Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po pošti 4 fl. , sicer 3 fl.; za pol leta2 fl. po pošti, sicer 1 fl. 30 kr.
Tečaj XIII
Ljubljani
saboto 27. januarija 1855
List
t
V senožetih naših leži še veliko mertvega zaklada
(Dalje.)
Rastline za mokre senožeti in spašnike.
Trave, ktere navadno na mokrih senožetih in spa
šnikih rastejo in tako imenovano kislo seno dajejo, spada jo v versto ločja in bićja.
Tište trave pa, ki dajejo sladko seno, -ćeravno na mokri ali saj zlo vlažni zemlji rastejo
1.	Moć irska pahovka (agrostis palustris Sumpfstraussgras) ; ta trava se tudi na suhi zemlji do bro sponaša.
2.	Kihec, kihecna pahovka (agrostis stolo nifera, Fioringras); podnebja; da
4. r a s e b n i k ali p r u n e 1 i c
lika in m a 1
?
5
ki za ži
9
so

(prunella major in minor, grosse und kleine Brunelle)
5. ježeva ježića (sparganium, Igelskopf).
Plevél na senožetih in pašnikih.
Med koristnimi rastlinami pa raste na pašnikih iu senožetih tudi plevél, to je tako rastlinje vinsko klajo ni nic vredno, in ker seno še le po kvar ja, naj se tedaj trebi in odpravlja ž njih. Take rastline so: kolmež (gem. Kalmuswurzel), terstje
(Sumpfschilf), repinec ali 1 epir (gem. Klette), po vodna zlatica (Kuhblume), smerdela (Wucher blume), kokorik, kokotica ali tanica ali pre dan ca (Flachsseide), žabj a preslica (Zinnkraut),
ali
ta trava potřebuje zlo vlažnega ka cek (Storchschnabel), medvedov koren
se pa dobro sponasa na suhi zemlji

se
medvedova taca (Bárenklaue), kl eg je
smi
mora na travnik pridno vode napeljevati. Za napravo lika in usesna žličica (lychnis), vse sorte mete
posebno po vod na in poljska (Wasser-und Acker
5
začasnih travnikov je ta trava kaj pripravna
le
dolffe korenine delà, se dá kakor
pirnica
Ker
izrezati, m
mûnze), mačkovec (Hauchechel), dres en
ali
"'"b" —..........7 — — ------- r------- ----------7 " ------7 ---------	v—~—~—	, — _ ---- --
če se ta rezanca raztrosi po zemlji, se sama po sebi drist (Flohkraut), go s inja trava (Gánseblume) prime in raste. Angličani so po mnozih skušnjah se petlistna trava, vrednik; zlatenca, brada
5
prepričali, da
med
vsimi travami, ki potrebujejo vlažne
Jy i č n i k, s a m o j e j a ; k i s 1 i c a, d i v j i ž a 1 b e 1 j, k o z j a zemlje ali pa močenja, dajè kihec naj boljo živinsko brada in osladj e (skalnajagoda), vrateć, lapiih klajo.
Ce je pa zemlja suha in pusta, je kihec tako :n še več druzih.
terd in pust, da ga nobena živina ne pokusi.
3.	Členasto travo ali ćlenasti lesičji rep (alopecurus geniculatus, geglied. Fuchsschwanz) pri poročajo za bajerje, iz kterih so vodo izpustili.
4.	Vodna oj strina (aira aquatica, Wasser schmiele).
Strupene zeliša.
Na senožetih in spašnikih rastejo tudi strupene zeliša, izmed kterih imenujemo posebno sledeče: pasj i
Hundspetersilie,kl. Schier
petersilj (malatrebelika
9
ling)
5
chenschelle)
ter nice (Anemonen), kimovnic
(K
5
I c j e jagode (se večkrat nahajajo
5.Repúla ali veliki gljistnik (bromus gigan- na lokah ali logih), podlesk (ušivec), smerdlj
5
mo
9
Man
teus, Riesentrespe) je posebno za nizko ležeče kre in osojne senožeti pripravna.
6.	Vodna sladka trava (festucafluitans nagras oder Mannaschwingel.
7.	Mačji rep (phleum pratense, Thimotheus gras) je med tistimi travami, ktere na mokri zemlji sladko seno dajejo, ena naj boljih. Mačji rep pa raste tudi na suhi zemlji. Iz mačjega repa se nakosi veliko merve, in on ima to lastnost — pravi Schwerz da tudi na ilovnati merzli, pa tudi na šotni zemlji rada raste; za take travnike, na ktere se voda napeljuje,
je posebno dober.
Mečičja trava (poaaquatica, Wasserrispen
ra trava in na močirnih senožetih še
c (trebelika, gefleckter Schierling), pasj
1
ali
milch)
bel
5
in
bel
k a (Nachtschatten), m 1 e č e k (Wolfs
m e r i k a (we 1 e n i (Nieswurz),
Germer), t e 1 o h
bnik
peri
(Bilsenkraut), kristavec ali strupeno bodeée bělko (Stechapfel), ljulika (Taumelloch), in še
druge
(K
Red
sledí. )
duša umnega gospodarstva

