastopala odvetnica Katja Terčej-Žerovec iz Ljubl jane, da je treba zaslišati kot priči tudi ženo Zdravka K. in sosedo Pepco R. Obema sta bili poslani vabili na razpravo, a ju nista dobili, ker sta se medtem preselili. Razprava se bo nadaljevala 29. avgusta.
J. PRIMC'
Poslovodja posojal čevlje
Pogojna zaporna kazen za 31-letnega Gorana Plav-šiča, bivšega poslovodjo Astrine prodajalne v Novem mestu
NOVO MESiO — Senat novomeške enote temeljnega sodišča iz Novega mesta je te dni sodil bivšemu poslovodji Astrine prodajalne na novomeškem Glavnem trgu, 31-letnemu Goranu Plavšiču iz Križeve, ki je tačas zaposlen kot prodajalec v Borovu.
Plavšič sc jc v Astrini prodajalni zaposlil kot poslovodja julija 1977, že kmalu pa jc pričel nevestno delati. Po prijavi novomeških miličnikov je večkrat jemal celo denar iz blagajne in ga trošil za svoje potrebe, vendar je zneske ob inventurah povrnil. Sodu je izbila dno inventura, opravljena 28. oktobra 1979: pokazala je manko v znesku 53.761,00 din. Preiskava, ki je temu sledila, jc pokazala, da je Plavšič gospodaril skrajnutpvevestno. Sodišče
je namreč ugotovilo, da je prevzemal blago v trgovino, ne da bi se prepričal, ali dobavljena količina ustreza tisti na papirju, izkazalo se je tudi. da je Plavšič večkrat med delovnim časom zapuščal prodajalno, da ni imel nadzora nad početjem zaposlenih prodajalk in Ja je prijateljem in znancem brez vsakršne evidence dajal čevlje na preizkušnjo in se tudi ni prepričal, če so jih sploh vrnili.
Zaradi na ta način dokazanega kaznivega dejanja nevestnega gospodarjenja mu je senat izrekel pogojno obsodbo treh mesecev zapora, ki pa sc ne bo izvršila, če v roku enega leja ne bo storil nobenega kaznivega dejanja. Sodba še ni pravnomočna.
B B.
trgovino v Ločni prikrajšal za vrečo s prehrambni izdelki. Kot pravi obtožnica. je 12. januarja odnesel iz IMV polosovino za kombi, 27. januarja pa je iz avtomobila Franca Bergerja ukradel bone, denarnico z dvema tisočakoma in uro. Za 105 litrov bonov in 2.000 dinje izginilo tudi iz avtomobila Nade Turk, iz vozila Nikole Da-nčuloviča pa brivnik in računalnik. Vesna Barbo je bila ob denarnico, Milena Novak ob 2 radiokasetofona. Jože Bučar ob obleko, blago, očala in gramofonske plošče, Darja Piškur ob
STEPLA STA SE
TREBNJE — 16. julija je prišlo v bifeju „Pri Dunji" v Trebnjem do pretepa, ki sta ga .zakuhala" 27-letni Anton Bobnar iz Petan in dve leti starejši Srečko Luzar iz Rihpovca. Petan in Luzar sta se v bifeju najprej sprla, nato pa odločila spor končati s pestmi.
NEPREVIDNO PREČKALA CESTO
NOVO MESTO —«22. julija nekaj pred 9. uro je 75-letna Marija Može s Krke pri Novem mestu neprevidno prečakala cesto med Žabjo vasjo in Ločno. Pri tem jo je z osebnim avtomobilom zadel Stanko Henigman iz Dolenjskih Toplic.
2 srajci in kravato, Alojzu Berusu so izginili 3 pari hlač, Branki Bukovec lisičji ovratnik, Jože Ivanežje bil ob nekaj kosov oblačil, tu so še radiokasetofon, instrument za merjenje toka, denarnica, hlače, snežne verige, športni copati, kj jim še ni znan lastnik. Tudi ukradene ključavnice, prtljažnik in volan iz IMV naj bi šli na račun Braneta Dujakoviča. Kot pravi obtožnica, je slednji skupaj z Milo-radom Dujakovičem in Tomislavom Jovanovičem vlomil še v avto Jožice Šepetave in ji ukradel avtoradio s kasetofonom in nekaj kaset, avtoradio je izginil tudi iz vlomljenega avtomobila Gabrijela Marolta in iz vozila Branka Matka.
V obtožnici pase je našlo mesto tudi za Milorada Dujakoviča, pri katerem so shranjevali nakdradeno blago, saj mu je očitano, da je lanskega novembra in decembra odnesel iz IMV več rezervnih delov za katrce, vrednih kakih 60.000,00 din. Vsi ostali so obtoženi prikrivanja in kupovanja predmetov, za katere so vedeli, da so ukradeni. Vendar je bila večina ukradenih stvari najdena in tudi vrnjena lastnikom. Zdi pa se, da to ne bo kaj prida olajševalna okoliščina na bližnjem sojenju pred senatom novomeškega sodišča.
B.	BUDJA
PO DOLENJSKI DE2ELI
• Jože Koporec iz Vavte vasi sije že v juniju pripravil v gozdu nad Sotesko kakih 12 kubičnih metrov drv za zimo. Vseh naenkrat ni mogel odpeljati domov, pač pa jih je takrat le polovico, ko pa je te dni prišel še po ostalih šest metrov, je zgrožen ugotovil, da drv ni več. Odpeljal mu jih je nekdo drug. Na svoj dom, seveda.
• Novomeški miličniki so morali pred dnevi pošteno pljuniti v roke. da so ukrotili 49-letnega Antona R., ki je v svojem stanovanju pretepal lastno ženo, uničeval inventar in razbijal še po vratih ostalih stanovalcev v bloku, pri tem pa pokazal res izvrstno poznavanje besednjaka psovk. Za bližnji razgovor s sodnikom za prekrške bo potreben nekolikanj vljudnejši' ton.
• Ker bi kraja celega traktorja očitno povzročila preveliko hrupa, se je nekdo odločil za krajo po delih. Na srečo mu kompletnega vozila ni uspelo razstaviti, saj je lastnica Marta Bobnar iz Vinje gorice tatvino še kolikor toliko pravočasno opazila. Vendar je „domi-selnežu” uspelo odnesti raznih delov že za preko 20 tisočakov. Prepolovljen traktor sedaj ne koristi nikomur.
Dnevne izkupičke jemal zase
To je le ena od očitanih nepravilnosti v te dni vloženi obtožnici zoper bivšega poslovodjo mirnopeške prodajalne KZ Rajka Bevca
NOVO MESTO — O 38-letnem Rajku Bevcu iz Dolenjskih Toplic smo že porabili nekaj časopisnega papirja, saj so dogajanja pred leti v mirnope-ški trgovini Kmetijske zadruge precej burila duhove. Te dni pa je temeljni javni tožilec za takrat odkrita kazniva dejanja vložil obtožnico, ki v marsičem osvetljuje takratne dogodke.
Rajku Bevcu namreč očita, da si je med junijem 1974 in decembrom 1979 protipravno prilastil več denarja. Od dnevnih izkupičkov vplačil dolžnikov in predplačil kupcev je po navedbah obtožnice vzel zase 969.260 din.
Prav tako pravi obtožnica, da jc Bevc kršil devizno zakonodajo, saj je od junija 1976 pa do maja 1979 nakupil na območju Novega mesta 75.227 nemških mark, 160umeriških dolarjev,
948 kanadskih dolarjev, 100 tisoč lir,
19.250 švicarskih frankov. 100 francoskih frankov, 7.260 avstrijskih šilingov. vse v takratni skupni vrednosti preko milijon dinarjev.
Bevc naj bi se tudi neupravičeno ukvarjal z zastopanjem svoje delovne organizacije in je. čeprav ni imel pravice kupovati, v ljubljanski Metalki nabavljal material in ga kasneje dražje prodajal.
Tu je še očitek, daje leta 1977 neupravičeno na svojo pest sklenil pogodbo z mašinsko-metalurškim kombinatom Bratstvo iz Novega Travnika o zastopanju in iz tega naslova prodal kar 160 traktorskih bran in pri tem seveda tudi nekaj zaslužil. Omenimo naj še, da jc po navedbah obtožnice v službene listine vpisoval lažne podatke. tako jc nekomu, ki je kupil
traktor, dopisal še prikolico in po tem računu je banka tudi nakazala denar.
In kako je to početje pricurljajo na dan? Bevc seje kot poslovodja zaposlil v zadrugi leta 1974 in očitno takoj pričel z nepravilnostmi. Pričel je živeti na veliki nogijcupoval je avtomobile, hišo, gozd, tovorni avto, česar zgolj z osebnim dohodkom vsekakor ne bi mogel. Vse to je prišlo na ušesa delavcev UNZ, opravljena je bila izredna inventura, pri kateri sta sodelovala tržni inšpektor in uslužbenec SDK, in resnica je pričela počasi prihajati na svetlo.	B.	B.
OSUMLJENA
ČRNOMELJ — 19-letno C. P. so miličniki utemeljeno osumili, daje 14. julija ukradla denarnico Črnomaljki Mileni Kireta. V denarnici, ki so jo miličniki osumljenki že zasegli in vrnili oškodovanki, je bilo 2.300 dinarjev.
MED IZKOPOM NAŠLI MINO
GORNJA STRAŽA — Delavci podjetja za avtomatizacijo in promet iz Ljubljane so 17. julija med izkopom za polaganje telefonskega in električnega kabla v Gornji Strahi našli mino 82-milimctrskega minometalca iz II. svetovne vojne.
Razgrajaške
pištolo
Cene kar iz glave?
Ponedeljkova bliskovita akcija inšpektorjev odkrila kup nepravilnosti med novomeškimi prodajalci sadja in zelenjave — Družbeni sektor ____________slabši	od privatnega______
NOVO MESTO — V ponedeljek sla dve posadki inšpektorjev novomeške Uprave inšpekcijskih služb izvedli bliskovito akcijo med prodajalci sadja in zelenjave po novomeški občini. Ugotovitve so vse prej kot spodbudne, saj domala nikjer ni bilo moč najti primera, ko ne bi bilo pripomb bodisi ne cene bodisi na kvaliteto sadja. Najbolj zanimivo ob vsem tem pa je, da je tokrat zasebni sektor pokazal bistveno boljšo podobo od družbenega. Morda pa to sploh ni presenečenje!
Novomeščanom je Djeladinije-va prodajalna na Partizanski cesti dobro znana. Inšpektorji so nadvse pohvalili čistočo lokala in kvaliteto sadja, mandatne kazni pa so morali izreči zaradi neoznačenih cen na sokovih in pretečenega živilskega pregleda prodajalca. Več pripomb je bilo pri obeh prodajalcih na tržnici. Veliko je bilo oporečenega sadja, ki so ga morali izločiti iz prometa. posebno poglavje pa so prometa, posebno poglavje pa so cene. Označene niso nikjer, pa še listih nekaj, ki so, se ne ujemajo z dejanskimi zneski, kijih prodajalci zaračunajo stranki. Seveda so bile izrečene mandatne kazni. Obisk na tržnici je inšpektorje zanesel še v kiosk Kmetijske zadruge. V njem je bil velik nered, cene so bile pomanjkljivo označene. pripombe pa so bile tudi na živilske izkaznice. Na drugem delu tržnice pa so inšpektorji našli prodajalko grabelj in kos iz Užičkc Požege, ki za svoje delo sploh ni bilo registrirana, niti imela podatkov o izvoru orodja.
Od zasebnikov omenimo še prodajalno sadja in zelenjave Bunjamina v Bršljinu. Cene je
imel neoznačene, zato je sledila kazen.
Velik problem z neoznačenimi cenami je bil v prodajalni Mercatorja v Prečni, poleg tega pa je bilo sadje pomešano z zelenjavo ne glede na izvor. Prodajalka je morala odšteti kazen štirih tisočakov. Poleg tega pa bo napisana še ovadba temeljnemu javnemu tožilcu zaradi najdenih živil, ki jim je potekel rok uporabe. Omenimo
• Velik problem novomeške tržnice postajajo kontejnerji, iz katerih teče voda in povzroča neznosen smrad. Posredovanj je bilo že veliko, smrad pa ni zaradi tega nič manjši.
le nucsu. muci.mo, maso za čevapčiče. ki jo je prodajalka celo zamrznila. Nasploh je ta prodajalna problematična, saj v njej sploh ni vodovoda in jc bila izdana tudi ureditvena odločba.
Za konec sta bili pregledani še dve Dolenjkini trgovini. V tisti na Ljubljanski cesti ni bilo pripomb, medlem koso inšpektorji na Kristanovi našli kompot s pretečenim rokom, izrekli pa so tudi mandatno kazen zaradi nehigiene.
B.	BUDJA
Gostilničar enega u-strelil v nogo, drugega pa kresnil s pištolo po obrazu
ČRMOŠNJICE — Minulo sredo, 18. julija, je prišlo v gosilni 26-letnega Izaira jamina iz Črmo-šnjic pri Semiču do prepira, ki seje končal s streli iz pištole in prevozom v novomeško bolnišnico.
V večernih urah sta namreč 39-letni Redžep Elkasovič in 33-letni Mato Dražetič, oba iz samskega doma GG Črmošnjice, razgrajala in razbijala steklenino. Ko jujeJa-min opozoril, naj tega ne počenjata več. in hkrati zahteval plačilo za razbito steklenino, je prišlo do spora. Jamin je med prepirom pograbil za pištolo in z njo ustrelil Dražetiča pod noge, vendar je krogla obtičala v nogi, nad kolenom. Zatem je z ročajem’ pištole udaril poobrazu še Elkaso-viča in ga poškodoval, da je moral iskati zdravniško pomoč v črnomaljskem zdravstvenem domu, medtem ko so Dražetiča prepeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico.
Miličniki so Jaminu odvzeli pištolo, obenem pa ga bodo prijavili temeljnemu javnemu tožilcu.
Strela zažgala kaščo
Na domačiji Alojza Šked-Ija za 500 tisočakov škode
VRiJOVCI — Neurje, kije 19. julija divjalo po nekaterih delih Dolenjske, je najhuje občutil 48-letni Alojz Skedelj iz Vrbovcev 6 pri Šentjerneju. Tistega dne okoli
18.30	je namreč strela treščila v njegovo kaščo, veliko 7 krat 7 metrov. Nastal je požar, ki je povsem uničil ostrešje, 1.500 kg slame, 800 kg sena in vprežni voz.
Požar so gasili šentjernejski gasilci, pomagali pa so jim kolegi iz Stare vasi in Vrhpolja. Nastalo gmotno škodo so ocenili na domala 500.000 din.
