TRŽISKI
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI TRŽIŠKE OBČINE
^ETo
VII.
Tržič, 15. februarja 1958
NAŠI KANDIDATI ZA POSLANCE
Zbori volivcev oziroma proizvajalci so za bližnje volitve izvolili kandidate.
V republiško skupščino kandidira tov. Franc Popit. Rojen je bil 3. 8. 1921 na Vrhniki v obrtniški družini. Ze kot dijak 3. razreda gimnazije je postal član sKOj. Kot sodmošolec je bil zaradi svojega delovanja izgnan iz Vseh šol predaprilske Jugoslavije. Leta '1940 je postal član Zveze komunistov. Ob okupaciji le odšel leta 1941 v ilegalo ter ie organiziral osvobodilno gibanje na Notranjskem, Dolenjskem S Kočevskem. Bil je sekretar "krožnega komiteja za Notranjih in instruktor CK. Leta 1043 je postal komisar Notranjske 2°no. Bil je član SNOS in nato žef OZNE za oblast VIL korpusa. V armadi je prejel čin podpolkovnika. Po osvoboditvi je b'l sekretar okrožnega komiteja z« celjsko okrožje, nato gene-r*lni sekretar predsedstva vlade, minister za rudarstvo LRS, namcstnik predsednika sveta za Energetiko LRS, sekretar okraj-ns8a komiteja v Kranju, član ^•vršnega sveta LRS, v Beogra-^u sekretar za delo zveznega 'drsnega sveta. Sedaj je član Skrajnega komiteja ZKS v Kra-nJU, član Centralnega komiteja ^KS in Glavnega odbora SZDL Slovenije.
V republiški zbor pioizvajal-J*V pa kandidirajo tovariši: Mi-Jan Ogris iz Podljubelja, Jože Br ko
enodičič iz tovarne obutve »Pe-
in Stanko Smitck iz Tovar-ne finega pohištva. Vsi jih oseb-£° dobro poznamo, zato njih ilvUenjopisa ne bomo objavljali.
Proizvajalci iz kmetijstva pa ^° za svojo skupino izvolili kandidata tov. Toneta Hafnerja. Tu-<ii njega večina že pozna. Nje-g°v kratek življenjepis je naslednji:
fcojen je leta 1916 v Stražišču, D<> Poklicu kmetovalec, sedaj je Dro<lsednik Okrajne zadružne *Veze. Do leta 1938 je dovršil ^novno in nižjo kmetijsko šolo, ^služil vojaški rok ter je ob .!JzPadu predaprilske Jugoslavi-Je delal na posestvu matere.
Kmalu po kapitulaciji Jugo-jWJe je začel delati za NOV.
ebruarja 1942 je bil aretiran in ^ 3 mesece v Begunjah zaprt, n. ' Pa ,6 mesecev v taborišču Se loškem.' Takoj po vrnitvi Ww° spet vključil v delo za ^"v. Junija 1943 je vstopil v v V> kjer je ostal, do osvobodit-j« Leta 1943 je bil sekretar ra-, »skega komiteja za Šenčur, lc-**M član oblastnega komiteja t. Gorenjsko, leta 1945 pa sekre-' okrožnega komiteja v Kra-'• Kasneje je opravljal razne
odgovorne funkcije v organih republike, zadružništva itd., kar bi bilo preobširno opisovati. Je nosilec »Spomenice 1941« in drugih odlikovanj. V naši Jugoslaviji je bil že zvezni poslanec, poslanec v republiškem zboru proizvajalcev, zdaj pa je, odbornik OLO Kranj, predsednik Zveze zadružnih hranilnic ter član okrajnega odbora SZDL.
V zvezno ljudsko skupščino kandidira Rudi Hrovatič iz Tržiča. Vsi ga prav dobro poznamo, zato njegovega življenjepisa ne bomo ponavljali. V zvezno skupščino pa kandidira tudi tov. Vinko Hafner, predsednik ObLO Kranj. Rojen je leta 1920 v Stra-
žišču. Pred vojno je bil tekstilni delavec. Zaradi udejstvovanja v naprednem delavskem gibanju je bil leta 1940 odpuščen in je delal kot progovni delavec na železnici. Leta 1940 je bil sprejet v komunistično partijo. Ker je začel delati za osvobodilno gibanje ob nastopu okupacije, je nosilec »Spomenice 1941«. Nemci so mu ustrelili mater, brata in sestro. Po osvoboditvi je bil predsednik okrajnega ljudskega odbora v Kranju, nato pomočnik predsednika republiškega sveta za zakonodajo. Od leta 1953 pa je predsednik obč. ljudskega odbora v Kranju. Dve dosedanji mandatni dobi je bil republiški poslanec.