Marsikter gospodar je zgubil pohistvo m premozenje, ker ni znal prerajtovati dohodkov in stroskov svojih; in marsikter, če še tako priden in delaven, nima sreće pri svojem početji. ker ne vé časa in delà uredovovati.

gras) je do b
raste kakor
macj
rep
?
cvetè junija in jul
Nar boljsi gospodar ni tîsti, ki najvec delà in sko-ampak tišti, ki vse ob pravem času opravlja, in kteri
zori augusta in septembra, zraste
do
visoka
čevlj
Marijne so
lica nutans, caerulea
Druge z nicih dobre.
pari,
ne izdaja vec, kakor toliko, kolikor mu dohodki njegovi pripusajo.
Veliko manj revsine bi na svetu bilo in imeli bi več veselih ljudi, ako bi se bolj raj ta ti uèili, ter bi bili bolj reda in nata njen ostí vajeni. Poseboo kmetovavec, ki
ki niso trave, in so na mokrih trav- je še tako priden, če pa ni reda v njegovem gospodarstvu,
lzice, gladke in pl
(me

glatte
und blaues Perlgras)
so
ne bo
gelika)
d i v j a
gelika (angelica silv., wilde An
obogatil,
ampak obožal bo. Taki nikoli ne ve
y
kje
mu glava stoji, opravlja tedaj
zdaj to, zdaj uno,
pa ne da

t
k
senkresse)
(cardamine prat
5
Wie
y
terklee)
grenjka detelja (menyanthes trifol
y
Bit
5
bi bil prej potrebno premislil ali sepripravil k delu. Vsred delà potřebuje tega in unega orodja, pa ga ne more najti, tega ali uoega pomogleja, pa ga ni ravno na roko. To ga merzi; zacnè godernjati in kalí sebi in družini svoji veselje do delà.
Ako se primeri
da ima kak dan nenavadno veliko Parvat
plačila
Ka rent je tudi božanstvo Lingama divjih
> BC IIHlil 1 , ua iiiiu	uvum,«««« '	* M » ' w v	a*, w t M u jt lUUl UU^UUSIVU LI
mu naredi to luknjo v mošnjo in gospodar se vstrasi. phallongij. O tih phalongijah ne moremo
Ga dobiti
v časopisu go
voriti, kteri ima razne čitatelje, bodemo tedaj v svojih bu
Kje če en hip toliko dnar ja vkup spraviti? mora potrebno delo zapustiti, ter po vsih kotih dnarja iskati. kvah obsirniše govorili. Izobražene bravce napotujerno na Tako ne pride nikoli iz va-nje
zadrege,
temoc vedno globokeje knjige, ktere o tem častji govorijo. Bhavany _ Bab
zagazaje
jednako mati in žena je bila
po svoji cerni strani
delà ljivo
Takih zmotnjav ogibati se, je dobro, da se gospodarske eko solnce — podoba u merle prirod družbinske opravila, dohodki pa stroški poredoma mar- dnešnji den navada po dosti slovenskih kraiih
mm	v	• •	« • V	. a	_	__1/
pisujej
Nemog
je namreč, dobro hišo vati post
do Bab
5
zato je še
da
d
ejo in razrezane kose v vodo
če se gospodarstvo in gospodinstvo z nekoliko vpisnimi mecejo v znamenje, da je kraljestvo zime (Babej
bukvam
ne
premljate
nilo in mladoletno solnce
zgi
Jez poznam umnega in premoznega kmetovavca
znamenje t
stop
?
gotovo je več takih)
y
ki v tem oziru ima sledece buk
za
pi so vanj 1. Poljsk
buk
V teh so zapisane vse zemljišča
veli pri Siovacih u dvombe stari Ljublj
svojo ado le t
ktero po indiškem zodiaku v
ospodarstvo začelo: zato se
cr »
praznik T
Brez
t