PgjjHjgg?JjST —	 Št.	30	(1824)	—	26.	julija	1984
Zažgal iz maščevanja
t1 leto in 6 mesecev*zapora za Franca Kužnika, ki je letošnjega 21. aprila požgal poslopje Pižmanovih v Sred. Lipovcu__________________
NOVO MESTO — Poročali s/ho žc na kratko o požaru, ki ga je v Srednjem Lipovcu zakrivil 41-
Pri krošnjarjih zadeve večkrat zastarajo
KRŠKO —..Več kot 2500 zadev je preveč za dva. sodnika za prekrške in njegovo administratorko, Norma je od 900do 1200 primerov za oba," je delegatom zbora krajevnih skupnosti pojasnil na zadnjem zasedanju krške občinske skupščine bivši sodnik za prekrške in sedanji sekretar občinske konference SZDL Vlado Vogrinc. .
Krčani so sklenili odpraviti ozko grlo, ki nastaja pri administraciji z angažiranjem še ene admi-nistttalorke. Da pa bi tudi poleti, v času dopusta in drugih odsotnosti, potekalo delo organa za vodenje postopka o prekrških čimbolj nemoteno, so se posavski sodniki dogovorili, da se bodo še bolj povezali. Medsebojno so se dogovorili za nadomestovanje. lake namestnike sodnikov pa so delegati tudi potrdili.
Nerešenih zadev na začetku leta 1983 je imel krški sodnik za prekržke 435. med letom pa je pre jel še natanko 1998 zadev. Rešil jih je 1595, torej je ostalo ob koneu leta nerešnih že 537 zadev. Število prometnih nesreč se kljub pomanjkanju goriva m zmanjšalo. Sodnik je dajal prednost zadevam, ki so v večji ali manjši povezavi z našimi gospodarskimi težavami. Na področju cen in blagovnega prometa je bilo prekrškov sorazmerno malo. Mladoletniki pa so kršili predvsem cestnoprometne predpise, a še ti prekrški so v me-• jah normalnega.
Številni so še prekrški zaradi vožnje motornih vozil pred pridobitvijo vzn iškega dovoljenja. Posebno velik problem so Romi. Odprt družbeni problem so pbgos-. ti pretepi v družinah, k jer prevla-, duje alkohol. Upadlo pa je število pretepov na javnih.krajih. Pogosto zastarajo zadeve s tako imenovanimi /.krošnjarji”, ker jih pač ni moč rešiti, kgr so taksni kršitelji ne ne h no'na popotova jij u, kot nomadski pastirji v puščavskih predelih.! 1 .' ' e P, P.
letni Franc Kužnik iz bližnjega Boršta. Slednji je v priporu že vse od 21. aprila naprej, minuli teden pa je sedel na zatožno klop novomeške enote temeljnega sodišča Novo mesto, ki ga je zaradi naklepnega požiga obsodilo na 1 leto in 6 mesecev zapora.
Vse se je zgodilo 21. aprila letos okoli polnoči. Nekaj poprej sta se namreč Dominik Pižem iz Srednjega Lipovca sprla in celo stepla in takrat se je Kužnik odločil, da bo požgal poslopje Pižmovih. Z vžigalnikom je zanetil seno. spravljeno na gospodarskem poslopju, ogenj pa se je bliskovito razširil. Uničil je celotno podstrešje, kake 3 tone sena. 8t)0 kilogramov krompirja, več kmečkega orodja, tako da so skupno škodo ocenili na preko 600.000 din'. Požarje ogrožal tudi bližnji stanovanjski hiši, vendar so vaščgni in gasilci preprečili najhujše.
irot je pokazala preiskava, sta bila Kužnik in Pižem stara znanca, pred dvema letoma pa sta se sprla in poslej je med njima sijala mržn ja. Ko sta se tistega večera okoli 22. ure’ srečala, je prišlo med njima do pretepa, v katerem jo je Kužnik skupil in se zategadelj odločil za maščevanje. Ob tem je potrebno povedati, da je Kužnik že prej grozil, da je sposoben kaj zažgati, omenjenega večera pa je bil močno vinjen in tudi v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti.
Na obravnavi je Kužnik odkrito priznal dejanje, hkrati pa izjavil, da je pripravljen z delom pomagati pri odpravljanju povzročene škode, saj denarja še za preživljanje nima dovolj. Poleg zaporne kazni mu je senat izrekel obvezen ukrep zdravljenje proti alkoholu. Sodba še ni pravnomočna.
B.	B.
GRANATE V GOZDU
MALA LOKA — 18. julija je Metod Dular iz Krtine obvestil miličnike, -da je v gozdu blizu Male Loke našel dve granati. Obe sta bili kalibra 120 mm in izhajata jz 2, svetovne vojne. Za nevarna ostanka je poskrbel pirotehnik.
ODNESEL OBLEKO IN DENAR
KAN IŽA RICA — Zaenkrat še neznan storilec je 10. julija iz garderobnih 'omaric kanižarskega rudnika Ukradel obleko, uro in denarja v vrednošii 6,tisočakov. Do kraje je prišlo med nočno ali dopoldansko izmeno, omarice ,pp so bile nezaklenjene. Miličniki storilca še vneto iščejo.
Iz mape javnega tožilca
Nekaj primerov z območja občin Kočevje in Ribnica, ki jih te dni raziskujejo preiskovalni sodniki
• .lavno tožilstvo je zahtevalo preiskavo zoper A. .1. s Hriba v Loškem potoku, ki je 12. aprila letos streljal na svojega 44-letnega sina s pu.ško-šibrfnieo. Ugotavljajo, če gre v tem primeru za poizkus uboja.
Oče in sin sta tisti dan pila. Prepirala sta se že popoldne, in sicer zaradi premoženja, nato pa sta se še stepla. Ločila ju je njuna žena oz. mati. Sin je potem odšel iz hiše, oče pa v drugo sobo po puško, in ko se je sin okoli 21. ure vrnil, je oče nameril puško in nato iz razdalje 2 do 3 m ustrelil vanj. Na srečo se je sin izmaknil, tako da ie dobil šibre le v ramo.
Dosedanja preiskava je med drugim ugotovila, da je bil oče ob tem dejanju celo bolj vinjen kot sin, saj je imel 1,52 grama alkohola na kilogram, sin pa 1.32.
• Poteka tudi preiskava zoper D. R. iz Grčaric, ki je osumljena, da je 9. maja doma rodila otroka, ga zadavila in zakopala na domačem vrtu. D. R. ima že pet otrok, mož je alkoholik in družina živi v zelo težkih okoliščinah.
• Zaključku se bliža preiskava zoper P. L. in M. L. iz Kočevja, ki bosta obdolžena, da sta od oktobra lani do konca aprila letos zagrešila skupno 22 tatvin in velikih tatvin. V večini primerov gre za vlome v avtomobile, iz. katerih sta pokradla vse, od orodja, rezervnih koles in snežnih verig do radijskih aparatov in kasetofonov. Razen tega sta kradla luči s parkirišča pri Itasu. bencin in zmaknila kolo(bicikel). Skupna škoda znaša blizu 110.000 dinarjev.
Nekatere nakradene stvari jima niso bile všeč in sta jih odvrgla v Rudniško jezero. l am so pripadniki zaščitne enote milice našli dva radijska aparata in nekaj drugih'ukradenih stvari.	PRIMC
VOZIL V KREKRATK1 RAZDALJI — Franc Arh iz. Stare Fužine pri Radovljici seje 16. julija peljal z osebnim avtom iz Ljubljane proti Zagrebu. Vozil je v koloni vozil, vendar v prekratki varnostni razdalji. Tako je v Martinji vasi, ko je kolona zmanjševala hitrost, trčil v avtomobil Turka Ali Altiparmaka, ki je vozil pred pjim. V nezgodi so se poškodovali voznik Arh in njegova sopotnika Milka Arh ter Robert Rabič. Po nudeni zdravniški pomoči v trebanjskem zdravstvenem domu so vse prepel jali na zdravljenje v novomeško bolnišnico. Materialno škodo so ocenili na 50.000 din.
NA PREHODU ZBILA PEŠA-K1NJO — Novomcščanka Marija Pust je 19. julija peljala osebni avto iz Novega mesta proti Bršljinu. Tam ji je
na prehodu za pešce pri samskem domu SGP Pionirja stopila na vozišče 76-letna Angela Majcen iz Novega mesta. Voznica je pešakinjo zadela v nogo, tako da so jo morali prepeljati v novomeško bolnišnico.
NEPREVIDNO PREHITEVAL — 22. julija zvečer se je Zagrebčan Miro slav Tomac peljal z osebnim avtomobilom iz Ljubljane proti Zagrebu, v Krakovskem gozdu pa pričel prehitevati kolono vozil. To je storil na prekinjeni črti, takrat pa mu je nasproti pripeljal Ljubljančan Vjekoslav Dru škovič. Tomac je na mokri cesti sicer zaviral, vendar je vozilo pričelo zanašati. tako da sta z Druškoviecm trči la. Sopotnici Katica in Tatjana Tomac sta bili laže poškodovani in prepeljani v novomeško bolnišnico.
¥
DOBRA BLRA — Vsa ta priznanja sta nabrala v dobrih dveh letih.
Navdušeni športniki
Premalo
priznanja
prostora za - Dobri tekači
LOG — V tej vasici med Bo-štanjem in Krškim si mladiže nekaj let zaman prizadevajo, da bi registrirali svoje društvo. Novo društvo pomeni namreč žal tudi nova usta pri skupni skledi. Dolgo jih ne bodo mogli več odrivati.
So namreč dokaj vsestranski športniki. Tu se je začeia razvejena občinska liga v melem nogometu. Nadvse uspešno se poskušajo v kraljici športov, atletiki, ki je žal v sevniški občini vsaj izven osnovnošolskih klopi hudo zanemarjena.
Prav zato, ker ne premorejo teka-lišč, so se lotili dolgih prog. Janez lmperl, nedavni dolenjski prvak v malem maratonu — s sestro Zvonko ponavadi tečeta v hrib čez Orle in nazaj po Impoljškem grabnu ali obratno —je pred nedavnim pričel trenirati pri celjskem Kladivarju. Trgovski pomočnik si mora plačati karto za vlak sam, in to po trikrat na teden. Potni stroški so nasploh huda postavka vdelu takega ..nepriznanega" kluba. Na maraton v KumroveCso se zato odpeljali kar s kolesi. Na.50-kilometfsko pot so se od doma Odpeljali malo prej, da so si pred samirp startom v Kumrovcu lahko malo oddahnili. Na kolesarski maraton ..Franja" v nedeljo v Ljubljani so se sicer odpeljali z vlakom, nekateri pa so ob povratku spet mislili na cesto. Navdušeni 'kolesar, sicer miličnik, Marko Bregar sestavlja kolesa kar sani. Gostilna prj. Bogdanu je že polna pokalov in dipKom. Mladi priznavajo, da to ni na}prjmerhejše'mestO žanje, vendar so veseli, da jih gOstilničar sploh sprejme pod stfeiio. Skratka, prav zanesenjaško navdušenje mladih-za šport, ki doslej- zaman kliče, po družbeni podpori. , C- '
\ ŽELEZNIK
Cilj: olimpijska norma
Hiter napredek mladega novomeškega atleta in državnega reprezentanta — Najprej naskok na slovenski rekord
NOVO MESTO — Na nedavnem troboju mladih atletskih reprezentanc Italije, Španije in Jugoslavije v italijanskem mestu Pescari je novomeški adet,. 20-letni Robert Šikonja v teku na 800. m zasedel tretje mesto z odličnim časom 1:49,23, kar je skoraj dve sekundi bolje od njegovega prejšnjega najboljšega rezultata. Za primerjavo: mednarodna olimpijska norma za nastop na letošnji olimpijadi je 1:47,00.
„Ta čas pa zame ni nedosegljiv, saj sem od lani napredoval za skoraj dVe sekundi in pol, in mislim, da bom najkasneje čez dve-leti že dosegel normo -za letošnjo olimpijado," pravi mladi atlfct, varovanec trenerja Janeza Pence. Zato bo naslednje obdobje v športni karieri Roberta Šikonje podrejeno pripravam za uvrstitev v olimpijsko moštvo za olimpijske igre v Seulu leta 1988.
Seveda pa imata trener in njegov varovanec 4o takrat še kup drugih preizkušenj, ki jim je treba prav- tako nameniti veliko pozornosti. „V kratkem -me čakata nar
Robert Šikonja: dolenjski rekorder v teku na 400, 800 in 1.000 metrov.
stopa na posamičnem slovenskem in državnem prvenstvu, slednje bo tudi izbirno tekmovanje za uvrstitev v jugoslovansko reprezentanco za balkanske igre, ki bodo od 7. do 9. septembra v Atenah. Z malo sreče bi se morda lahko uvrstil. Mislim, da bi za to zadostoval rezultat okoli 1:48,5 s čemer bi tudi izboljšal slovenski rekord, kar je tudi eden od mojih bližnjih ciliev.”
Vsekakor ima Robert v svoji disciplini še precej možnosti za napredovanje: star je šele 20 let, trenira le tri sezone, doslej je zelo hitro napredoval in-precej rezerv ima še pri treningu, kajti doslej zaradi poškodb in drugih težav še nobeno zimo ni treniral tako, kot bi lahko in kot bi moral. Da je velik borec in že zrel atlet, je dokazal tudi. v .Pescari, ko je v frnišu premagal tudi Španca Lopeza, lanskega, finalista evropskega mladinskega prvenstva, ki ima sicer precej boljši rezultat kot Robert. ..Manjka pa mi močnih' med-narbdnih tekem, kajti le v močni konkurenci se atlet na fino obrusi in tam tudi lahko doseže dober čas. Samo dober čas pa ti zagotavlja, da te bodo organizatorji mednarodnih mitingov povabili. Paše nekaj vidiš na takih velikih tekmovanjih: kako je drugje atletika cenjena, saj so stadioni ob atletskih nastopih polni. In to je za nas, navajene, da doma nastopamo tudi pred nekaj deset gledalci, svojevrstno doživetje.”
Po koncu letošnje sezone, ki je za Roberta Šikonjo že dosedaj zelo uspešna, začneta oktobra s trenerjem s pripravami za prihodnje leto. .Treniral bom dvakrat, včasih tudi trikrat na dan. Brez trdega, garaškega treninga v današnji konkurenci v atletiki ne moreš računati na uspeh."
Z osmimi pokali iz Italije
Ekipna zmaga novomeških kolesarjev v Variani
VARIANO — Iz tega italijanskega mesta se je v ponedeljek vrnila skupina novomeških kolesarjev, ki je tamkaj sodelovala na nedeljski 1,50 kilometrov dolgi cestni dirki. V konkurenci preko 80 kolesarjev iz Italije ni Jugoslavije so Novomeščani' dosegli lep uspeh, saj so domov prinesli kar 8 'pokalov, največji pa jim je pripadel za žtnago v ekipni razvrstitvi.'