V zvezno skupščino v kmetijski proizvajalni skupini kandidira tudi tov. Maks Krmelj, rojen 23. 2. 1910 v Hotavljah nad Skofjo Loko, bivši hlapec, gozdni delavec in čebelar do leta 1935, ko je prevzel domače posestvo. Član partije je od leta 1941. Takoj po nastopu okupacije je organiziral delo proti sovražniku. Marca 1942 je formiral Poljanski bataljon, udeležil se je mnogih težkih borb. Septembra 1942 je bil hudo ranjen, po ozdravljenju je bil sekretar oblastnega komiteja KP za Gorenjsko do oktobra 1944, ko je bil vpoklican na delo k izvršnemu odboru OF za Slovenijo. Po osvoboditvi je opravljal razne odgovorne funkcije v zadružništvu, od leta 1945 je bil zvezni poslanec. Je nosilec reda Narodnega heroja, »Spomenice 1941« in mnogih odlikovanj.
ČAKA JIH VELIKO DELO
V ponedeljek, 10. februarja, se je sestal novoizvoljeni 22-članski občinski odbor ZB NOV v Tržiču. Za predsednika odbora je bil ponovno izvoljen dosedanji predsednik Franc Jagodic-Krstan, za podpredsednika Vladimir Peraič-Planin, za tajnika Milan Zupan in za blagajnika Zora Konic. — Odbor je izvolil tudi devetčlanski sekretariat.
Odbor je nato izvolil v posamezne komisije te-le tovariše:
1. v komisijo za prošnje in pritožbe: za predsednika Janeza Tratnika, za člane pa Andreja Smoleja, Ivano Mihevc, Mihaela Kara, Albina Ličaria, Nežko Likar in Andreja Zupana;
2. v komisijo za skrb za otroke padlih borcev in žrtev fašističnega terorja: za predsednika Jožeta Robleka, za člane pa Zoro Konic, Mirka Brejca, Karla Kravcarja, Francko Bergant in Huga Veseljrja;
3. v komisijo za zgodovinsko dejavnost: za predsednika Zdenka Lavička, za člane pa Andre- . ja Peharca, Kristjana Kokalja, Petra Uzarja, Ivana Stucina in Franca Zupana;
4. v komisijo za spomeniško dejavnost: za predsednika Joža Silarja, za člane Andreja Kramarja, Janka Kalana, Joža Gart-nerja in Franca Kersnika;
5. v komisijo za izvenarmad-no vzgojo: za predsednika Joža Kokalja, za člane pa Antona Raztresena, Staneta Černilca, Gvida Dornika in Miloša Savica.
To so stalne komisije, ki delajo pri občinskem odboru ZB. 2e iz imen komisij je razvidno, da čaka vse tovariše še ogrom-
no delo, ki ga bo treba opraviti. Težko je reči, katero delo je najvažnejše, saj je vse nujno in mora biti opravljeno čimprej, saj se nam dogodki iz dobe NOB časovno vedno bolj odmikajo in s tem bledi tudi spomin nanje. Okrajni odbor ZB odstopa svoje dosedanje pristojnosti na občinske odbore. Komisija za prošnje in pritožbe bo morala voditi vso skrb glede tistih borcev in žrtev fašističnega terorja, ki jim novi zakon o pokojninah nudi mnogo ugodnosti pri upokojitvah, zdravljenju, pri priznavanju službenih let itd.
Komisija za zbiranje zgodo-, vinskega materiala bo morala močno poživiti svoje delo, kajti kot že rečeno, zob časa ne prizanaša dokumentom in spominom. Komisija za spomeniško dejavnost ima mnogo dela, ki se ne smo zavlačevati. Gre za ureditev in vzdrževanje že obstoječih spomenikov, za ureditev okolice teh spomenikov ter Ludi za zgraditev manjših spominskih objektov* kot'na primer v Ko-vorju, kjer so pokopani postreljeni talci.
Odbor pa je zaradi važnosti imenoval še posebni komisiji:
1. komisijo za zgraditev spomenika padlim borcem in žrtvam fašizma v Tržiču, oziroma za zgraditev doma Zveze borcev; v to komisijo so bili izvoljeni: za predsednika Lovro Cerar, za člane pa Franc Jagodic, Karel Kravcar, Ivan Stucin, Vladimir Peraič, Jože Sparovec, Stane Me-šič in Nande Stritih;
2. komisijo za zbiranje gradiva za izdajo tržiškega zbornika.
v to komisijo so bili izvoljeni i za predsednika Vladimir Peraič, za člane pa Zdenko Lavička, Stane Mešič, Peter Tribušon in Franc Zupan.