Tudi v Indii je
V
se
pomnijo tadi navado Bab
njegove
njive


>
senožeti in gojzdi, njih velikost; kaj dobo v vodo metati
cr
9
«ej
navada Bhavany
so to leto sejali in kaj se bo vprihodnj
koliko se vsako
t
Dapper „Asia" 115). Na K
po
leto pridela žita
Jjišče v svoji izbi. Knjigi pridjan je dodatek. V tega in kiafarski plužar se veli Korant
Toliko smo hotli o Kur ent itatelji bodo se spet prepričali,
m o u a, A e m
klaje ali lesa. On ima vse svoje zem- rih smo že v „Novícah" govorili
orgije se opominjajo stajerski orači, od kte
m kterih gerdo oblečeni
zapisuje
t
živine: koliko
je ima, koliko je vsako zi
veljalo, po cim se je to
vergla; koliko in kakšine klaje je
2. Buk kar skupuj
do hod k
in
ino prodalo; kdajje
potreba, itd. t r o š k o v.
povedati, in nepristrani
kranjske dežele E
da po
giavitn
mesto
in dobiva, in kar izdaj
ali
V te zapisuje,
Ljublan
ni ne po J
i
Hem
5
H
placuje, koliko dana bila, temoc po Slovene ih, in da Em
ne po Frankih sozi
je žita, sočivja, sadja itd. prodal, kaj mu mleko, slanina diško ime obnovlj donaša itd., pa tudi kaj ima odrajtovati na davkih in dru
Ljubi
je
y
se
i n
Krak
in T
Zato še pričujete imeni

zih davšinah, za plačo hlapcem in deklam, za popravljanje
hiše ali poljskega orodja itd.
3. Zapisna knjiga za razne opazke. V ti je zapisano: kaj ima vsaki dan opravljati ali dogotoviti sam
s prumenom Ame Skandat
pervo ja nastalo po sinu S h
ekemu M
Grad

kteri je bil jednak latin
t
t
t

drugo brez
v indiškem der Trág
symbolu in
dvombe po T
h
(vah
pomeni
5
družina njegova
55
Pa
moj Bog
i«
bo rekel marsikter bravec, „treba bi bilo tedaj, da bi člověk vedno pri bukvah sedel in pisaril! To bi bilo vendar prav sitno in težavno".
5
Terno v o imelo izpeljevati iz t ime predmestja přestavili v Do Ljublana je stala že v Panonii, in kdor bi
Fiihrer) S hi vinem. Ko bi se
j
gotovo bi bili N
ne pa v Tyr
v
se
jeti
5
da so P
bili
u egail
ver
Nikakor, prijatel! Kadar se je gospodar tega reda
tovo Aristot
in
gré zapisovanje prav naglo spod rok
vadil,
bukvami tako dobro soznani začeti red
»
, On se s temi da z malo čerticami enkrat
traeko pleme, tega bodeta go-Juli Firmicus zvračila. Trake so
)vci. med temi
imeli dozdaj vsi zgodovinoslovci in jezikosl
aJ
naprej pređe, in da skorej ziveti ne more,
ako
ej

za
dišk
misel trobil pred dvema letoma
ni vsaki dan s peresom pri njih. Tako zapisovanje raz- iskovanja stare Pelazge izločuj
pleme , ali