V končni razvrstitvi posameznikov je bil najboljši Jugoslovan Sandi Papež na 7. mestu. Ostali Novomeščani so zasedli naslednja mesta: 8. Smole, 22. Bojane, 32. Robič, Novak je moral zaradi okvare na kolesu odstopiti. Omenimo naj še, da je Smoletu pripadlo 1. mesto na letečih ciljih, na gorskih pa je bil 2. Sicer pa je že na startu-pobegnilo 5 Jugoslovanov, ki se jim je pri 70. kilometru pridružilo še 5 Italijanov, na hudem klancu 40 kilometrov pred ciljem pa jih je ujel še Papež. Ta skupina je tudi skupaj privozila v cilj.
PET DNI PO BOSNI
NOVO MESTO — V ponedeljek je v Bihač odpotovala članska vrsta novomeških kolesarjev, ki ta čas že vozi na etapni dirki popoteh Avnoja. Dirka traja od 23. do 27. julija, o rezultatih pa bomo poročali v naslednji številki.
PRIMC PRVI NA DVOBOJU S FRANCIJO
V Celju je bil dvoboj mladinskih atletskih reprezentanc Francije in Jugoslavije. Igor Primc je dosegel pomembno mednarodno zmago v metu diska za 48,50 m, Gabrijel pa je imel v teku na 400 m z ovirami'' smolo. Na .osmi oviri je Oohitel poznejšega zmagovalca Francoza Vimperta. toda nekaj trenutkov . po tem je na spolzki stezi padelbv močno zaostal. Kljub temu se je-hrabro b.oril, in pred ciljem skoraj ■ujel našega drugega .reprezentanta.
Atleti po novem tretji
• ‘ '■ r -  ■ ‘     —■	-------
Po zadnjem tretjem kolu ekipnega atletskega  prvenstva $RS .	'	'
va, skok s palico, tejtpop, ?0Q0 m z zaprekami it) tek ,na j()00 m, v zveznem "programu pa. kladivo, troskok, tek na 10'km in jOOO m z zapre-
Izboljšati osebne rekorde
M. Podgoršek iz Brežic bo nastopila na mladinskih balkanskih atletskih igrah v Mariboru
BREŽICE — Posavska atletika je z imenom skromne, dobrih 16 let stare brežiške atletinje Mateje Podgoršek prvič vidneje prodrla na slovensko in jugoslovansko prizorišče kraljice športov. Pravzaprav gre izključno za uspeh brežiške šole atletike, saj Krčani in Sevničani ostajajo v tem športu v globoki anonimnosti. Škoda, ker v Posavju ni več gmotnih možnosti in atletiki predanih strokovnjakov, kot je brežiški profesor telesne vzgoje Polde Rovan, ki je odkril mladinsko republiško prvakinjo v "skoku v višino Matejo Podgoršek.
— Začela si torej že v osnovni šoli. Je bila atletika ..ljubezen na prvi pogled"?
„V šoli so mi šli vsi športi dobro. Rokomet se mi je zdel pregrob. Z atletiko sem se pričela resneje spogledovati tudi zato, ker je starejši brat Sašo že vadil pri brežiškem atletskem klubu. Mislim, da je prof. Rovan največ storil zame, saj je bil trener, ki je znal bodriti in me ni nikoli pustil na cedilu. Spremljal me je tudi na tekmovanjih. V klubu mi niso povzročali nobenih
Mateja Podgoršek: „Na testiranju v Ljubljani sem dosegla isti odriv kot moja vzornica l.idija Lapajne...”
težav, ko c e m prestopila k celjskemu Kladivarju. saj sem se odločila za nadaljevanje šolanja na srednji tehniški Stili gradbene usmeritvi v Celju in bi težko vadila doma."
— Kako usklajuješ šolske obveznosti z redno vadbo in tekmovanji?
.Zaenkrat ni nobenih težav. Zbranost, odločenost premagati še la centimeter, teči hitreje, ves tu boj s
samo seboj in tekmicami mi le pomaga, da gre v šoli v najlepšem redu. Atletika je pač predvsem individualni šport, in če se navadiš na to, da ni nič podarjenega, temveč vse pridobljeno z obilo.znoja v urah trde vadbe, se mi zdi, da je vse lažje..."
— Skpik v višino ostaja verjetno tvoja najmočnejša disciplina, čeprav je postal glavna disciplina v zadnjem času mnogoboj. Kateri so vidnejši rezultati?
ds .Lani sem bila na državnem prvenstvu za starejše mladince tjjptja v mnogoboju. Na nedavnem republiškem prvenstvu, ki je bilo hkrati izbirno tekmovanje za državno reprezentanco, ki bo nastopila 28. in 29. julija na atletskih mladinskih balkanskih igrah v Mariboru, sem zmagala v mnogoboju. S 4.730 točkami sem izboljšala prejšnji republiški rekord za strejše mladinke za okrog 300 točk."
— Ker si še mlajša mladinka, si gotovo obetaš še boljših izidov že na mariborski balkaniadi. Kakšni so biii tvoji rezultati ob postavitvi rekorda in s čim bi bila zadovpljna na balkaniadi?
..Mislim, da sem sposobna še enkrat popraviti vse osebne rekorde. Že /daj, ko treniram dvakrat na dan, skupaj 5 do 6 ur, dosegam enake in boljše izide kot na prvenstvu, kjer sem si priborila dres z državnim grbom. V višino imam s 166 cm še vedno rekord za mlajše mladinke v Sloveniji, na treningih pa skačem 170 cm. Tak izid bom skušala ponoviti na uradnem tekmovanju. Sicer pa so .mariborski" rezultati tile: 100 m — 16.4 sek., višina — 166 cm. krogla — 9,16 m, kopje 31,52 m in 800 m 2.26,1."
5. BUTORAJSKI ŠPORTNI TURNIR
BUTORA.I — Športno društvo Butoraj je v nedeljo zgledno organiziralo športni turnir, že peti zapovrstjo. Tekmovalci so se pomerili v malem-nogometu, vlečenju vrvi, metu'bombe in streljanju z zračno puško. Tako kot pretekla ieta je bilo najmnožičnejše tekmovanje v malem nogometu, kjer se je pomerilo 13 ekip, med njimi tudi iz v. p. Črnomelj in Celje. Zmagali so igralci ..Žoge”, torej igralci NK Bele krajine, med tremi ekipami v vlečenju vrvi so bili najboljši domačini, med tridesetimi metalci Jiombe pa Milan Jakša iz Črnomlja.
V Novi. Gorici je bilo zadnje, tretje kolo ekipnega atletskega prvenstva Slovenije po novem tekmovalnem sistemulNovomcšča-ni so v skupni razvrstitvi tretji, dekleta pa so peta.
Ker je bilo pred uvedbo novega tekmovalnega sistema 'veliko čtydmov ■in zavlačevanja z datumi posameznih kol, je nazadnje prišlo do pokrivanja dveh pomembnih mednarodnih srečanj z zadnjima dvema "koloma. V drugem kolu so kar trije rfovomeški državni reprezentarttje nastopili v Pescari v troboju z Italijo in Španijo, v zadnjem pa sta Primc in Gabrijel branila barve SFRJ v Celju proti Francozom.
Novi program republiškega prvenstva je močno skrčen, zato bo spodbu-dik klube v ozko specializacijo, v določene atletske discipline ali celo v novačenje majhnega števila kvalitetnih atletov iz drugih klubov. Medtem ko so bile v prejšnjem tekmovalnem sistemu zastopane prav vse atletske discipline olimpijskega programa razen hoje, maratona in deseteroboja/zdaj manjkajo v republiškem programu tek na 400 m ov., troskok, met kladi-
kami in tek na 400 rpji pki.rami. To pomeni, da smo vesji disciplin' vzeli priložnost za razvpj, saj jifitv kladivo, 3000 m z zaprekami,, (ek.na 400 m z ovirami in skok s paltcoler jroškok !e redko pfidejo v programe mitingov.
•- a' i,=: ■ ■ c .■ .' ••	•	*	v
V novem tekmovalnem sistemu lahko odfično shaja moštvo s 6 do 8 dobrimi atleti, v ptejšn jpm. pa jih je bilo v ekipi najmanj 25,. Zato sc je odsotnost treh državnih reprezentantov Novomeščanom močno poznala.
TURNIR V MALEM NOGOMETU
PRELOKA — 15. julija je bil na igrišču v Starem kalu turnir v malem nogometu, ki se ga je udeležilo šest ekip. Zmagovalni pokal je osvojila ekipa iz Butoraja, ki je v finalni tekmi premagala Tribučane, tretje mesto pa so osvojili nogometaši s Sinjega vrha.
„Svimi” iz Šentruperta
Franc Frelih seje lotil izdelave pri nas edinstvenega plavalnega pripomočka — Varen in praktičen
ŠENTRUPERT — Te dni prihaja iz trebanjskega konca zanimiva in nadvse koristna novost. Gre za to, da se je Franc Frelih iz Šentruperta lotil serijskega izdelovanja pripomočka za učenje plavanja, ki je gotovo edinstven pri nas, še pomembneje pa je verjetno dejstvo, da zagotavlja kopalcu domala 100-odstotno varnost.
Na videz zelo enostaven pripomoček je sestavljen i/. plastičnega obroča, na katerega se pritrdita dva plastična plovka. Pripomoček je izrednega pomena za učenje plavanja po šolah, saj je od množice tovrstnih predmetov (obroči, pasovi itd.) zagotovo najbolj praktičen in omogoča najhitrejše učenje. O novosti iz Šentruperta so pred dnevi na zadnjem seminarju v Čateških Toplicah spregovorili tudi člani Društva telesnokiiltur-nih pedagogov Dolenjske in Posavja. V svojem mnenju so zapisali:
»Pripomočki, ki jih izdelujete, so med praktičnim preizkusom na začetnikih dosegli odlične rezultate. Zbor našega društva, ki združuje vse pedagoge telesne kulture iz območja Novega mesta. Krškega, Sevnice, Brežic, Metlike, Črnomlja in Trebnjega, je soglasnega mnenja, da je nova naprava zelo uporabna in uspešna. Priporočamo jo začetnikom, plavalnim šolani in društvom kot naj-
bolj učinkovit pripomoček pri učenju plavanja."
Za vse. ki želijo „svimi" — tako se namreč novi pripomoček imenuje — preizkusiti, še naslova do-’ baviteljev: Franc Frelih, Šentrupert 35, telefon: (068) 40-200 ali 40-201, ali pa: Obrtna zadruga Dora, Prešernova 33, Mengeš, telefon: (061) 737-224. Prve pri- , merke ..svimija" je že moč kupiti v trgovinah.
B.	B.
Novi pripomoček za učenje plavanja iz Šentruperta je po prvih
ocenah najbolj praktičen.
zanesljiv in
Št. 30 (1624) — 26. julija 1984
DOLENJSKI LIST
19
Na enem prostoru dve znani svetovni znamki LEVI Š in WRANGLER
Kupujte z zanesljivostjo originalne hlače LEVPS in WRANGLER v modni hiši
slsoodofdl loomlielncčfjo
NOVO MESTO Komandanta Staneta 18
Levrs
r
Wran3le
Mladi rezervisti se izmikajo
Predsednik ribniške ZRVS zdaj Andrej Klemenc
RlUNICA — Občinska konferenca Zveze rezervnih vojaških starešin je na volilni konferenci ocenila delo v preteklem letu. Ugotovila je, da so bile zastavljene naloge pretežno uresničene. Člani organizacije so aktivni v različnih samoupravnih telesih, DPO, v enotah CZ in SLO itd. Ustanovili so dva nova aktiva v delovnih organizacijah Riko in Inles, načrtujejo pa ga v ITPP. Uspešno so ocenili tudi delo na idejnopolitičnem področju.
Predsedstvo pa ni zadovoljno z mlajšim kadrom, ki je neaktiven v organizaciji. V zvezi s tem problemom je potrebno aktvirati krajevne organizacije ZRVS in še tesneje sodelovati s pristojnimi v občini glede kadrovanja mladih za šole rezervnih oficirjev. Oživiti je potrebno predvsem delo krajevnih organizacij, v katerih naj bi potekale osnovne aktivnosti, organizirati evidenco in neakfivne ter nedisciplinirane poklicati na odgovor, poseben poudarek pa so na konferenci dali ustanavljanju strelskih sekcij. V prihodnjem programu strokovnega izobraževanja bo nujno več pozornosti posvetiti delu na terenu ter izvesti taktično-tehnične vaje enot.
Konferenca je izvolila novo vodstvo. Izvoljenih je bilo 25 članov občinske konference ter predsedstvo s 13 člani. Predsednik predsedstva je Andrej Klemenc.
MILAN GLAVONJIČ
TURISTIČNE ZANIMIVOSTI
4
urshow 1983 — Akrobatsko letenje eskadre letal
AIRSHOVV 1984
Od 30. avgusta do 2. septembra bo v Celovcu letalska razstava Airshovv 984. Med pomembnimi proizvajalci letal bodo svoje novosti predstavili .ngleži, Francozi, Američani, Italijani, Nizozemci itd. Prisotni pa bodotu-i Jugoslovani.	r	,
opreme za manjše in srednje velike obrate. Prizadevajo si spodbuditi zasebne lastnike gozdov k posodabljanju opreme za izkoriščanje tega naravnega bogastva. Ta program dopolnjujejo z napravami za spravilo lesa ter napravami s tritočkovnimi priključki za traktor, enostavnimi in dvobobenjskimi žičnimi vitli.
PRAŠIČI „PREORALI” NJIVO *
OSILNICA — Divji prašiči delajo škodo na osilniškem koncu. Pred kratkim so uničili njivo krompirja, last Darinke Osvald s Sel pri Osilnici. Njiva je bila po njihovem obisku taka, kot da so jo pravkar na novo preorali s plugom.
Vse prireditve imajo tudi namen osveščati ljudi, da je les material bivanja v zdravem okolju.
Kot vsako leto sodeluje na sejmu tudi slovensko lesno gospodarstvo, ki se bo kosalo z več kot 460 razstavljalci iz 21 držav Vzhoda in Zahoda.
Dvajset let zvestobe
Brez Novega mesta ni dopusta
Tako pravita nizozemska zakonca Flora Dekok in Peter Hervvaarden iz Rotterdama. Kaj ju privlači in kaj jezi, sta zaupala predstavnikom Dolenjske turistične zveze 4. julija na skromni slovesnosti ob 20-letnici njunega dopustovanja v naših krajih.