O gradnji spomenika ali doma Zveze borcev v Tržiču se je že mnogo govorilo. — Na zadnjem občnem zboru pa je bila postavljena odločna zahteva, da je treba z delom pričeti brez vsakega odlašanja. Znano je, da ob-stojita dve težnji; prva da se zgradi dostojen spomenik, ki bo v ponos Tržičanom, druga pa, da se v ta namen zgradi dom Zveze borcev kot spomenik padlim, s primerno ureditvijo fasade in okolice. Bistvena razlika je' samo v finančnih možnostih.
Komisija bo morala torej krepko prijeti za delo ter najprej ugotoviti možnosti, najti prostor za gradnjo ter se na to odločiti, kaj naj se gradi.
Tudi tu se bo moralo delo pospešiti, ker "čas je že, da kraj, kot je Tržič, ki je znan daleč po naši ožji, pa tudi širši domovini, po svoji aktjvni vlogi v NOV in tudi iz časov bivše Jugoslavije*, postavi dostojen spomin svojim padlim.
Komisija za ureditev tržiškega zbornika pa bo tudi morala napeti vse sile, da zbere potreben material in izda zbornik. Seveda to delo ne bo izvršeno v enem letu.
Prepričani smo, da bodo komisije uspešno delale, saj so v njih najbolj delavni tovariši. Seveda pa bomo morali vsi krepko po-mgaati, kajti le tedaj bo vse' to imelo zaželeni uspeh.
SM
Stran 2
TR2ISKI VESTNI K
Podjetja so dobro gospodarila
za 182 %. Ta presežek je poka-
zalo podjetje »Avtoservifl*
kar
INDUSTRIJA
Industrijska podjetja v naši občini so dosegla plan po vrednosti proizvodnje v letu 1957 s 104 %. Plan bruto produkta so dosegla oziroma presegla vsa podjetja razen Pilarne »Triglav«, ki je dosegla 93 % realizacije nasproti planu, in Tovarna kos in srpov, ki je dosegla 78 % realizacije nasproti planu.
V Pilarni »Triglav« plan ni bil dosežen zaradi pomanjkanja strojev za žagarice, zaradi česar je morala tovarna odklanjati naročila. Težke pile v lotu 1957 niso bile več tako iskane kot prejšnja leta, kar je tudi občutno vplivalo na proizvodnjo. Poleg navedenega je pa bilo še veliko bolezenskih izpadov delavcev.
V Tovarni kos in srpov pa ni bil dosežen plan zaradi ukinjenega izvoza za Indijo, zaradi pomanjkanja delovne sile, delno pa je bil tudi plan sam previsoko postavljen. Tovarna je imela v tem letu tudi veliko bolezenskih primerov, saj se je primerilo, da je 40 delavcev hkrati bolovalo za gripo. -
Iz analize izvršenega plana je nadalje razvidno, da so materialni stroški kljub preseženi realizaciji realizirani le z 88 % nasproti postavljenemu planu, kar je dokaz, da so podjetja gospodarsko in smotrno gospodarila s premoženjem, medtem ko je bilo v preteklih letih opažati nasprotna dejstva. Ravno v zvezi s tem lahko trdimo, da so delovni kolektivi iz dneva v dan boljši gospodarji in da pravilno upravljajo z osnovnimi in obratnimi sredstvi, to je z družbeno imovino.
Plačni skladi s prispevki so nasproti planu preseženi za 14 %. Vzrok temu so popravki tarifnih pravilnikov v lotu 1957, delno pa tudi višje realizirani bruto promet. Plan sam v zač. leta ni mogel zajeti vseh podrobnosti glede plač in prispevkov, ker so bili tozadevni predpisi o plačah kasneje objavljeni.
Izredno zadovoljiv pa je bil realizirani dobiček, ki je bil po planu presežen za 23%, katerega pa po našem mnenju ne moremo v celoti pripisovati večji proizvodnji, temveč tudi temu, da podjetja v ta namen izkoriščajo Se obstoječe notranje rezerve, delno pa tudi konjukturnemu položaju podjetij na notranjem tržišču.
GRADBENIŠTVO
V Tržiču imamo samo eno gradbeno podjetje, ki je v letu 1957 v finančnem pogledu imelo precej velik uspeh. Postavljeni plan bruto produkta je podjetje preseglo za 100 %. Na tako visok promet je vplivalo predvsem ugodno vreme, zaradi česar se gradbena sezona vse leto ni prekinila. Ko se je postavljal plan, se ni mogla predvidevati tako visoka realizacija; v tistem času podjetje še ni imelo boljših izgledov kot v letu 1955 in 1956.