Tadi jaz sem v to kakor naj novejše pre-
3jo iz i n d i š k e rodbine
svetinje mu, kakor večna luč, vse gospodarske razmere, tako tudi bodo Trake, in prepričali se bodo, da Gerk
*
D'VHUjV .»»«.,	---------/	<=>	»
ter mu kaže lepo plačilo neutrudljivega napredovanj
govega pogleda
Veseli ga tudi vselej
5
* nje-kadar koli v te bukve
in Lat
čisto
[ii niso beU
diško spadaj
track
©
deb
j
temoč da v
j
ali v kt
debi
v
se
do
zdaj jaz imena dati se ne pređerznem. Do uuega časa
Zapisuje se pa v bukve vsakokrat po dokoncanem dnev- dokler nam bodo učenejši zgodovinosl
—	.	v	a	i	«ti	it v ti •	—	_	•
>
nem opravilu, tedaj nar bolje na večer
>
in to takole
1
Kaj se ima
tro in po kterem redu opravljati, jateljem stare
2. Kaj je najp
kaj drugo itd. storiti. Pri tem likor je nam znano, noben
je poglavitna reč, da se p
«	lift	• V	«
# V
nar bolj potrebno tudi
najprej stori; drug
»
da se nič na jutri ne odlasa
in jezkoslovc
odločili, kamor Trak i spadajo, damo pomisliti vsim pri-
, ko
razun visoko še do sedaj ni porajtal.
zgodovine
besede Aristoteleve, kterih
zgodovinoslovec
5
ucenega
kardinala W
• V
, kar
se utegne danes storiti; tretjić, da se vedno misli, kaj bi se moglo boljse narediti, kakor se je doslej narejalo.
Gledati je dalje, da vse v hiši je na svojem odloče-
(Konec sledi.)
Slovanski popotnik

nem mestu, od ključa dnarne škrinje noter do cepca vse se v tamnem lahko najde, kadar se potřebuje.
5
da
Ne verjel
>
bi člověk, kako
lepsi je večer in kako ve selejša je nedelja gospodarju, kako je zadovoljen sam se
* Gosp. P. Kozlerjev „zemljopis krajev slovenskih4* je přišel te dní na Dnnaji na svetio.
spremenivši se iz teden-

skega
1. list „Prijatel-aa
»
kteri
5
55
šolskega prijatla" v me seen i list, je přišel obda
boj,
doveršil
kadar je vse delà svoje pore dom
in
tank
bil
Red in
tanjčnost v vsih rečéh napravljata
da
rovan z mnogoverstnim lepim blagom 15. t. m, na 2l/(1 polah na svetio, naznanja o zadevah družtva sv. Mohora, da steje to družtvo že 994 udov, „matica" njegova 213 fl.
je serce mirno in zadovoljno, da clovek je veselejší in boljsi. Lože umira cio, ko mu je zadnja ura dotekla, ako je lepo

Sedanji c. k. učitelj muzike v ljablj. šolah
gosp
dj
aj t
nj
Starozgodoyinski pomenki
»
Kamilo Mašek želí v zboljšanje cerkvene muzike in ljudskega petja, posebno učiteljem po deželi, bukve na svetio dati, ki bi jim utegnile vodilo biti za uk in svojo
pa to delo praktično zveršiti mogel
lastno rabo.
Da

Korani
Kurent.
Basnosloven pretres od Đavoriaa Terstenjak
Da na Kurent
(Dalje).
K o r a n t
prosi vse, ki se z domaćim petjem v šoli ali v cerkvi pe-čajo, naj bi mu povedali svoje želje in ga podperali z do-brimi sveti, pa mu tudi pošiljali nemško-slovenske ali pa tudi čisto slovenske pesmi in napeve za cerkev in solo.
i
Keronta spet na
zaj pridemo, moramo omeniti, da Linhart ga imenuje „Gott der Schwelgerei", kar je čista resnica, ker Shiva
Dostíkrat smo slišali od „babo žagati", pa nismo vedili: kaj to pomeni in od kod to ? Tako nam častiti pisatelj prižiga lue o
marsikteri domaći stvari; hvala
Vred
# Gosp. dr. Jan. Čermák, dosedaj asistent slavnega
55
Kteri norec ti je pa to natvezel
ga ves nejevo
profesorja fiziologije dra. Purkyně-a v Pragi, dobro znan ljen napade kerčmar — da se grah za setev kuha? po znaminivih svojih razlagah v muzea ondašnjem in po
AI
časopisu „Živa",
izverstnih ceskih spisih v profesorja živaloznanstva v Gradec.
pride za c. k.
(Xum.)
* 5. dan t. m. je umerl v Lvovu slavnoznani J. N. Kaminsky, pisatelj poljski, ustanovitelj inskozioOlet
vodja poljskega gledisa, nekdaj vrednik „Gazzety Lvovské". Bil je učeni mož vès goree za povzdigo narodnega jezika in slovstva na vse straní.
nas ces tudi za norce imeti?
„Kteri norec pa je vam to povedal, da se iz kuhanih jaje kokoši vale, iz kterih ste vi rajtingo naredili ne tistih 200 gold., za ktere tožite mojega soseda.
Sodnik, ko sliši od kuhanoga graha in kuhanih jaje, uprasa kmeta, kaj vse to pomeni, in zdaj mu ta še le na
drobno razlozi terjani dolg
Spisal je veliko izvirnesra
ř^** i
ve
Sodba pa se je tako iztekla9 da jo je kerčmar z dol
liko pa tudi iz nemskega přestavil v
poljski jezik, posebno pa Šilerjevih pesem in iger tako izverstno, da se pri-poveduje, da je nekdo, ki je Kamenski-ga poljsko pre
gim nosom pobasal domu.
J. Der
V
C.
s tavo Šilerjeve „Divíce orleanske" dobro poznal, potem pa v gledisu ne m š ko Silerjeyo igro igrati vidil, vès nadašen zaklical: „Za Boga! ta Siler je našega Kaminski-ga izverstno prestavljal !u Slavni veteran poljskega slovstva je doživel lepo starost od 79 let. Bodi mu zemljica lahka !
Dopis iz Amerike