Poleg razstave na zemlji ..Stati-;how” bosta sobota, 1., in nede-a, 2. septembra, rezervirani za rrobatske polete mednarodnih afet. Poseben užitek bo nastop alijanskega akrobatskega moštva Frecce Tricolori”.
Predstavniki prireditelja govore samih superlativih. Obljubljajo reko 60 letal od najlažjih, preko rtov do „Oldyjev", med njrmi Mi-
rage, Harrier, F-16, Aermacchi, Saab, Boeing 737.City-Jet, Airbus, Concorde — torej letala, ki jih ni možno videti vsak dan. Upajo, da-jim bo uspelo prvič dobiti na razstavo tudi sovjetski Mig. Katera jugoslovanska letala bodo na razstavi, pa še ni bilo možno izvedeti.
Poznavalci menijo, da bo letošnji Airshovv v znamenju presenečenj in senzacij.
Kako sta v velikem Rotterdamu izvedela za majceno Novo mesto, je pripovedoval Peter Hervvaarden:
,,Za Novo mesto in njegove čare sem zvedel že med vojno v nacističnem taborišču pri Leipzigu, kjer sva se spoznala z vašim rojakom, sedaj že pokojnim profesorjem Viktorjem Fabjanom. Kasneje, ko smo že zacelili vojne rane, me je Viktor obiskal v Rotterdamu, nato pa jaz in moja soproga njega v Novem mestu. Pisalo se je leto 1964, ko sem prvič stopil v vaše mesto."
Tako je navdušeno pripovedoval Peter Hervvaarden. S soprogo gresta tudi v Rogaško Slatino, bila sta na Otočcu, letos prebivata v
Dolenjskih Toplicah, bivala sta v novomeškem Metropolu in „Ribji" — vendar ni dopusta brez Novega mesta. Pravzaprav nista ..klasična turista", ki bi jima bila dovolj hotelska postelja in žlica. Hodita med slovenske ljudi, spoznavata naravne lepote Slovenije, ki sta jo zelo vzljubila. Le koliko ljudi prihaja na dopust v iste kraje in isto deželo že toliko let? Prav gotovo sta onadva redki lastovki. Doma imata že preko 3000 barvnih diapozitivov iz Slovenije. Vsak kotiček njunega doma ju spominja na Slovenijo, pa naj bo to spominek, srajca, obleka, čevlji, prospekti itd. Hravita, da ju moti, Ker imata občutek, da je naše ljudi sram
Sodobna raba lesa
Letošnji sejem v Celovcu bo od 10. do 15. avgusta
Glavna značilnost letošnjega 33. lesnega sejma v Celovcu je prikaz noti oblik uporabe alternativne energije, žičnega transporta v gorskih jzdovih, elektronike na področju strojev in koncentriranega transportna področja.
Aktualna razstava se nanaša na odročje gozdarstva in lesne in-ustrije ter vso gospodarsko de-ivnost, ki je povezana z lesom, elovški lesni sejem zavzema dno mesto v Evropi tako v prak-
tičnem kot teoretičnem pogledu. Letos bodo med drugim razpravljali tudi o problemu odmiranja gozdov in o uporabi biomase' Posebnost letošnje razstave je tudi ta, da usmerja kupce k nakupu
„Labod” tovarna oblačil Novo mesto TOZD Commerce
Komisija za delovna razmerja TOZD Commerce objavlja
prosta dela in naloge:
1.	voznik tovornega vozila:
Pogoji:
— KV — C in D kategorije
— 6 do 12 mesecev del. izkušenj
— 1 mesec poskusno delo
2.	modelar za program PŠ:
Pogoji:
— SS, modelar konfekcijski ,	/
—- 1 do 2 leti delovnih izkušenj ! 1
— 3 mesece poskusno delo
Delovno razmerje za objavljena prosta,dela in naloge se sklene za nedoločen čas.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po dnevu objave na naslov:
Delovna organizacija „Labod" TOZD Commerce, Cesta herojev 29, Novo mesto (tel. 22—173).
516/30—84
© metalka
„Metalka” n. sol. o., TOZD „Trgovina” n. sol. o. Prodajno skladišče Metlika
objavlja
prosta dela oz. naloge:
prodaja blaga — 1 delavec
Pogoji:
— poklicna šola trgovske stroke oz. ustrezne strokovne smeri
— poskusno delo 1 mesec
Pisne ponudbe sprejema „Metalka" n. sol. o., kadrovska služba, Ljubljana, Dalmatinova 2, 8 dni po objavi.
515/30—84
‘©fr’	‘SaaBBailaIgyg
Krkin prostor za piknike v naravi pri Doienjskin toplicah
govoriti z njima v nemškem ali angleškem jeziku. Ugotovila sta, da naše šole znajo naučiti zelo dobro slovnico, za življenje in pogovor uporabnih besed pa je le bore malo.
Pravita, da ni prav, ker je v nizozemskih sredstvih javnega obveščanja premalo reklame za Slovenijo in Jugoslavijo kot celoto. Na
ta način bi bili njihovi ljudje objektivno obveščeni 0 nas in naši ponudbi. Ni čudno, da to ugotavljata, Saj imata v Rotterdamu svoj anketni urad in se razumeta na te reči.
In želje? Če bosta zdrava in živa, si želita za 25. obisk Novega mesta prejeti njegov mestni ključ.
Besedilo in fotografija:' J. Saje ,
Prva nagrada Avstrije
Avstrijska avtomobilska dirka formule 1 bo 19. avgusta na Dsterreichringu med Knittelfeldjom in Zeltvvegom
Poznavalci motošporta zatrjujejo krona moto športa. Avstrijska dirka tni užitek, saj leži proga v gozdnati
19. avgusta bo 12. dirka svetovnega prvenstva v formuli 1 FIA 1984. Proga je dolga 5,942 km, tekmovalci pa vozijo 53 krogov ali 314,926 km. Uradni hitrostni rekord kroga nosi Francoz Rene Arnoux na Renaultu z 1,32,01 minute (hitrost 232,483 km na uro). Neuradno pa vodi svetovni prvak formule 1 Nelsori Piquet na Brabham BMW, ko je leta 1982 prevozil krog v 1.27,612 minute in dosegel hitrost 244 km na uro.
Zakonca Hervvaarden se pozdravljata s predsednikom Dolenjske turistične zveze Alojzom Serinijem
KOMPAS
JUGOSLAVIJA
, da so avtomobilske dirke formule 1 daje ljubiteljem tega športa še doda-pokrajini avstrijske Štajerske.
V petek in soboto (17. in 18. avgusta) bodo treningi dopoldne od 10. do 11,30 in popoldne od 13. do 14. ure. V nedeljo 19. avgusta bo start dirke ob 14,30.
Lani je zmagal Francoz Alain Prost na Renault-Turbo pred Renejem Arnouxom na Ferrariju in Nelsonom Piquetom na Brabham— BMW.
Poleg dirke formule 1 bodo gledalci lahko opazovali angleško umetniško akrobatsko skupino „Red Arrovv", ki sodi med najboljše na svetu. Sodelovali pa bodo tudi piloti Royal Air Force s takšnimi zračnimi akrobacijami z lovci Har-, rier, da gledalcem zastaja 'dih
Obeta se torej obilo zanimivega na tleh in v zraku.
DOLENJ®?!! !.!ST
4MMFV IT
cl 30	--	26.	julij	h	i	4
Vsa sreča je pri nas minila, ko tebe, MU.AN, zemlja je prekrila. Le kje zdaj tvoje so roke. da skrbele bi za nas vse?
L A II V A L A
Ob tragični, mnogo prezgodnji izgubi 50-lctnega ljubega moža, očeta, sina, brata, strica
MILANA PAVIČA
iz Brezovice
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkem trenutku stali ob strani. 1’osebet se zahvaljujemo gasilskemu društvu s Suhorja, lovcem, godbi iz Metlike in župniku za lepo opravljeni obred.
Žalujoči: žena Katica, sin Branko, hčerka Milena, mama, bratje in sestri z družinami ter vse ostalo sorodstvo
Z A H V A L A
Ob boleči izgubi naše drage mame, babice. prababice in lete
ANTONIJE
JORDAN
roj. Starc
iz Koprivnika pri Kostanjevici
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste z nami sočustvovali, nam izrazili sožalje, darovali vence in cvetje, nas tolažili v ten težkih trenutkih ter našo mamo v tako velikem številu spremili k večnemu počitku. Posebno zahvalo izrekamo osebju splošne ambu-lante Kostanjevica za nego in pomoč med boleznijo, vaščanom Koprivnika. Zameškega in Čistega brega za pomoč, kolektivom in sindikalnim organizacijam Dl uro Salaj Kisko, IMV Novo mesto, Iskra Šentjernej, Sava Krško in Tiskarna Novo mesto za podarjene vence ier župniku za opravljeni obred.
Vsi njeni
Z A II V A L A
Ob izgubi naše drage mame. stare mame, prababice, sestre in tete
ANGELE GOLTES
roj. ŠKEDELJ
,	z	Dol.Prekope
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, pri jatel jem in znancem, ki ste jo tako številno,spremili na zadnji poti in ji darovali toliko lepega cvetja. Gasilskemu društu Prekopa za častno spremstvo, Kostanjeviškemu oktetu za občuteno zapete pesmi, ZZB NOV Kostanjevica in KZ Krka — TOZD Brazda za podarjene vence, DU Kostanjevica ter še posebej duhovniku za izredno lepo opravljeni obred. Vsem, ki ste nam pomagali in z nami sočustvovali, prisrčna hvala.
Žalujoči: hčerka Stanka in sin Tone z družinama ter ostalo sorodstvo
Dol. Prekopa. 23. 7. 1984
V našem itomu je praznina, a i' srcih bolečina.
Z A M V A 1. A
V 91. letu starosti nas je za vedno zapustila naša ljubl jena mama. stara mama, sestra in teta
MARIJA KOSMERLJ
* s Potovega vrha 5
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam pomagali v težkih trenutkih, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter pokojno spremili na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo pevcem in duhovniku za opravljeni obred. Hvala Mateji za poslovilne besede ob odprtem grobu.
Žalujoči: hčerke Mici, Fani, .loža z družino, sestri Pepca in Tončka
Živilski kombinat „Ž!TO”, n. sol. o.
Ljubljana, Šmartinska 154 TOZD Pekarna Krško, n. sub. o.
Krško, Cesta 4. julija 86
Razpisna‘komisija Žito — TOZD Pekarna Krško
razpisuje v skladu z določili statuta in družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v občini Krško dela in naloge
individualnega poslovodnega organa tozd (ni relekcija)
Mandat traja 4 leta.
Poleg pogojev, predpisanih v 511 čl. Zakona o združenem delu, mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje:
1. da ima visoko ali vtšjo izobrazbo naravoslovne ali družboslovne smeri s triletnimi oz. petletnimi delovnimi ižkušnjami na vodstvenih ali vodilnih delih;
2. da je državljan SFRJ in izpolnjuje splošne pogoje, določene z zakoni, samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori;
3. da ima organizacijske in samoupravne sposobnosti za vodenje in koordiniranje dela v TOZD,
4. da izpolnjuje pogoje, določene z družbenim dogovorom o kadrovski politiki.
Pisne prijave z ustreznimi dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: ŽITO Ljubljana — TOZD Pekarna Krško, Cesta 4. julija 86, z oznako „Za razpisno komisijo".
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po sprejemu sklepa o izbiri.
509/30-84
V skladu z 11. členom odloka o priznajih občine Brežice (Uradni list SRS, št. 22/80)
Komisija za odlikovanja in priznanja skupščine občine Brežice
RAZPISUJE
OKTOBRSKE NAGRADE IN PRIZNANJA OBČINE BREŽICE ZA LETO 1984
1. Oktobrske nagrade se podeljujejo posameznikom in pravnim osebam za posebne dosežke na družbenoekonomskem, političnem, znanstvenem, tehničnem, kulturnem in drugih področjih dela, ki imajo poseben pomen za razvoj in napredek občine Brežice.
2. Priznanja se podeljujejo posameznikom in pravnim osebam za izredno. uspešno delovanje na vseh področjih družbenega dela (na področju gospodarstva, družbenih dejavnosti in družbenopolitičnega dela).
3. Predloge za podelitev nagrad in priznanj lahko posredujejo:	organizacije	združenega dela, samoupravne
interesne skupnosti, krajevne skupnosti, družbenopolitične organizacije, druge družbene organizacije in društva, izvršni svet SO Brežice, delovni ljudje in občani.
4. Pismene predloge z obrazložitvijo pošljite do 31. avgusta 1984 Komisiji za odlikovanja in priznanja skupščine občine Brežice — Cesta prvih borcev 18, 68250 Brežice. Predlogov, ki bodo prispeli po tem roku, komisija ne bo upoštevala.
5. Podelitev oktobrskih nagrad in priznanj občine Brežice za leto 1984 bo 28. oktobra 1984 ob prazniku občine na svečani seji zborov skupščine občine Brežice.
Komisija za odlikovanja in priznanja skupščine občine Brežice
ZAHVALA
74. letu starosti nas je zapustil naš tiraai brat in stric
JOŽE
FLORJANČIČ
i/. Jelš T, Otočec
Prisrčno sc zahvaljujemo vsem vaščanom za podarjeni venec in izrečeno sožalje. Iskrena zahvala velja sosedi Mimi Rožanc in Štefki Jerman za vsestransko pomoč, župniku pa za opravljeni obred. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
zaiivAla
V 9^. letu starosti nas je za vedno zapustila naša mama in stara mama
MARIJA
VRANEŠIČ
s Cerkvišč 21
Zahvaljujemo se sorodnikom, vaščanom, znancem in prijatel jem za izrečeno sožalje in cvetje, podarjeno pokojni. Posebna zahvala za poslovilni govor pred domačo hišo Zolki Mravine in ob odprtem grobu v imenu ZB Tonetu Kralju ter pevskemu oktetu iz Gribelj in godbi na pihala iz Črnomlja. Še enkrat hvala vsem, ki ste pokojno spremili na njeni zadnji poti in nam s tem lajšali
bolečine.
Žalujoči: sin I one z ženo in družino
ISKRA — Industrija za avtomatiko Ljubljana, o.sub.o TOZD Tovarna napajalnih naprav Novo mesto, o.sub.o Novo mesto, Bršljin 63
Komisija za delovna razmerja TOZD ponovno razpisuje
štipendije za študij na naslednjih usmeritvah:
Fakulteta za elektroniko
I. stopnja 2 štipendiji
II. stopnja 3 štipendije
Prošnje z dokazili o izobrazbi bomo sprejemali 8 dni po objavi na naslov: ISKRA Avtomatika, TOZD Tovarna napajalnih naprav, Novo mesto, Bršljin 63.