V zvezi z realizacijo so se povečali tudi materialni stroški in sicer nasproti planu za 112 %• Povečanje materialnih stroškov je pa nastalo tudi zaradi podražitve gradbenega materiala v letu 1957 za 25%.
Plan dohodka za svoje sklade je podjetje preseglo za 723 %. Prispevka za družbeni investi-
cijski sklad pa po planu ni doseglo, realiziralo ga je samo za 60 %, to pa zato, ker se odstotek za družbeni investicijski sklad izračuna na podlagi nekaterih podatkov realizacije iz leta 1956, takrat pa podjetje ni imelo tako ugodnih pogojev.
Plačni sklad s prispevki se je povečal za 62 % in to zaradi povečane realizacije in delovne sile.
OBRT
Tudi obrtna podjetja so v letu 1957 presegla plan bruto produkta za 24 %. Plan so dosegla oziroma presegla vsa obrtna podjetja razen Mehanične delavnice, kateri so med letom odpadli prevozi in je zato realizirala bruto produkt samo z 71 %, in Mlinskega podjetja, ki je doseglo realizacijo samo s 73%. Mlinsko podjetje v prvem polletju ni imelo dovolj žita za meljavo, zaradi česar ni moglo doseči plana 100 odstotno. Med lotom 1957 so se v podjetju pojavile tudi tatvine večje količine moke. Odgovorni delavci so bili že obsojeni od sodišča in morajo škodo v celoti povrniti.
Obrtna podjetja, ki so bila nepavšalirana, niso dosegla prispevka za družbeni investicijski sklad, kot ga je predvideval plan, ampak samo 81 % in to zaradi izračuna odstotka, kot je že omenjeno pri gradbeništvu. Pav-šalirana obrt je postavljeni pavšal obračunala 100%, k(Tt je bil z odločbami podjetjem predpisan. Pavšal smo morali med letom znižati Mehanični delavnici in Mlinskemu podjetju in to zaradi zgoraj navedenega odstopanja od plana.
Osebni dohodki, to je plače s prispevki so se nasproti planu povečali za 15 %. Osebni dohodki so se povečali delno zaradi večje realizacije, delno pa so podjetja že izplačala oziroma obračunala presežne plače, zaradi česar je lahko sklepati, da nobeno obrtno podjetje v tem letu ni zaključilo z izgubo.
Kmetijske zadruge
Kmetijske zadruge so v letu 1957 dosegle planirani bruto produkt samo s 83 %. Ce primerjamo finančne podatke vseh zadrug, je razvidno, da je edino Kmetijska zadruga Katarina presegla plan za 25%. Izmed ostalih zadrug je največji izpad pri Kmetijski zadrugi Križe, ki je nasproti planu dosegla bruto produkt samo s 54 %. V začetku leta je Kmetijska zadruga Križe
D
prevzela v svoje poslovanje krojačnico v Križah in je plan za krojačnico postavila veliko previsoko. V zvezi z bruto produktom so tudi materialni stroški doseženi nasproti planu le s 83 %. Za svoje sklade so zadruge ustvarile nasproti planu le 35 % dohodkov, proračunskega prispevka pa 51 %. Tudi za proračunski prispevek je bil plan postavljen previsoko, ker ga zadruge obračunavajo po drugačni lestvici kot ostale gospodarske organizacije. Isto velja tudi za prispevek za socialno zavarovanje in za stanovanjski prispevek. Kljub izpadu bruto produkta pa so zadruge presegle plače za 12% nasproti planu. Število uslužbencev se v letu 1957 v zadrugah ni zmanjšalo. V letu 1947 so se uslužbencem zadrug določile nove plače, kar v planu ni bilo predvideno. Po sedanji analizi nobena zadruga nima izgube. Vprašanje je le za Kmetijsko zadrugo Lese, za katero nam ni uspelo dobiti podatkov o izvršitvi plana.
Trgovina
Tudi trgovska podjetja prikazujejo za leto 1957 ugodne rezultate. Nasproti planu so presegla dohodek za 10%, medtem ko materialnih stroškov niso povečala nad planirano vsoto. Plačni sklad s prispevki je višji za 26 .odstotkov in to zaradi na novo določenih plač v letu 1957.
Izbira blaga po želji kupca se je v letu 1957 nasproti letu 1956 tudi izboljšala, čeprav še vedno ni popolnoma zadovoljiva. Kljub vsemu pa lahko trdimo, da se naša trgovska podjetja trudijo, da bi kupce zadovoljila. Ker pa trgovska podjetja ne morejo držati prevelikih zalog zaradi nezadostnega sklada obratnih sredstev, ne morejo zadostiti vsem željam kupcev.