(Konec.)
55
* Da
bsk
d
pesmi niso samo v Europ
temuč tudi v Ameriki za naj imenitniše narodno blago
»
sprićujejo besede naj slavnej
amerikanskega pesnika
Dokler člověk nima tii svoje lastnine, ni življenje tukaj nic prijetno. Amerikanci dobro vejo, da vecidel le taki se preseljujejo v njih dežele , ki so brez premoženja, zato
ptujca ali Dečmana ali Čermana, kakor mu oni pravijo, nič ne obrajtajo.
Potovaje po deželi tudi nimaš nikodar postrežljivosti pričakovati; ako na 20 do 30 milj dolgi poti, kjer medpo
(lirikerja) Long Fellon-a, ki jih je nedavno izustil takole: toma včasih ne ene hiše ne narajmaš, zadeneš k sreči na „Kakošno književnost mora ta narod (serbski) imeti, ki že kakošno gostivnico, in misliš sebe in svojega konjicaenmalo
ima narodne pesmi tak
1 icanst
#
V znani kamnotiskarzici
gosp
Sira v Prag
(Serb. Dn.)
je do
napasti in napojiti, nikar ne pričakuj hlapca, če tudi celo uro stojiš in čakaš, da bi prinesel za konja kaj; če se
gotovljena slika (podoba) slavnega ruskega pesnika škina.
* Preteklo nedeljo so na Dunaji v gled vega predmestja igrali Stepanekovo česk
keremarju ne poljubi za konja ovsa dati, ga mu moraš sam
• V
Jožefo
nesti.
le neko zganjico
Vina za se ali piva (ola) po poti
ne dobiš ni kjer, ki jo wisky imenujejo in jo iz reži
j
igro
55
P1
vovarnica vS ej kovu1 in igra je močno dopadla
Glediše je bilo
polno
5
Kratkočasnica

zgejo, se ti ponuja, pa gorje ti, če kozarec preveč nastaviš! To žganje je kakor strup in tudi tacim, ki so ga va-jeni, ako ga le malo čez merico sverknejo, možgane tako
zmesa, da obnoré in zdivjajo, in v ti pijanosti se dopernaša veliko ubijanja.
Da je v mestih, zlasti v večjih mestih, pa vse drugo
Trije rokodelci potujejo delà iskaje več časa sku pej po ptujem. Enega dné pridejo do kerčme (gostivnice) ; lakot velika, [mošnja pa skor prazna, kaj početi? Ker je
M mm ■HHBMplHH^IB jjh
in, ko zapazijo pripraven čas, jo potegnejo brez
bil ravno poaten dan, si velijo 20 jaje mehko skuhati
življenje, mi ni treba praviti; na deželi, posebno v nekte rih krajih je pa res žalostna.
Kave (kofeta) in čaja se tukaj popije silo veliko; pri vsaki jedi morata biti; jejo pa 3krat na dan in zmiraj
pojedó,
placila. Se ene dni potujejo skupej, potem se pa ločijo in
aleherni gré svojo pot.
Deset let preteče. Naključi se, da eden izmed njih
prida za mojstra v ravno ta kraj, kjer so pred 10 leti go-stinćarja za 20 jaje opeharili. Ker je ta še živel, se ponudi uaš moj<*ter, zdaj bolj přemožen, za plačnika. Al kako se zavzame, ko zdaj keremar 200 gold, od njega
le bolj mesene jedila.
Mesta in hiše amerikanske so skor vse po enem kopitu; ako si vidil eoo, si vidil vse. V mestih so hiše zidane (iz opek), po deželi pa so vse lesene.
Ceste so grozno slabe; ne rečem preveč, ako pravim, da pri nas je skor vsak kolovoz bolji ; prekucniti se z vozom na tacih potih, je prav kaj navadnega. Čeravno si v
velicih mestih, moraš misliti življenje ravno tako
cr ft
osposko
in