507/30—84
Srednja šola kovinarske in elektrotehnične usmeritve Krško, p. o., Krško, Hočevarjev trg 1,
komisija za medsebojna delovna razmerja
razpisuje
prosta dela in naloge za:
1. enega učitelja praktičnega pouka — elektronika za nedoločen čas
2. enega učitelja praktičnega pouka — energetika za nedoločen čas	*
Kandidati morajo imeti ustrezno višjo izobrazbo in najmanj tri leta ustreznih delovnih izkušenj.
Kandidati naj pošljejo prijave z ustreznimi dokazili o izobrazbi v petnajstih dneh po objavi razpisa.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v petnajstih dneh po izteku razpisnega roka.
KIT Kmetijska zadruga Metlika, n. sol. o.
Trg svobode 3 68330 Metlika
*
Razpisna komisija
razpisuje	.
prosta dela in naloge delavca s posebnimi pooblastili in
odgovornostmi
vodje računovodstva
Kandidat mora poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje pogoje:
— da ‘ma visoko ali višjo izobrazbo ekonomske smeri s 3-letnimi delovnimi izkušnjami ali srednješolsko izoDrazbo ekonomske smeri z 10-letnimi delovnimi izkušnjami pri finančno-računovodskih delih
— da ima organizacijske sposobnosti
— da ima pravilen odnos do samoupravljanja in družbene lastnine.
Izbrani kandidat bo imenovan za dobo 4 let.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema razpisna komisija KIT Kmetijske zadruge Metlika 15 dni po objavi razpisa.
O izidu razpisa bomo kandidate obvestili najkasneje v 15 dneh po izboru.
510/30—84
Tovarna celuloze in papirja „DJURO SALAJ”, KRŠKO
TOZD VZDRŽEVANJE
objavlja
prosta dela in naloge za:
1. strugarska dela III. stopnje — za 1 delavca
Pogoji:
— poklicna šola ustrezne smeri
— 2—3 Igta delovnih izkušenj
— 2 meseca poskusnega dela
— delo za nedoločen čas
2. strugarska dela IV. stopnje — za 1 delavca
Pogoji:	j	■
— poklicna šola ustrezne smeri
— 1—2 leti delovnih izkušenj
— 2 meseca poskusnega dela
— delo za nedoločen čas
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba naše DO 8 dni po objavi.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 30 dni po izteku roka za sprejemanje prijav.
Gozdno gospodarstvo Brežice Trgovina
TOZD
obvešča, da bo v času od 1. do 15. 8. 1984 ponovno sprejemalo naročila za drva.
Naročila bomo sprejemali v poslovalnici Brežice, Cesta bratov Cerjakov 43, ob delavnikih med 7. in 15. uro. Vsem interesentom, ki bodo v tem času osebno, pismeno ali telefonsko prijavili potrebe, bomo drva za kurilno sezono 1984/85 dobavili do konca meseca oktobra.
Po preteku objavljenega roka naročil za predstoječo kurilno sezono ne bomo več sprejemali.
St. 30
1*1
DOLENJSKI UST
21
TEDENS
50B55
Četrtek, 26. julija — Ana Petek, 27. julija — Gorazd Sobota, 28. julija — Nevenka Nedelja, 29. julija — Marta Ponedeljek, 30. julija — Peter Torek, 31. julija — Ignac Sreda, 1. avgusta — Alfonz Četrtek, 2. avgusta — Evzebij
LUNINE MENE
28. julija ob 12.51 — mlaj
KIM
BREŽICE — 27. in 28. 7. ameriški Ulm Svet seksa. 29. in 30. 7. japonski film Skrivnost grobnice Hinohara. 31. 7. poljski film Pes sence.
ČRNOMELJ — 27. in 29.-7. film Neuničljivi iz pekla. 29. 7. trim Norosti gospe Elode. 31. 7. ameriški film Človek iz Sanfernanda.
DOLENJSKE TOPLICE: 27. in 29.
7. ameriški film Pink Floyd — zid. I.
8. ameriški film Skrivnost dokumentov.
KRŠKO: 26. 7. ameriški film Ljubezen na prvi ugriz. 29. 7. panamski film Podzelje Montreala.
KOSTANJEVICA? 28. 7. ameriški film Močni in zločinci. 29. 7. ameriški film Krvavi avtostop.
NOVO MESTO — DOM KULTURE? 26. in 27. 7. ameriški film Vztrajno zapeljevanje. 28. in 29. 7. ameriški film Goljufiva igra. 31. 7. in L 8. ameriški film Reši se, kdor se more. I. 8. matineja — ameriški film Draga morska bitja.
SEVNICA? 27. in 28. 7. ameriški film Kuba. 29. 7. italijanski film Teror ekspres.
STANOVANJA
ZAMENJAM enosobno stanovanje v Straži za garsonjero ali enosobno stanovanje v Novem mestu. Kličite na telefon 23—561!
IŠČEM enosobno stanovanje ali garsonjero v Novem mestu. Ponudbe pod_šifro: AVGUST.
IŠČEM neopremljeno enosobno stanovanje v Novem mestu. Možno delno predplačilo. Naslov v upravi lista (4273/84).
ZA DOBO 3 ali 5 let oddam enosobno stanovanje. Pogoj je predplačilo. Naslov v upravi lista (4277/84).
Motorna vozila
LADO 1500 S, letnik 1977, prodam za 22 M. Telefon 25—916.
PRODAM ZASTAVO 750, letnik 1973, registrirano do aprila 1985, za 5 M, in motor Tomos 4 z dolgo osjo za čoln, cena po dogovoru. Informacije na telefon 23—011.
R 18 TLJ (5 prestav) prodam po ugodni ceni. Informacije na telefon (068) 22—356 int. 3, dopoldne.
PRODAM motorno kolo Tomos P»< h skuter. Informacije na telefon 24—520 po 16. uri.
ZASTAVO 101 M, letnik 1981, prodam. Cvijan Lukič, like Vaštetove 5, Novo mesto.
R 4, letnik 1976, ugodno prodam. Pezdirc, Na bregu 17, Črnomelj, telefon 51 —191.
MOPED, potreben popravila, prodam. Žnidaršič, Roje 14. Šentjernej.
ZASTAVO 750 LE, letnik 1981, v’ ‘dobrem stanju, prodam. Drago Slovenc, Curnovec 42, Sromlje.
PRODAM ZASTAVO 750, letnik 1977, za 70.(K)0din. Ogled vsak dan po 15. uri. Dragan, UL Cankarjeve brigade 35, Trebnje.
PRODAM 126 P, letnik 1978. Jože Volčjak, Dol. Kamence 5 a. Novo mesto.
PROD AM 126 P. star 16 mesecev. Dol. Kamence 27, Novo mesto.
PRODAM ZASTAVO 101 confort, letnik 1980, prevoženih 24000 km. Tel. (068) 23—085.
PRODAM R 4, letnik 79. Tel. 84—009..
ZASTAVO 750, letnik 1973, dobro ohranjeno, registrirano do julija 1985, prodam za 62.000 din. Tel. (068) 72—174 od 20. ure dalje.
PRODAM ZASTAVO 101 confort in 126 P, oboje letnik 1981. Jože Pečaver, Dol. Toplice 158 (Cvibelj), tel 84—527 od 7. do 14. ure.
PRODAM 126 P, letnik 82, ter Opel Record z vgrajeno plinsko napravo. Pod Trško goro 49, Novo mesto, tel.
22—815.
R 4, letnik 1974. prodam. Slavko Blažič, Stopiče 33 pri Novem mestu.
PRODAM MOTOR ter razne dele za wartburg in električni pastir Kekec. Jože Prah, Gor. Prekopa, Kostanjevica 68312.
PRODAM kombi Zastavo 850, letnik 1979, registriran za 8 oseb. Tel.
23—290.
PRODAM NOV RENAULT 4 GTL. Tel. 22—129.
ŠKODO 1000 MB. registrirano do 8.6. 1985, prodam. Goriška vas 7, Škocjan.
PRODAM 126 P, letnik 81/novem-ber. Tel. 24—605 int. 49 dopoldne ali 85—786 popoldne.
PRODAM LADO 1200. aro eno leto. Gostilna Veselič, Podzemelj, tel 56—656.
RENAULT 16, dobro ohranjen, prodam. Tel. 24—159.
PRODAM RENAULT l8TLJ.star osem mesecev. Tel. (068) 84—101 zjutraj od 7. do 8. ure in zvečer od 20. do 21. ure.
DYANO, letnik 1977, obnovljeno, registrirano do 11. 3. 1985. prodam za 11 S M. Jože Šinkovec, Regerča vas 48, Novo mesto.
POCENI PRODAM Z 750 lux, letnik 1976. Smolenja yas 50.
Z 750 SC, letnik 79, Z 850, letnik 81 in JAWO 350 prodam. Otočec 101.
PRODAM ZASTAVO 750 SC, letnik 79. Tel. (068) 72—473.
PRODAM TOMOS avtomatik 1983. Tel. 23—931.
PRODAM LADO 1200, letnik 1972, po zelo ugodni ceni. Bojan Vidmar, Šadinja vas 33, 68361 Dvor pri Žužemberku.
PO UGODNI CENI PRODAM
EMZ 150, registriran do 1985. letaV" Marjan Kastelic. Gabeije pri Brusnicah.
R 4, letnik 1978, karamboliran, prodam. Stane Rus. Meniška vas 32, Dolenjske Toplice.
ZASTAVO 750 LE, novo, nevoženo? ugodno prodam. Tel. 21-615 zvečer.
TOMOS SLC 15, letnik 1984, prodam. Peter Humek, Irča vas 18, Novo mesto.
UGODNO in poceni prodam Z 101, letnik 76. Tel. 23-607 ali 23-548.
PRODAM Z 750, letnik 1975. Tel.
24—026 popoldne.
DOLENJSKI LIST
IZDAJA: DITC, tozd Časopis Dolenjski list, Novo mesto.
USTANOVITELJICE LISTA:občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje.
IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Tone Jesenko.
UREDNIŠKI ODBOR: Drago Rustja (v. d. glavnega urednika in vodja tozda), Marjan Legan (odgovorni urednik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Mirjam Bezek, Bojan Budja, Zdenka Lindič—Dragaš, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Jože Simčič, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Tehnični,urednik Priloge: Jože Matkovič, Ekonomska propaganda: Janko Saje, Iztok Gačnik.
IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 20 din. Letna naročnina 900 din — Za delovne in družbene organizacije 1.600 din, za inozemstvo 15 ameriških dolarjev oz. 40 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti). — Devizni račun52100—620—970—257300 -128-4405/9 (Ljubljanska banka. Temeljna dolenjska banka Novo nesto).
OGLASI: 1 cm višine venem stolpcu za komercialne oglase 325 din, za azpise, licitacije ipd 455 din, 1 cm na določeni srednji ali zadnji strani 495'din, 1 cm na prvi strani 650 din. Vsak mali oglas do 10 besed 180 din, vsaka nadaljma beseda 18 din. Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št. 421—1/72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov.
TEKOČI RAČUN pri podružnicei SDK v Novem mestu 52100—603—30624 — Naslov uredništva: 68001 Novo mesto, Germova 3, p. p. 33, telefon (068) 23—606 — Naslov ekonomske propagande, malih oglasov in naročniškega oddelka: Jenkova 1, p. p. 33, telefon (068) 24—006 — Nenaročenih rokopfeov in fotografij ne vračamo — Časopisni stavek, filmi in prelom: DITC. tozd Grafika, Novo mesto *- Barvni filmi in tisk: Ljudska pravica, 1 jubljann
Z 750, letnik 1982, prevoženih 15.000 km, registrirana do julija 1985. prodam za 23 SM. Tel (068) 62-222 popoldan.
PRODAM 126 P, letnik 1979. Tel. 32-106.
PRODAM ZASTAVO 101. letnik 78, in univerzalni mlin HOBI 82, nov, še v garanciji. Škocjan 70.
PRODAM ZASTAVO 101, letnik 1976, registrirana do 2. 2. 84. Slavko Šimec, Stopiče 77.
PRODAM ZASTAVO 101, staro 32 mesecev. Milan Vertuš, C. herojev 38, Novo mesto.
126 P, generalno obnovljen, letnik 78, prodam. Drska 49, Novo mesto, tel. 22-953.
PRODAM R 4, letnik 1979, 40.000 km. Kastelec, tel. 23-725.
PRODAM ZASTAVO 750 LE, staro 7 mesecev. Tel. 25-562.
ZASTAVO 101, letnik 84, karamb-olirano, prodam. Jerman, Gorenja vas 9, Mokronog.
R 4, letnik 1977, prodam. Tel. 69-133.
PRODAM Z 750 LC, letnik december 79, v dobrem stanju. Martin Kodrič, Župeča vas 12, 68263 Cerklje ob Krki.
MERCEDES 190 diesel, letnik 1965, registriran, prodam. Gorenja vas 25, Mirna, 68233.
O Kmetijski stroji j!
PRODAM traktor Štore 502, star 6 mesecev. Tel. 84-331.	.
PRODAM APN 4 po ugodni ceni. Kink, Stopiče 54.
PRODAM traktorsko kif>er prikolico. Tel. 84-009.
PRODAM TRAKTOR PORSCHE 14 km s špero hidravliko in koso, v dobrem stanju. Jože Hudoklin, Gor. Vrhpolje 45, Šentjernej.
PRODAM TRAKTOR IMT 533 700 deL ur. Ivan Gorenc, Hrastno 5, 68232 Šentrupert.
PRODAM traktor Cirmik 36 PS v dobrem stanju. Rafael Mlakar, Žado-vinek 2, 68273 Leskovec.
PRODAM traktor Paskvalis, _ 14 KS. Viktor Candellari, Gabrijele’34, 68296 Krmelj, tel. (068) 88-955.
TRAKTOR DEUTZ 62 KM, original magirus, letnik 1974, obnovljen, ugodno prodam. V račun vzamem manjši osebni avto. Gor. vas 25,68233 Mirna.
PRODAM kombajn 780 v dobrem stanju. Cena 30 SM. Tel. (061) 62-584 po 20. uri.
PRODAM traktor ZETOR 7011 in voz. Slavko Salmič. Stara Bučka 30, 68275 Škocjan.
ZELO POCENI prodam električno kosilnico s kombinacijoenofaz.no, trifazno. Telefon popoldne 23—609.
PRODAM frezo Gorenje Muta 101 s prikolico in plugom. Telefon (068) 84—178.
KOSILNICO RA Pl D Gorenje Muta ugodno prodam. Informacije na telefon (068) 40—126,v večernih urah.
