Inovacije spreminjajo svet Piše: Anton Jež, sekrelar društva izumiteljev ljubljanske regije Inovacije spreminjajo svet, pravimo. In to nedvomno drži. Tega se zavedajo povsod po svetu, zlasti pa v tistih deželah, ki so na lest-vici števila inovacij daleč pred nami (in teh je, roko na sjrce, veliko, saj je znano, da smo skupaj z Albanijo nekje na zadnjem me-stu.. .)• Nobenega dvoma nj o tem, da morajo biti v sedanji bitki za stabilizacijo gospodarstva v ospredju naših prizadevanj tudi racionalizaci-ja dela, zmanjševanje stroškov proizvodnje in podobno. Vse to pa, posredno ali neposred-no, zajema pojem inovacije. Hkrati, ko govo-rimo o izboljšanju pogojev gospodarjenja, mo-ramo torej vsekakor govoriti tudi o načinu, kako bi se vendarle »odlepili« z zadnjega me-sta na lestvici števila inovacij. • Zvezna skupščina je leto 1975 proglasila za leto iznajditeljstva in zaščite industrijske lastnine. Leto se že izteka, kakšoih pomemb-nejših reaultatov pa še od. • Rad bi, v nekaj prispevkih, nekoliko po-drobneje opisal problematiko iinovacij, razloge, zaradi katerih se stvari zatikajo in. orisal po-ložaj te dejavnoisti v svetu. • Začeti je seveda treba s teorijo, kasneje pa bom obdelal tudi nekaj svojih izkušenj, ki sefh jih nabral v dvajsetih letih delovanja na tem področju. Osnovni pojmi • Zavedati se moramo, da vnovacijski pro-ces ni prepuščen slučajnemu razvoju, temveč da je, oziroma, mora biti načrtno vgrajen v gospodarstvo. Celotni inovacijski proces mora dalo obstoječe stanje izboljšati ali prilagoditi specifičnim zahtevam. Ce gledamo področje tehnike, so to zamisli novih naprav, novilv proizvodnih postopkov ali pa uporaba izdel-kov v nove namene. To pa še nima nič skup-nega z realizacijo v gospodarske namene. • In inovacija? Tehniška inovacija ]e prva uporaba znanosti in tehnologije v nove na-mene zaradi gospodarskih koristi. • Pri inovaciji je, za razliko od invencije, značilna prav njena uporabna vrednost, torej realizacija za gospbdarske namene. Iz defini-cije je neposredno razvidno medsebojno pre-pletanje znanstvenih in tehnoloških zmoglji-vosti s potrebami trga. Posredno pa je v defi-niciji zajeta tudi dejavnost tistega, ki inoVa-cijo materializira. To pa je predvsem pod-jetje. • Inovacijski proces. Definicija inovacij-skega procesa ni lahka naloga. Grobo lahko definiramo inovacijski proces kot načrtno ia namensko porajanje invencij ter njihovo si-stematično pretvarjanje v inovacije. • Izum. Naš zakon o patentih in tehničnih izboljšavah (Uradni list FLRJ št. 44, 2. 11. 1960) v 11. členu definira izum kot novo re-šitev določenega tehničnega problema, ki se da uporabiti v industrijski ali kakšni drugi gospodarski dejavnosti. Izum je najvišja oblika ustvarjanja teh-ničnega napredka, saj predstavlja kvalitativno novo stanje tehnike. Ce rečemo kvalitativno novo stanje, hočemo s tem poudariti, da pred-stavlja izum napredek, ki je večji od napred-ka, ki izhaja iz povprečnega, navadnega stro-kovnega dela oziroma znanja. • Tehnična izboljšava. Že omenjeni zakon o patentih in tehničnih izboljšavah pravi v 82. členu: Za tehnično izboljšavo se šteje v smislu tega zakona tehnična rešitev, dosežena z ra-cionalnejšo uporabo znanih tehničnih sredstev in tehnoloških postopkov, s katerim se dosega večja storilnost, boljša kakovost proizvodov, prihranek pri materialu in energiji, boljše iz-koriščanje strojev in naprav ter boljša kon-trola proizvodnje in boljša varnost dela. Ob tej, sicer dovolj jasni definiciji, bi že-lel naglasiti nekaj razlik, ki ločijo tehnično izboljšavo od izuma. Prva razlika je v tem, da izum. predstav-lja novo stanje tehnike, tehnična izboljšava pa nasprotno operira z znanimi tehničnimi sred-stvi oziroma postopki. . Nadaljnja razlika je v tem, da je pri iz-boljšavi bistvena neposredna ekonomska ko-rist, kar pri izumu sploh ni nujno. Poleg tega je običajno pri tehnični izbolj-šavi tudi novost samo subjektivna, pač zaradi dejstva, da operira z znano tehniko. Res pa je, da mora biti tudi tehniona izboljšava ori-ginalna in relativno nova, ob primerjavi s sta-njem tehnike v podjetju. Zgodovinski pogled na tehnični napredek • Tekom našega stoletja, posebno v njego-vi drugi polovici, se je odnos družbe do zna-nja, odnosno do raziskovalnega razvojnega dela kot dejavnosti, ki producira novo znanje, v osnovi spremenil. Se na začetku tega stoletja je znanstveno raziskpvalno delo životarilo na robu družbe-nega interesa. Njegovi nosilci so bili neorga-nizirani posamezniid, ki so v skromnih mate-rialnih razmerah, gnani od želje po odkriva-nju novega, delali na problemih, ki so jim bili osebno zanimivi. • Današnje razvite družbe pa so se iz pa-sivnega opazovalca dogajanja na raziskoval-nem področju razvile v glavnega usmerjeval-ca, organizatorja, financerja in uporabnika re-zultatov raziskovalnega dela. Spoznanju, da je tehnični napredek pomembna, če ne celo osrednja gonilna sila gospodarskega napredka, da je mednarodni prestiž in vojaška moč ne-ke družbene sredine najtesneje povezana z znanstveno tehničnim potencialom te sredine ter da v sodobni konkurenci zavzema vse po-membnejše mesto tehnološka konkurenca, je sledila v razvitejših družbenih sredinah ust-rezna akcija države in gospodarstva. • Koristen predlog. Koristni predlogi. To so vsi predlogi, ki pomenijo racionalnejšo re-šitev, ali izvajanje katerekoli funkcije v pod-jetju ali ustanovi in ki ijih v smislu predpi-sov ne štejemo kot izum ali tehnično izbolj-. šavo. Med koristne predloge spadajo med dru-gim tudi predlogi za izboljšanje organizacije poslovanja, v transportu ali drugih službah. Menim, da je treba nemudoma s takimi ko-ristnimi predlogi prodreti v upravne organe naše socialistične družbe. O tem bom pisal kasneje, ker menim, da je to zelo potrebno. Z inovacijami moramo prodreti posebno tudi tam, kjer delo ni normirano — sicer se pa da normirati vse, razen sreče! CESTO SO OZNAČILI Delavci Cestnega podjetja iz Ljubljane so izkoristili toplo jesensko vreme za označitev eeste I. reda od Medvod do Ljubljane. Ozna-ke bodo voznikom v veliko pomoč pri vožnji v bližajoči se nevšečni megli.