kakor pravi, prav po pravici
terja,
je v enem letu 20 kokoš; ko bi bil vse kokoši prodal
takole : „iz 20 jaje
bi

si bil kupil za ta dnar
presićka; dobro
spitanega
ga bil
lahko spečal za 30 gold.; za ta dnar bi si bil kupil dva jonôika, ki
za 100 gold, se kupita 2 žbeta, ki sta čez
biju bil v 3 ali 4 ietih lahko prodal za 100 fl.;
leta med
brati 200 gold, vredna. Ta dolg mi zdaj plaćaj, pa sva
in imenitno kakor v druzih velicih mestih Europe, so vendar vcčidel pota po ulicah tako gerde, da je joj; — na vsa-cih 10 stopinj ti přiletí že kak prasec pod noge, da se mu moraš oguiti. Da pa ulice ne morejo snažne biti, si je lahko misliti, ako se vé, da iz hiš mečejo vse na-nje, ostanjke
jedli
5
cerknjene mačke itd. Katoličane, posebno pa duhovne katoliške vére
spet prijatla.
Mojster noce pa
, zlo
Bovražijo. Lani se je imela v Hamiltonu nova srenjska tudi ne more plaćati. Kerčmar pa ga hiša zidati, in čeravno so potřebovali čez 300 delavcov io je
toži za 200
Čeravno je vedel, da kaj tacega ne more
bilo dosti rokodelcev naše vére tam, vendar nobenega niso botli v delo vzetí. Sicer je pa vér tukaj tolikanj
sodnija spoznati za pravico, se je vendar enmalo bal, da bi se mu činži morebiti previsoko ne narajtali. On potoži nikoli nisem popred od njih slišal.
?
da nikdar
to svojemu sosedu, pametnemu kmetu, in ta mu rece njega pooblasti, da smé namesto njega k sodbi iti.
> naj Naš
mojster se ne dá dvakrat prositi in da kmetu pooblastivno
pismo
Nobenemu člověku ni svetovati ; da bi sem přisel, ces da pride v „obljubljeno deželo" *). Le takim, ki pridejo z debelo mošnjo in si zamorejo v daljnih krajih veliko zemlje kupiti, se dobro godi, ker je tukaj še veliko golih ledin
Tožni dan pride. Kerčmar caka pri sodnii od devetih kterih nihče ne obdeluje, posebno v derzavi Mines o ta
y t
•de dvanajstih
5
toženega mojstra pa le ni. Proti pol
kjer smo mi zdej.
dnevu prikorači naš kmetič in se eodniku skaže, da pride *) Kar to pismo pravi, poterjujejo tudi mnoge druge pisma iz Ame
namesto mojstra
rike.
Se le te dni smo brali dopis iz angležkega časnika
»
Ti
Sodnik zarenči nad
njim, da tak pozno pride. „Ne zamerite, gospod, pa danes je dan, da se grah in k nesreći se je od 8. do 11. ure kuhal
^etev doveli mehak
mes", vkterem se popisuje žalostni stan ptujeov v Novem Jorku, čeravno se za-nje na leto ćez 2 milijona dolarjev milošnje na-
seje
>
da je
bere. „Na zadnje bo treba
pravi dopisnik
davkov nasel
posta
nikom nakladati, da se saj s tem ubranimo njih prevelike silett
Vred.
Kdor pa nic nims „ bo vedno hlapec ostal id
8
teža
Tami imel opraviti; málokterému se raključi po sreći.
so se bolj natanko prideržki ali predpogoji zvedilL kako rusovska vlada tolmači znane 4 člene, okoli kterife
Jaz živim tù med divjaki, le malo iz mešan h starisev se zdaj mir ali vojska suce, je celo malo upanja za mirno rojenih IudijaLCov iu pa kanadskih Francozov je v tem kraji. spravo. Za gotovo se tedaj pripoveduje, da bo austrijan-
Da
se nekaj povem, kar me enmalo cpcminja na ska vlada nemškem
m
teržaško burjo, vedi, da na sv. rešnega teîesa dan zjutraj brodu predlog poslala: naj se p
boru v Franko-zavezne armade
je til vihar vstal, ki je jenjal se le v nedeljo po tem.
To
na noge spravi, kteremu predlogu pa se bo nek prusk
je pihalo! Tudi h tistimi preljubimi roušicami, ki se mus- vlada zoperst kito s imenujejo, sem se že soznanil
y
pa k sreči kralju- ze zdaj potrebna bila
ker ne spozna , da bi ta priprava
/ni zbor se je
Angležki derža
jejo le 6 tednov, potem pa zginejo
spet snidel
Ce tedaj moji prijatli na-me mislite, mislite si vseto, nistra Ne nad
Serbi so nek zlo nejevoljni, vica iz ministerstva izpustil
da je knez mi-
Namestni
kar sem Ti povedal v tem pismicu in vedili bote, kako se kraij v Egiptu je prepovedal, da v nobeno egipčaLskih
nam godi
«
dezel se ne smejo več
ji vpeljevati in da v kratkem
bo mogla vsa kupčija s sužnimi jenjati
H
Novičar iz mnogih krajev