PRODAM vprežne grablje, obračalnik in kosilnico Bautz, vse v odličnem stanju. Stane Jurčič. Ladja 8, 61215 Medvode. •
UGODNO PRODAM traktor BAUTZ (18 KS)- v dobrem uporabnem stanju. Bračun. Pavlova vas 9, 68255 Pišece.
PRODAM
PRODAM KOLO SENIOR na f0' prestav. Tel. 23-878.
PRODAM električni harmonij in kasetofon „Loeweopta.” Tel. 23-937 dopoldne.
PRODAM mlado brejo kravo. Jurij Murn, Vel. Orehek 12, tel. 43-840 ali 21-840.
PRODAM 3 spodnje kuhinjske elemente — bele, 2 omarici 40 in 50 cm tn pomivalno korito z omarico. Bol-din, sp. Berčiče n. h., Metlika.
PRODAM dobro ohranjen leseni hram, velikost 20 m2, z napuščem 1,4 m in dvema prostoroma. Interesenti lahko pokličejo na tel. (068) 61-929.
UGODNO PRODAM, zaradi starosti in bolezni, kompleten elektro mlin, možen tudi na vodo z dvema paroma kamnov, dvojni valjček premera 30 cm s kompletno transmisijo, vse na krogljičnih ležajih. Zmogljivost na dan 2.000 kg. Jože Švajger, Na bregu 25, Črnomelj.
PRODAM solo električno kitaro Melodija, še v garanciji in Tomos avtomatik. letnik 1980. Andrej Divjak, Dol. Prekopa 19 a. Kostanjevica.
PRODAM trifazni hidrofor (J 20 1). dobro ohranjen. Rozalija Šmalc, Zalog 11. Novo mesto.
PRODAM spalnico Krka po ugodni ceni zaradi selitve. Naslov v upravi lista (4274/84).
PRODAM komat (24 col), kompleten, v zelo dobrepi stanju, in kardanski kompresor za vse traktor je, je možna montaža. Goriška vas 7, Škocjan.
PRODAM borove plohe debeline 8 cm. Tel. 21-320.
PRODAM kravo, brejo 8 mesecev. Franc Grabljcvic. Češence I. Mirna Pee.
PRODAM SOT.OR Mctka-Monl. športno kolo Rog in nahrbtnik. Franc Kos. Kristanova 24. Novo mesto. \ popoldanskih urah.
UGODNO PRODAM NOV I RANSPOR I FR za šilažo. Slavko Košak. Dol. Maharovec 21. Šentjernej.
OTROŠKI VOZIČEK poceni prodam. Majda Peric, v Ragov log 2, Novo mesto.
PRODAM železen oder za fasade, 40 plohov in šotor za 4osebe, Naslov v upravi lista (4275/84).
PRODAM FBI ozvočenje (200 vatov), fiat 125 P. letnik-1976. Jože Maver. Dol. Nemška vas 54, Trebnje.
PRODAM konja, starega 5 let. Težak 600 kg, dober voznik. Anton Štubljer, Pugled 2, Semič.
PRODAM rabljen trosed in dva fotelja ter dve mali pony kolesi. Na--slov v upravi lista (4276/84).
PRODAM 40 vreč termona. Ciril Škufca, Sadinja vas 40. Dvor.
PRODAM športni Chicco voziček za dvojčke. Tel. 25-056 popoldan.
PRODAM TV COLOR, rabljen. Ul. 12 udarne brigade 7. Novo mesto, tel. 20-520.
POCENI PRODAM desko za jadranje. Durič, Družinska vas 69 a. Šmarješke Toplice.
PRODAM otroški športni voziček in otroško posteljico. Mali, Gor. Straža 167.
PRODAM avtoradio. Pero Matič, Jerebova 8 b. Novo mesto.
POLARNO LISICO (ovratnik in kučma), prodam. Tel. 25-986 pto 19. uri.
PRODAM 500 kg težkega junca. Franc Udovič, Češnjevek 6, Trebnje.
PRODAM agregat (1,5 W). zelo malo rabljen, prenosni televizor in motorno žago Stihi 075. Slavko Žulič, Vratno 18, 68310 Šentjernej.
PRODAM diatonično harmoniko. Slavko Antončič, Vinji vrh 39, Šmarješke Toplice.
PRODAM dva meseca stare rjave in bele lahke jarkice, odlične nesnice. Stanonik, Log 9, Škofja Loka.
UGODNO PRODAM dobro ohranjen električni računski stroj, letnik 1975, tip Oliveri, in nov aparat za argonsko varjenje, moč 135 A. Informacije dobite na telefon (068) 21—008.
PRODAM avtodvigalo IIIAB— MILANO (1500 kg), pri katerem je mogoča dodelava. Telefon 700—101. Zaprešič.
GRADBENO BARAKO v Regerči vasi prodam. Staniša. Šmihel 4, Novo mesto.
KUPIM
KUPIM MAJHEN, raztegljiv, dobro ohranjen kavč. Tel. 22-768.
POSEST
PRODAM parcelo, piiiucino za
vinograd in vikend, v Starih vinah (približno 55 a). Franc Komljanec, Žagrad.l, Škocjan.
VINOGRAD in zidanico v Metliki prodam. Tel. (061) 576—410.
DRUŽINSKO HIŠO 7 vrtom v središču Sevnice, vseljiva takoj, prodam. Tel. (068) 81-662.
PRODAM enostanovanjsko nedokončano hišo Metlika — Rosalnice. Obširne podatke dobite pri Stanetu Jurejevčiču, Rosalnice n. h.
R A Z N O
SPREJMEM dekle, ki bi rada nadaljevala šolanje, tečaj, se kaj i/.učila ali zaposlila. Ji tudi pomagam. Martin Kaplan, CJaljevica 14, Ljubljana.
GARAŽO v Novem mestu iščem. Ponudbe pod šifro: „AVG US I ”.
Ol) 1. avgusta vzamem v varstvo otroke. Novak, Hladnikova I, Novo mesto.
Na avtobusu, ki sc je vračal iz kolonije 15. 1. 1984, sem pozabil fotoapa-
rat Barete. Poštenega najditelja prosim, da ga vrne proti nagradi, ker mi je birmansko darilo. Tel. 22-512, Ivan Serec, U. Danila Bučarja 16, Novo mesto.
TONČKA IIUDOROVEC, Ruperč vrh 50, Novo mesto, opozarjam sosede, naj ne širijo lažnih govoric, da * je moj sin Slavko vzel koze, ker to ni res.
I RANC CEKUTA, Hrvaški Brod II, Šentjernej, prepovedujem vožnjo po travniku v Ščurkah, posebno za Mršečo vas. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
SENICA MARIJA iz Mrzlave vasi 5 prepovedujem Štefaniji Topolovec iz Velikih Malenc 31 a vsakršno vožnjo preko mojih parcel št. 284/1, 284/2, 303/2 in 303/3, k. o. Čatež. V primeru neupoštevanja prepovedi jo bom sodno preganjala.
PEPCA KOVAČIČ, Mali vrh 4, Mirna peč, prepovedujem vsako vožnjo v Velikem Lipovcu iz Čemerja po Lužarjevem potu. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala
LADISLAV VIDMAR, Sadinja vas, prepovedujem Lojzu in Pepi Rant iz Sadinje vasi pašo njihovih kokoši po naših njivah, obenem pa naj prekliče neresnične obtožbe. Če tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
ffogVESTILA I
INOGOMETNI KLUB Vinica pri Šmarjeti priredi dne 28. julija VELIKO VRTNO VESELICO z bogatim srečelovom. Zabaval vas bo ansambel JOŽETA GOTL1BA. Vabljeni!
OBVEŠČAM cenjene stranke, da bo ekspres čevljarstvo zaprto zaradi dopusta od 4. 8. do20. 8. 1984. Rudolf Članek, Čitalniška 2, Novo mesto.
JOŽICA DAROVEC, brivsko frizerski salon. Gornja Straža 7 a, obvešča cenjene stranke, da bo zaradi letnih dopustov salon odprt od 1. 8. 1984 do 31. 8. 1984 samo popoldan. Ob delavnikih od 13,00 do 20,00 ure, ob sobotah od 7,00 do 14,00 ure. Se priporočam!
JARKICE, rjave nesnice, prodam. Knafeljc, Žabja vas, Na Tratah 8, Novo mesto.
ZAHVALA
Ob težki prometni nezgodi, ki sem jo utrpel 1. aprila letos, izrekam iskreno zahvalo vsem, ki so mi kakorkoli pomagali v kritičnih trenutkih in med zdravljenjem. Zlasti se zahvaljujem zdravnici iz zdravstvenega doma Krško dr. Tatjani Andrejaševič. šoferju rešilnega avtomobila, splošni bolnišnici Novo mesto — kirurškemu oddelku, dr. Leopoldu Moreli, oddelku za intenzivno nego. dr. Stanetu Šušteršiču in strežnemu osebju. Martin BIZJAK, Arto 3, Studenec.
va v krogu svojih najdražjih, Tončka, Marija, Pejjca. Ivan, Martin, Nežka in Olga z družinami, svakinja Lojzka z družino. 24 vnukov in 12 pravnukov.
KONEC ŠUŠMARSTVA
'Predstavniki kočevskih organizaciji združenega dela so na svojem zaseda-, nju spregovorili tudi o drobnem, gospodarstvu, predvsem o obrti. Raz-': pravljalci so opozorili na potrebo po hitrejšem razvoju redne obrti in omejevanju oziroma preprečevanju popoldanske obrti in predvsem ne-; prijevljene obrti. Proti vsem tistim, ki. opravljajo obrtno dejavnost brez plačevanja davčnih obveznosti, je: potrebno ukrepati po sprejetih predpisih, oziroma si prizadevati za njihovo vključitev v vrste rednih obr-1 tnikov, so menili. Glavno breme v teh prizadevanjih naj bi nosilo združenje obrtnikov pa tudi pristojni organi občinske skupščine.
vd'
Cikcak po Kočevski
.
Dragi mami ANČKI VOVKO, Koglo 11 pri Šmarjeti, želimo za god vse najlepše, srečo in zdravje, enako sestri ANČKI MASN1K insosedi ANČKI ŠTIMPFELJ. Družina HORVAT.
Draga mama ANA ERŠTE iz Trške gore praznuje življenjski jubilej, 70. rojstni dan. Za ta praznik ji voščimo vse najboljše, predvsem pa zdravja, otroci z družinami. Voščilu se pridružuje še mož France.	*
Draga, dobra in skrbna mama ANA PROGARJEVA iz Mirne peči 34 praznuje te dni svoj dvojni praznik. Želimo ji vse najboljše, predvsem pa zdravja, in da bi ga praznovala še mnogo let. Otroci z družinami.
Dragi mami, stari mami in babici ANTONIJI TURK iz Polhoviceželijo iz srca za njen 80. rojstni dan, da bi ga praznovala še vrsto let srečna in zdra-
SRNA TRČILA V AVTO — Na magistralni cesti v Ložinah pri Koče-vjuje 11. julija okoli 6. ure skočila srna pred avtomobil, ki ga je vozil A. B. iz Ljubljane. Na avtu je škode za 50.000 din, srna je bila ranjena, šoferju pa ni bilo nič.
UBOGI OČETOV AVTO — Na magistralni cesti med Ribnico in Kočevjem seje 10. julija nekoliko prehitro peljal z očetovim avtom B. O. iz Ribnice i,n se zaletel v tovornjak ZKGP. Poškodovan na srečo ni nihče, le na pločevini je kar za 150.000 din škode.
VLOMIL IN UMRL — Anton Mu-hvič je 11. julija prijavil vlom v svoj vikend v Mačkovcu pri Oneku. Ko je miličnik pogledal malo okoli vikenda, je našel mrtvega 54-letnega S. K., za katerega domnevajo, da sp je zastrupil, verjetno z alkoholom, ki ga je vzel v vikendu, saj je bil znan kot ljubitelj kapljice.
TRČENJE PREVELIKIH — Na cesti v Rajndolu sta trčila dva široka tuja avtomobila, ki sta ju vozila M. G., kije na začasnem delu v ZRN, in J. O. iz Ljubljane. Škode je kar za 250.000 din. Nesreča je opozorilo avtomobilistom, da široki tuji avtomobili niso za ozkp, ovinkaste in makadamske kočevske ceste.
OKRADLI VALJAR — V Koprivniku so 6. julija okradli valjar Komunalnega podjetja Grosuplje. Iz njega so izpraznili nafto in mu pobrali orodje, da je škode za 11.000 din.
Iz KS Livold
SAMOPRISPEVEK ZA VODO? — Na regionalnem vodovodu Sod; ražica—Ribnica—Kočevje—Črni potok bo treba zamenjati cevi. To občutita tudi Dolga vas in Livold, saj je v ceveh slabši pritisk, še slabši pa bo, ko bodo na ta vodovod priključene nove rasi. V KS računajo na uvedbo novega samoprispevka, s katerim bi pridobili denar za ureditev oskrbe z vodo na območju KS.
RADI BI TRGOV1NO—Prebivalci Črnega potoka si žele trgovino, saj morajo zdaj po vsako malenkost v Livold, Dolgo vas ali Kočevje.
PREMALO KRUHA — V novi trgovini v Dolgi vasi dobe kruh predvsem tisti, ki so ga pri trgovcu naročili. in tisti, ki pridejo ponj bolj zgodaj in dobe tisti kruh. ki ga je trgovec naročil več, kot je naročil. Potrošniki,t ki ostajajo brez kruha, so zato nezadovoljni.
Obnemogel je na poti, nad cvetočimi livadami kroži njegov sen.
ZAHVALA
Mnogo prezgodaj, komaj v 51. letu starosti je usahnilo nam tako drago življenje ljubljenega moža, tate, brata, zeta, svaka in strica
VJEKOSLAVA — MIŠA BOŽIČA
iz Jurovskcga Broda pri Metliki
Iskrena hvala osebju Onkološkega inštituta v Ljubljani za trud, da bi bolezen premagali, prav tako osebju Pljučnega oddelka v Novem mestu za skrb in nego v zadnjih dneh. Posebno se želimo zahvaliti dr. sc. med. Blažu Mlačku in dr. Ivki, ki sta ves čas bolezni plemenito skrbela za našega tata in mu lajšala trpljenje. Hvaležni smo vsem. ki ste tato spodbujali, nam pa bili v oporo, posebno dobrim sosedam Danici Laip, Martini Geršič, Ankici Grgurič in Mišovemu prijatelju Ivu Ivkoviču ter Daretu Barbiču, bili so z narrii, ko nam je bilo težko. Hvala vsem. ki ste tatu prinesli toliko lepega cvetja in vencev: sodelavcem iz Novoteksa. Ba rbarinim .sošolcem, vsem delovnim in družbenopolitičnim organizacijam, sorodnikom, prijateljem in znancem in tako tatov dom spremenili v cvetočo poljano. Iskrena zahvala velja tovarišem Stjepanu Mikulandriču, Jožetu Matjašiču ih Ivanu Hri-bljanu za plemenite besede siovesa. Zahvaljujemo se župniku Josipu Sabljiču za globoko občutene besede pogrebnega obreda. Hvala godbi za žalostinke in vsem sodelujočim pri pogrebnih slovesnostih in opravilih. Iskrena hvala vsem, ki ste se od našega tate poslovili na domu in ga s spoštovanjem spremljali na njegovi zadnji poti, nam pa pisno ali ustno povedali, da z nami sočustvujete. Še enkrat hvala vsem, ki ste tato imeli radi in ga boste z nami pogrešali!
V bolečini — njegovi: žena Bariča, hčerke Andreja, Irena in Barbara, brat Tone, sestri Nada in Sonja /
družinama in ostali sorodniki.
Iskrena hvala tudi vsem, JU so bili ob sntrli naše mame in bake Ljubice Božič z nami.
T
mm
m ILST
Z A II V A L A
Vsem, ki ste našemu ljubljenemu, prezgodaj umrlemu
dr. JOŽETU JAKLIČU
zdravniku v pokoju
lajšali zadnje dneve v bolnišnici, nam pa s svojim sočustvovanjem in številnimi izrazi sožalja pomagali preživeti najtežje trenutke in omiliti praznino, ki je nastala z njegovim odhodom, iskrena hvala Zahvaljujemo se vsem govornikom, pevcem in župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: njegovi
Šentrupert na Dolenjskem, dne 18. julija 1984
Joži, Ijubjla si življenje, ljubila si dom
in v tem tihem cvetočem poletju odšla si v večni dom.
ZAHVALA
Nepričakovano in mnogo prezgodaj nas je v 17. letu starosti zapustila ljubljena hčerka, sestra in teta
JOŽICA VIDMAR
z Luže 19 pri Dobrniču
Ob boleči izgubi se srčno zahvaljujemo sorodnikom, znancem in prijateljem, ki ste nam na kakršenkoli način pomagali, darovali vence in cvetje, nam izrekli sožalje in pokojno v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se DO Novoteks, pevcem iz Dobrniča, sodelavki za poslovilne besede, vaščanom in mladincem za nesebično pomoč ter župniku za lepo opravljeni obred. Vsem še enkrat prisrčna hvala!
Žalujoči: ati, mami, sestra Ani s sinom Bojanom, sestra Mira z družino, brat Ivan in ostalo sorodstvo
Z A II V A L A
V 55. letu starosti je po dolgi in težki bolezni preminil naš ljubljeni mož,
atek in brat
SILVO KUNTARIČ
iz Kostanjevice na Krki
Vsem, ki so ga v njegovih najtežjih trenutkih razumeli in mu kakorkoli pomagali, se iz vsega srca zaliialjujemo. Posebno zahvalo smo dolžni osebju kirurškega oddelka in oddelka za intenzivno nego bolnišnice v Novem mestu za vso skrb in nego do konca. Hvala vsem za sočutje, cvetje in vence, za tako številno spremstvo na zadnji poti, sodelavcem v IKON za pomoč in tople besede slovesa, pevcem za izbrane pesmi in župniku za opravljeni obred.
Vedno bo živel v naših srcih!
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Zahvaljujemo se vsem, ki ste prišli od blizu in daleč, da bi se skupaj z nami poslovili ob preranem grobu od naše drage mame, žene, svakinje, tete in sestre
ZMAGE PADOVAN
iz Kotarjevc ul. 2 v Novem mestu
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani in z namisočustvova-li, še posebno zahvalo pa izrekamo sosedom, govornikoma Francki Dularjevi in Jožetu Murnu, pevcem iz Šmihela ter sodelavcem GG DSSS in delavcem Vrtnarije iz Novega mesta. Najlepša hvala darovalcem cvetja in vsem, ki ste pokojno v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: mož Ivan, hčerki Tatjana in Mojca, sin Jožko ter vsi njeni Novo mesto, 23. 7. 1984
ZAHVALA
Po dolgi bolezni nas je v 88. letu starosti zapustil naš oče, brat in dedek
ANTON
PELKO
Male Brusnice 1
Prisrčno se zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, znancem za darovano cvetje, izrečeno sožalje in za vso pomoč. Obenem se zahvaljujemo tudi župniku za opravljeni obred in pevcem.
: hčerke Štefanija, lončka, Mici, sinova I ranci in I one z družinami in sestre Ančka, Pepca in Rozalija
Minila so že leta tri, kar tebe več med nami ni.
Preljuba žena, skrbna mama, kedaj se nam bo zacelila rana?
V SPOMIN
26. julija minevajo žalostna tri leta, odkar nas je zapustila naša draga žena, mama, stara mama, babica in prababica
OLGA BELENTIN
Selo 18 pri Mirni
Draga mama. ostala boš vedno naša in nepozabljena. Hvala vsem, ki ji prižigajo svečke in prinašajo cvetje na njen grob.
Žalujoči: mož Anton, otroci, vnuki in pravnuki
ZAHVALA
Ob mnogo prerani izgubi dragega moža, očeta, komaj 42-letnega
JOŽETA
GREGORČIČA
z Blance 5 a
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, pokojnega spremili na njegovi zadnji poti in mu darovali vence in cvetje. Zahvaljujemo se osebju K C — torakalni oddelek in CIT v Ljubljani za zdravljenje, delovnemu kolektivu Lisce Sevnica, OO* ZK, pevcem, govornikoma Debelaku in Cvelbarju. Zahvala velja družini Troha, Teraž, Koštomaj in drugim sosedom za pomoč ter župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: žena Vida s hčerko Heleno in drugo sorodstvo
ZAHVALA
ji V 80. letu starosti nas je po dolgi in hudi bolezni zapustila naša draga mama, stara mama, sestra in teta
ANA BERKOPEC
iz Rumanje vasi 17, Straža
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, darovano cvetje in vence ter spremstvo na zadnji poti, za nesebično pomoč še posebej Drobničevim, duhovniku pa za lepo opravljeni obred.
Žalujoči: vsi njeni
Ljubil si zemljo in pesem, ljubil si dom
in v tihem cvetočem poletju odšel si v večni dom.
V SPOMIN
31. julija bo minilo eno leto smrti našega nepozabnega moža, očeta, starega očeta, brata in strica
JOŽETA LUŽARJA
Šentjurij 9 pri Mirni peči
Vsem, ki se ga spominjate in obiskujete njegov zadnji dom, se iskreno zahvaljujemo.
VSI NJEGOVI
Z A 11 V A L A
Po dolgi in težki bolezni nas je komaj 52 let star za vedno zapustil dragi mož, brat, stric in svak
ANTON
DEBEVEC
iz Čužnje vasi 23 pri Trebelnem
V petek, 13. julija, smo sc zadnjič poslovili od pokojnika, I L marca 1984 pa smo se poslovili od njegovega brata GVIDA DEBEVCA. Zahvaljujemo se vsem sosedom za pomoč, sorodnikom za podarjene vence in cvetje, ki je prekrilo njegov prerani grob.
Žalujoči: žena Marija, brata Francelj in Jože z družinama, sestre ,	Anica, Marija in Jelka z družinami.
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega
JOŽETA BOŽIČA
iz Regerče vasi 34
sc zahvaljujemo vsem, ki so ga spoštovali in imeli radi, ki so mu poklonili cvetje in ga spremili na njegovi zadnji poti, ter vsem, ki so nam izrekli sožalje in nam pomagali. Prisrčna hvala zdravstvenemu osebju kirurškega in internega oddelka bolnišnice Novo mesto in župnikoma za opravljeni obred.
Žalujoči: vsi njegovi
V SPOMIN
25. julija je minilo leto dni, kar smo ostali sami, tihi in otrpli z bolečo resnico, da nas je zapustil ljubljeni mož, ati, ata, svak in botrček
FRANC CESAR
iz Kočevja
Naša samota in bol sta večni, kot je večna zemlja, ki te je pokrila. Vsem, ki se ga še spominjate in obiskujete njegov grob, prerani tihi dom, prisrčna hvala!
Žalujoči: vsi tvoji najdražji
V SPOMIN
22. 7. 1984 je minilo leto krute praznine in moreče bolečine, ko je brez slovesa odšel ljubi mož, očka, brat,stric, dober sosed in faran
JERNEJ TRUNKELJ
Prerani grob je sedaj tvoyihi dom, kjer tudi jaz enkrat s teboj bom. S sklonjeno glavo ob njem stojim in tiho ječim ter neznansko trpim: KJE Sl DRAGI ATI, KJE JE LJUBI TVOJ OBRAZ, KJE SO TVOJE PRIDNE ROKE, KI SKRBELE SO ZA NAS? O, srce krvaveče, ni je večje ječe, ko vse trepeče za teboj, ki ostal boš vedno moj:
žena Mihaela, hčerke Jerneja, Anica, Fanika, Majda, sinova Peter in Jože, sestre Lojzka, Francka, Pozka in Ivanka ter nečakinja
Jelka
St. 30 (1824)— 26. julija 1984
DOLENJSKI LIST
23
STANE	G
i
Slane Gorenc, 41-leini kmet iz Gorenje vasi pri Šmarjeli. pravi, da kmetuje na klasičen način na malo razširjeni stari kmetiji. Zemlje ima 15 hektarov, obdelovalne 9. Pri hiši je vsa kmetijska mehanizacija razen silo kombajna, s katerim pomaga sosed. Rede okoli 300 kokoši. 20 plemenskih in okoli 100 pitanih svinj, v Itlcvu je vedno tudi od 30 do 60 govejih pitancev. Z mlekom se Gorenc ne ukvarja, odkup je preveč v kmetovo škodo, zato je pri hiši samo ena krava, za mleko v kuhinji. Gorenčeva žena je r službi. popoldne pomaga na kmetiji. Poleg njiju je za delo še stara mama. štirje otroci so še majhni.
..Ne pritožujem se. kar dobro živimo. " pravi Slane, ki je leta 1963 končal kmetijsko šolo Grm. „ Vendar je to naše dobro življenje sad prekomernega dela. če bi kmet na kmetiji delal le po 8 ur. bi težko sestavljal konec s koncem. Pa ni vse v delu in znoju. Najbolj kmeta tepe politika cen. Je nestanovitna in nezanesljiva. Najslabše je pri pitanju govedi. Ali pa na primer mleko. V mlekarni se ga jim pokvari 1000 litrov/potem pa krivdo zvale na kmeta, na slabo higieno v hlevih. Svinjsko meso je danes po 170 din. navadna nakladalka pa stane 50 starih milijonov. In to napravo vam iz nekaj sto kilogramov železa naredi vsak boljši vaški kovač. Nakladalka je lahko draga, moje meso pa ne. Kje je tu logika'.’"
▼
I
Slane Gorenc ima rad podatke in teorijo. Za razliko od večine svojih nekdanjih sošolcev trdi. da mu je kmetijska šola dala premalo teorije in splošne izobrazbe. Današnji kmet bi mora! znati kakšen tuj jezik, škodilo ne bi tudi' obsežnejše znanje matematike. Slovenščino preveč-za postavljamo, kot da ne bi vedeli, da je bil kmet med glavnimi stebri slovenstva.
..Pa se raje vrniva k zemlji. Na tujem potrebujejo za oranje enega hektara zemlje 18 konjskih sil in poltretjo uro. Jaz orjem enako veliko leho 8 ur. pa pravijo, da sem hiter in priden. Dolenjska zemlja ni kaj prida. Tepe nas, ker nimamo gozda. Gorenjcu na primer kakšno leto zataji odkup mleka, pa si pomaga z gozdom. Pa ne tarnam, čeprav lahko posekam na leto samo 9 kubikov. šteta so tudi drva. Ko bom imel čas. bom šel pogledat, kako lahko prežive Avstrijci. Tam imajo kmetje še slabšo zemljo kot mi. cene so praktično enake, tarnanja pa ni slišati.
Kmetje smo preveč odvisni od vremena. Poglejte vse te toče. žetev je zakasnila za 3 tedne, silažne koruze ne bom mogel sejati in v nič je šlo 20 starih milijonov. Da rešim, kar se rešiti da, bom namesto koruze seja! Ijuiko. Vsega ne moreš imeli zavarovanega. Po drugi strani pa dobi zadruga 10 odstotkov od jajca, ki ga sploh ne vidi. na liter žganja, ki slane 160 din. je kar 120 din davka. Poleg tega plačuješ davek še od zemlje.
Saj ne rečem, da ne bom preživel, vendar se z nekaterimi stvarmi ne morem sprijazniti. Politično se ne da gospodarili. Gospodarstvo je politika in ne politika gospodarstvo. Tako pa kmetje nimamo niti svojega sindikata. Kar 40 odstotkov jugoslovanskega prebivalstva ni v sindikatu. Se nas, kmetov, mar kdo boji?"
MARJAN RA VER
NOV SEJEM — V' nedeljo, 22. julija, je bil, ker je bilo to pač prvič, kar uspešen sejem malih živali pri Osovnikarju v Sevnici. Poslej bo vsako prvo nedeljo po 15. v mesecu. Najboljša je bila ponudba kuncev. Otroci so se najbolj zbirali pri rejcu papig iz Krškega. (Foto: Železnik)
V gozdu našli zdravila
Nenavadna najdba pod Gornjo Lokvico
I
GORNJA LOKVICA — ..Prinesel sem vam pokazat zares nenavadne in nevarne gobe. s katerimi so se te dni igrali otroci." je nekaj dni nazaj namesto pozdrava povedal Karel Sever iz Gornje Lokvice, ko je obiskal naše
uredništvo.	‘	___
Vrečka, ki jo je prinesel v dokaz, je bila resnično polna še večidel nedotaknjenih paketov z ampulami, nosile pa so oznake ..Durabolin”. »Analgo-can in ..OHB—12... Za kakšna zdravila gre in kako so se znašla v gozdu, bodo morali odgovoriti drugi, ostaja pa dejstvo, da so bila vsakomur dostopna, saj so jih med nabiranjem gob v gozdu pri Jastrebincu pod Lokvico našli otroci Marija, Martina in Andreja 1 ir. Se sreča, da ampul niso odpirali in da jih je Sever zalotil med igro. Ne
bi pa bilo napak, kobi si gozd pod Lokvico ogledal še kdo. Ni namreč izključeno, da najdeni paketi zdravil niso osamljeni.