m se De gnjusi več konjsko meso; lani so
ga pojedli
• V
40.000 fantov
Po naukazu c. k. ministerëtva se imajo dolžne pisma (obligacije) za to, kar so občine (soseeke), cerkve, sole,
y
samostani, milodarne ustanove, obertniske skupsine in cehi prebende 9 družtva in enake ustanovitve na deržavni zájem (posojilo) poplaćale, tako napraviti, da se glasé na ime podpisnikov in ne na ime prinesnika; vendar je vsem tem na voljo dano, da smejo za odvezo tacih obligacij prositi, ktere se glasé na odločeue imena. — Do 20. t. m. se je za deržavni zájem že plačalo 122 mil. in 238.379 fl.,
Nevesíni lišp
Nevesta mlada Minčica Upraša svoj'ga ženina : Pověj mi : ktero oblačilo

bilo
tedaj ze skór 4. del vsega.
Telegrafi so preteklo
Za svatbo bi naj lepše H Al kupim si tančičico. Al pisano, al svilnato? Rudeči venček, al le beli Ovila kak bi ga po celi ? Tn kakšen perstan , kakšen pas

1
leto skor 1 milijon donesli; to je gotovo znamnje
y
da se
ze veliko dopisuje po njih.
Po vêih škofijah cesarstva
je duhovnim naročeno, da pri vsaki sv. masi molijo za sre-cen porod presv. cesarice, ki ima nek prihodnji mesec biti ; v ta namen se bo, kakor dunajské novice pravijo, kmali
Pověj : kaj lepši bil bi kras
In ženin koj nevestici Na to prijazno tak veli : Preljuba mi nevesta mila Ne iši veé si oblačila !
Poštenost je tančičica.
y
Ki sije ti iz sercica Nedolžnost ti je venček beli, Ni lepšega v spomladi celi; Ljubezen z v es ta perstan je Ivi druži nama serčice. —
y
A. Praprotnfk
podaîa na cesarski grad Schonbrunn blizo Dunaja, kjer je tudi presv. césar Franc-Jožef na svét přisel. — Cesar Napoleon je povabil vse vladarje in vladaříce k obertnijski razstavi v Pariz. Tndi za rusovsko blago je prostor ee pripravljen, pa bo menda pražen ostal. Novice iz Se-vastopolja, ki segajo do 14. t. m., pravijo, da sta ca-reviča Mi ha el in Nikolaj že v Sevastopolj prišla (13.
t. m.") in se nastanila v severni tverdnjavi, kjer je tudi	Gosp. Fr. K. in gosp. J. P. v Reki: Radi bi poslali „Koled."
Mens ik o v; dalje pravijo te novice, da so po vsem Krimu in Zalokarjevo gospodarsko knjigo tudi v Reko : pa komu,
koliko in kako? Na srečo samo ne moremo , ako se noben knji
Pogovori vredništva