B. B.
POŠKODOVAL SE JE NA MOSTU
KOČEVJE — Pred kratkim smo objavili fotografijo mostu v parku Gaj V Kočevju, ki so ga neznanci močno poškodovali, mu polomili pgrajo in deske na hodniku. Kočevski ribič Ivan Janež je povedal,da je bil tudi on žrtev tega mostu in da je zato že dva tedna na bolniški. Ko je lovil ščuko, je padel v luknjo na mostu in si huje poškodoval levo roko.
Na Loki Flexy Gang
Italijanski glasbeniki bodo gostovali jutri
Jutri, v petek, 27. julija, se v Novem mestu obeta glasbeni dogodek, ki bo gotovo spet privabil stotine poslušalcev na Loko — Glasbena zadruga bo prvič pripeljala v goste skupino i/ tujine! 1 LLXY GANG je vse bolj znan ansambel i/. Italije, v Novem mestu pa se bo ustavil v sklopu turneje po Jugoslaviji. Italijanski glasbeniki igrajo slogovno dokaj raznoliko glasbo, namenjeno poslušanju in tudi plesu, predstavili pa bodo tudi skladbe, ki so nedavno izšle na njihovi prvi L P plošči ljubljanske založbe Dokumentarna (plošča je sicer namenjena predvsem zahodnemu tržišču). Glasbeni večer, ki ga res ne gre za m ud iti, j e kot običajno namenjen poslušalcem vseh starosti, pričel pa se bo ob 20. uri.
RAZSTAVA DEL NVERNERJA BERGA
LJUBLJANA — Od 2. avgusta do 2. septembra bo v Likovnem razstavišču Riharda Jakopiča v Ljubljani odprta razstava slikarskih del v Nemčiji rojenega in na Koroškem udomljencga ter pred tremi leti umrlega Wernerja Berga. Gre za retrospektivno razstavo tega umetnika, ki je bila letos v Celovcu, obsega pa 29 lesorezov in 59 slik.
NEMŠKI GRAFIK V LJUBLJANI
LJUBLJANA — V Moderni galeriji bodo danes odprli razstavo graličnih stvaritev znanega nemškega slikarja Masa Beckmanna. Na razstavi, ki jo je pripravil Muzej umetnosti iz Duesseldorla in bo na ogled do 26. avgusta, bodo 103 grafike, nastale v letih 1911 do 1946.
Strah pred medvedi
Na dragarskem in osilniškem koncu se ljudje boje v gozd
DRAGA, ČABAR, OSILNICA. ČRNI POTOK — Poročali s uto že o napadu medvedk na Franceta Erjavca iz Drage in Antona Čopa iz Čabra. Oba sta bila hudo ranjena. (O boju Erjavca z medvedko poročamo v posebnem sestavku.) Za Antona Copa iz Čabra vedo povedati, da je imel 57 ran in da je v bolnišnici na Reki ležal kar 11 ur na operacijski mizi.
Gotovo sta tudi ta dva dogodka pripomogla, da so nam ljudje ob zadnjem obisku teh krajev govorili predvsem o divjadi, največ pa o medvedih in strahu pred njimi. Redki so, ki si upajo v gozdove po maline, jagode ali gobe.
14. julija so prebivalci Drage pripovedovali, da so tega dne videli medvedko s tremi mladiči pri Pojetovih med Podpresko in Drago. Vsa medvedja družina je Sla kakih 50 m od Jožeta Križa s Trave; kije tam kosil. Medvede so videli tudi med Podpresko in Loškim potokom.
V Črnem potoku nas je med ogledom tako imenovanega »rimskega mostu” (pred kratkim so si ga ogledali arheologi, da bi ugotovili, če je res iz rimskih časov) opozorila domačinka, naj bomo previdni, da nas ne bo medved. Pred nekaj dnevi je šel mimo križa v zgornjem delu vasi. V Osilnici je vedel Edo Tomc povedati, da se tam okoli klati sedem medvedov.
J. PRIMC
Neenakopraven boj z medvedko
Franceta Erjavca je medvedka petkrat ugriznila, da je bil tri tedne v bolnišnici, sledovi ugrizov pa se mu še vedno poznajo
DR A GA — Poročali smo že, da je medvedka 17. maja napadla in hudo poškodovala Irancu Erjavca iz Drage v kočevski občini, ko se je skupaj s Rudijem Stipičem vračal z dela v gozdu. Erjavec seje tri tedne zdrayil e ljubljanski bolnišnici.
ISKALI GOBE, NAŠLI AMPULE — Karel Sever z nekaj ampulami, ki so jih našli otroci med nabiranjem gob pod Lokvico. Le kako so zašle v gozd?
Turistična noč ima svojo moč
Ob koncu minulega tedna je bilo živahno v Gribljah in Kostanjevici
GRIBLJE, KOSI ANJVEIUA NA KRKI — Minuli konec tedna je bil na Dolenjskem v znamenju veselic ter turističnih prireditev. Med največjimi sta bili gotovo „Noč na Kolpi" v Gribljah ter »Kostanjeviška noč" v Kostanjevici na Krki.
Čeprav je imela »Noč na Kolpi", ki jo je pripravilo domače kulturno-umetniško društvo, nekoliko skromnejši program kot pretekla leta, pa je, gotovo že zaradi tradicije, privabila okrog 3 tisoč obiskovalcev. Ti so si z zanimanjem irgtcdali modno revijo z novimi modeli’ntetliške Beli. Mnoge
ljube ob samoprispevku, niso pozabili tudi stabilizacije. Pustna vlada s
pa so zasn bla Mcteorf m
Predstavili ruši, ki so i«i nastopili. Ir-nihče i/nfcjl1 lačen in žej pečenih vel ja jo se in nedosti
Približ
n Gl ta h
ob zvokih ansain-Lomislava Ivčiča.
domači tambu-rreditvi lani prvič |t so poskrbeli, da 'alcev ne bi bil V je res. da so cene ;|t> prašičkov, ki žepe previsoke
obiskovalcev kot v idi na Kostanjc-ne so se ribiči
predsednikom in dvema pundurjema pa si ni mogla kaj, tla ne bi ošvrknila še nekaterih krajanov.
VOLK JELENA, LOVEC VOLKA
PODPRESK A — Volka, ki je podrl jelena v Grdih lazili in ga žrl. je 7. julija kar tam. na jelenu, odstrelil revirni lovec Glažute 1 ranče Knavs iz Podpreske. Volk je bil enoleten mladič.
»Kaj se je takrat dogajalo, se ne da niti povedati niti opisati. Vso tisto strahoto razumeš le. če jo doživiš." je povedal pred kratkim in pokazal še /elo vidne sledi petih ugrizov.
Kako se je zgodilo?
»S I adijem sva šla z dela domov po cesti in se pogovarjala. Naenkrat je zatulila in planina na naju medvedka. S I adijem sva skočila vsak na svojo stran. jaz pod cesto. Izkazalo se je, da sem izbral slabšo pot umika, saj je medvedka tekla za menoj;" se spominja Erjavec.
Umikal se je. dokler je mogel. Medvedka ga je dohitela, se postavila na zadnje noge in zamahovala s šapama proti njemu, on pa se je izmikal. Videti je bilo, kot da dva boksarja pred pravim spopadom previdno preizkušata moči. ..Predigre" je bilo konec, ko seje Irance umaknil do velikega kamna in ni imel več kam. Takrat gaje medvedka prvič ..počesala" s šapo po glavi, takoj naloga je ugriznila v levo ramo, ga zbila podse in grizla.
I ranče jo je odrival, jo brcal, uiti pa ni mogel. Medvedka ga je še dvakrat močno ugriznila v roke in odhlačala.
Erjavec, ki je bil med.vsem bojem pri zavesti, se je pobral in gledal za njo. Mladičev ni videl, pravzaprav se spominja le neke rjave pike. Pravi, da
je prav s to radovednost jo storil svojo najhujšo napako, ki jo je takoj obžaloval, a za obžalovanje je bilo že prepozno, ker je medvedka že pridrvela nazaj, tolkla, pihala in kopala s šapami. vendar mu ni nič naredila, ker se je
BOLŠJI TRG NA GLAVNEM TRGU
Glasbena zadruga organizira v okviru turističnih poletnih ponudb BOLŠJI TRG, ki bo 28. julija od 9. do 1.3. ure na Glavnem trgu v Novem mestu. Ob prijetni glasbi se bodo lahko zabavali zbiralci starin, prodajalci, kupci in vsi ostali ljubitelji zabave.
spet skril pod kamen.
Ko je medvedka ponovno odšla, je prišel France Erjavec brez pomoči drugih v Drago, od koder ga je k zdravniku v Ribnco odpeljal Jože
Malnar.
J. PRIMC
„KRST”
BRIZGALNE
MIRNA PEČ — Gasilsko društvo Jablan bo v nedeljo, 29. julija, ob 15. uri pri Novljanovi gostilni v Mirni peči slavnostno izročilo namenu novo motorno gasilsko brizgalno. Po slovesnosti bo veselica, na kateri bo za veselo razpoloženje skrbel ansambel Spomin.
Bo z ..Zdrahami" bolje?
Prva petkova prireditev na novomeškem Glavnem trgu odpadla, ker prizorišče ni bilo ozvočeno
pomerili v‘tv^wStrju za trofejno ribo, pripravkiTj* »Mudi regato kajakov in kaJMjjvv.'£več.cr so na splavu in drugih pbvvtJ-th, Jtj so pripluli po
Krki, prudstivijj nekatere krajevne značilnosti; jkut (»p riba in krap, črni lov na srnjaluK (H*iazano Krko, kos-tanjeviško kanalizacijo, prazne oh-
VELIK ZAJČEK — SlavkaStaro-vašnik iz Kočevja je te dni našla v gozdu preko 2,5 kg težko gobo-zajčka. Rasla je na suhem in golem, sjcer pravi, da bi jo še pustila rasti. Čeprav je pravi velikan pa to ni najtežji zajček, ki ga je doslej dobila. Pred nekaj leti smo v našem listu objavili sliko 7 kg težkega zajčka, ki ga je tudi ona našla, (l oto: Primc)
Kmalu
ribniški
semenj
Semenj bo 2. septembra, dan poprej pa razstava živine
RIBNICA — Ribniški sejem bo v nedeljo, 2. septembra (in ne 9. septembra, kot so nam pomotoma sporočili pri TKS in kot smo mi zapisali v prejšnji številki našega lista). To pomeni, da bo otvoritev razstave del. ustvarjenih v letošnji ribniški likovni koloniji, 2. septembra in da bodo tudi druge kul-
turne prireditve, ki so jih pri TKS prvotno načrtovali okoli 9. septembra, teden prej.
Predsednik Turističnega druživa Ribnica Andrej Klemenc je povedal, da bo nekaj štantov stalo in bodo na njih tudi prodajali ža dan prej, v soboto, 1. septembra, ko bo tu regijska razstava plemenske živine, ki jo organizira KZ Ribnica.
V okviru samega semnja bodo tudi druge že tradicionalne prireditve. Novost letos bo le akcija oz. igra Dela. Posebno pozornost bosta Turistično društvo in občinska skupščina posvetila cenam na sejmu in poskrbela, da ne bodo pretirane.
J. P.
NOVO MESTO — S prvo prireditvijo poletnih kulturnih večerov na novomeškem Glavnem trgu prirediteljica ZKO ni imela sreče. Ne zaradi vremena ali kake druge višje sile, marveč zavol jo tega, ker prizorišče ni bilo ozvočeno.
Tako Dolenjski oktet kot pesniki Kettejevega kluba so namreč na samem kraju ugotovili, da bi jih sicer številno občinstvb, ki se je minuli petek zvečer zbralo pred Gostiščem na trgu, ne moglo slišati brez ozvočenja, zato niso nastopili. Dolenjski oktet je sicer zapel nekaj pesmi, vendar pa to pravi nastop ni bil, saj je njih glas segel
le do nekaj omizij.
Upajo, da bo za nasJednjo prireditev ta pomanjkjivost odpravljena. Ta prireditev bo že jutri, ko bodo pred vodnjakom na Glavnem trgu gledališčniki iz Kopra ob 21. uri uprizorili Goldonijevo komedijo »Primorske zdrahe". Scena bo zasnovana tako, da bo vanjo vključeno tudi okolje vodnjaka, na katerem so vklesani znameniti Kettejevi verzi. Obeta se torej zanimiv, prvovrsten dogodek za gledališke sladokusce. Če bo deževalo, bo predstava v Domu kulture.
I. Z.
▼
A
I
S
I
A
I
A
I
A
I
A
I
A
I
A
JAZ BI STORIL ENAKO
— Natakar me je prijel za hlače in za vrat ter me porinil skozi vrata.
— Moral si se pač nesramno obnašati. Psoval si mu žlahto.
— Je zdaj turistična sezona ali ni?
— Je. Pa kaj?
— Enostavno sem si zaželel hladno coca colo.
— Hladne coca cole nimamo, ker imamo pokvarjen hladilnik.
— Pa mi dajte hladno pivo!
— Povedal sem vam, da imamo pokvarjen hladilnik. Torej ne morete dobiti hladnega piva.
— Že prav. Potem pa prosim za hladno oro.
— S hladno oro nc bo nič. Hladilnik ne dela.
— Nič hudega. Kaj pa zares hladen sok?
— Tudi s sokom nc bo nič.
tovariš. Naj vam napišem, da nam je crknil hladilnik?
— Dobro, če ni soka, bo pa vsaj hladna mineralna voda. Dva deci.
— Ste mogoče gluhi? Ali ceh) prismuknjeni? Že deset minut vam govorim, da je hladilnik luč. Vi bi pa radi hladno coca colo, hladno pivo, hladno oro, hladen sok in zdaj še hladno mineralno vodo. Želite morda
še kaj?
— Natakar je pobesnel. Bil je razjarjen kot bik.
— In si letel, kajne?
— Pa povej, kaj bi storil ti na mojem mestu.
— Mirno bi mu pogledal v oči in rekel: »No, če nimate niti hladne coca cole niti hladnega piva niti hladne ore niti hladnega soka niti hladne mineralne vode, pa mi postrezite, prosim, z zares hladnim brizgancem.
— Enako tako sem storil tudi jaz.
IONI GAŠPERIČ
A
I
A
I
A
I
A
I
A
I
A
i
J'
I
^PERNA TI ŠENUERNEJČANI" — Ta čas se v podgorski prestolnici Šentjerneju okoli zvonika in bližnjih stavb zbira velika jata vranov, ki razpravljajo o vsakdanjih težavah življenja. Množica ptičje nenavadna, še bolj pa to, da so si izbrali »parlament" v središču sicer razgibanega in živahnega večjega naselja. (Foto: MiM)