y
gorski potoki, ko se je pervi sneg
stajal
y
velike povodinji
napravile. Vse armade strašno veliko terpe', naj več pa
po besedah samih domaćih časnikov je stan
gar ne oglasi in tudi mi nobenega ne vémo.
?
vzájemnost naša
anglezka;
knjigarska, da Bogu bodi milo!
Gosp. M. R. na S. : Dnar smo
dr. odrajtali. Ceravno imamo zmiraj dosti zaloge
Sostavek od „kol." bomo radi natisniti dali. Pesmica
anglezke armade tako žalostěn, da se ne more vec ar- nam Vaši spisi vendar tudi zmiraj prijetni,
mada, ampak le četa invalidov imenovati; konjikov skor več ni, ker so jim konji večidel pocepali; perve dní tega mesca je bilo se 14.000 pešcov, pa popolnoma zdravih ko-maj 2000, in ravno tako so se skerčile topničarske in ge-nijne kardela po mnozih boleznih (pljučnici, driski, skor-
za „Novice",
so
Gosp. Vojt. K. v T.
u
„p. O." je ve
čidel lepo osnovana, toda nekteri stavki nam niso dosti jasni Gosp. J. O. v St. J. : Za nor. sol. razr. lepa hvala. Pesmica v nekterih stavkih celó „predomača", da je natisniti ne moremo.
pa je
požne - Gosp. J. V. v V.:
butu, ozebljinah itd.), ktere večidel izvirajo iz tega
y
da
je armada angležka slabo oskerbljena in ji manjka vsega, česar armada zlasti ob zimski vojski potřebuje, ali pa je prepozno, od vsih vetrov sveta, skupej nanešeno bilo (tako kcžuhi iz Kranjskega, lesene hiše iz Stajerskega itd.) Sami
»
Gosp. J. Sk. na T.: Poslane hrušice so navadne požne drobníce. Sicer je še več tacih hrušk, ki so pozno godne. Serčno ste nas razveselili z obljubo „prisl.", ki bojo kot letosnje go tova dika prihodnjemu „Koledarčku", kterega namen ni enoletnapra tika biti, ampak lepoznanska knjiga s plutarčkom slovenskim. — Gosp. V. v V.: Smo.
Anglezi zdaj spoznajo, da njih vojaška osnova vredna, po kteri
y
le gospodje žlahnega ali zlo
ni nič
Stan kursa na Dunaji 24. januarija 1855.
prernoznega
Obligacije
stanů zamorejo oficirji in poveljniki biti ; da pa se um ne deržavnega
kupi z zlahnim stanom ali s kupom dnarja, se ocitno vidi
dolga
pravi „
Times"
v nadlogah, v kterih je zdaj nasa
5	0/ 0	83'/,
	Y>	73 '/,
4	r>	64 '/„
3	Ti	51'/,
27,	r*	41 '/,
fl.
sicer pogumoa armada, za ktero niso umne glave sker bele ob pravem času. kakor so skerbeli FraDCozi; — bol
niki leže na tleh v svoji obleki, k večem da imajo po dva koltra, in neki zdravitelj piše, da v vsem skup imajo 5 zdravil za vse mno-overstne bolezni.
Oblig. 5% od leta 1851 B95 Oblig, zemljiš. odkupa 5°/0 75
Zajem od leta 1834 ... 234
yy yy
n
1839
rizka „Presse"
55
Zato
grejo Sardine i na vojeko v oni potrebujejo dnarja, Anglezi pa armade".
pise pa-Krim, ker Om er-
r>
. . . 118% z loterijo od leta 1854
102
narodni od leta 1854
86 V
yy
yy
rt
yy
n
yy
» »
Esterhaz. srećke po 40 fl.
20 20 10
Windisgrac. „ „
Waldštein. „ „ Keglevičeve „ „ Cesarski cekini. .
yy
v îi
2 r>
84 y4 fl
28 y ■ 28% * 11 „ 5 fl. 55
Napoleondor (20 frankov) 9 fl. 50
Suverendor.......lTfl.
Ruski imperial ......10 fl.
Pruski Fridrihsdor Angležki suverendor
• •
10 fl. 12 fl.
v
Nadavk (agio) srebra:
8 W
na 100 fl. 27 lL fl
asa se je imel 16. t. m. za stanovitno v Eupatorio podati. — Turska vlada nabera v Valahii prostovoljce, se hoeejo za sultan» v vojaško službo vdinjati.
na Dunaju v Gradcu
Loterijne srećke :
24. januarija 1855 :
88. 52. 79. 6. 12 6. 57. 23. 56. 48
Od kar Prih od nje srećkanje bona Dunaju in v Gradcu 7. februarija 1855