Tudi pavšalirana trgovska podjetja v preteklem letu niso imela izgube in so postavljeni plan presegla, če ne upoštevamo trgovske mreže »Peko«, za katero plan dohodka ni bil pravilno postavljen. Trgovsko mrežo »Peko« smo pavšalirali šele v drugi polovici leta 1957. V plan dohodkov so bili upoštevani tudi dohodki prodajaln mreže izven naše občine, pri realizaciji pa je bilo treba to izločiti.
Pavšali za trgovine so bili pravilno postavljeni in so jih trgovine 100% obračunale. Dohodke za svoje sklade so pa presegle
je po analizi razumljivo, ker je povečalo tudi dohodek za 70 "/o. materialne stroške pa le za 24 odstotkov.
Pavšalirana trgovska podjetja so nasproti planu izplačala ozir. obračunala 81 odstotkov planiranega plačnega sklada s prispevki; kot je razvidno iz analize, .[e Izpad samo pri trgovski mreži »Peko« zaradi nepravilnega plana, kot je že spredaj navedeni.
Komunalna podjetja
Komunalni podjetji Pekarija in Kino sta planirani bruto produkt presegli za 3 %. Po rezultatih je prikazan tudi pri teh podjetjih uspeh v finančnem poslovanju. Pavšal je bil pravilno odmerjen in 100 % realiziran, te Plačni sklad s prispevki je bil nasproti planu realiziran v 94,5 odstotka. V letu 1957 se je pričela graditi nova pekarija. P° načrtu bi morala biti v letu že dograjena. Gradnja se je zavlekla zaradi likvidacije gradbenega podjetja »Standard«. Predvideva se, da bo gradnja
dovršena do konca meseca marca 1^58.
Gostinstvo
Gostinstvo v letu 1957 v finančnem poslovanju ni imelo težav. Vse gostilne v naši občini so pavšalirane. Pavšal so obračunale 100%. Bruto produkt Je bil nasproti planu dosežen 9,5%, materialni stroški za lj> odstotkov in plačni sklad s prispevki za 10%. Po izkazanih analizah je razvidno, da so Pr| nekaterih gostilnah materialn' stroški previsoki in da je b'j pavšal za družbeni investicijski sklad in proračun prenizko postavljen. To bo treba upoštevati v planu za leto 1958.
V letu 1957 sta bili dve gostilni, »Pri Zumru« in »Pod Ku' kovnico«, dani vprivatni sektor-
Kakor je razvidno iz celotnega poročila, so imele vse gospodarske organizacije na območju naše občine zadovoljiv uspeh-Kakor vrednostni, tako je bil tudi količinski plan v celoti dosežen in tudi presežen. Vse to so zasluge delovnih kolektivov i° vodstev gospodarskih organizacij, ki proizvodnjo oziroma del" pravilno usmerjajo.
Točne številke za vsako posamezno podjetje bo naš list olr javil čez nekaj mesecev, ko b°-do potrjene bilance vseh podjetij. Verjetno pa ne bo dosti rs?" lik od današnjega poročila, w zajema vse gospodarstvo le orientacijskimi podatki.
robne novice
POT SKOZI TOVARNO USNJA »BUNO«
Ta pot je predmet mnogih prerekanj med Tržičani. Nekateri trdijo, da mora biti pot odprta, drugi so zopet proti temu. Občinski ljudski odbor je imenoval posebno komisijo, ki bo te dni reševala to vprašanje.
MLEČNA RESTAVRACIJA
Nekam težke razmere so dalje časa vladale v tem podjetju in promet je padal. Tudi postrežba ni bila vedno na višku in ljudje
so kritizirali celo kvaliteto jedil in pijač. Zadnje tedne pa se je <tanje očitno spremenilo na bolje. Tega smo Tržičani samo veseli. Mlečna restavracija je začela kuhati tudi enolončna jed'la. 2elimo podjetju velik obisk, obiskovalcem pa — dober tek! Javna kritika je torej vendarle rodila nekaj uspeha!
MLINI V RETNJAH
Mlini v Retnjah bodo najbrže šli v likvidacijo. Skoda lepih podjetij. — Zakaj   se ustavlja
obrat? Zaradi tatvin! Tatovi upropastili lepo podjetje. Men°" res ni mogoče flobiti pošteni: mlinarjev. Ce je kje še kakse"-naj se oglasi!
MEDNARODNO CESTO BOD° ZACELI DELATI
Občinski ljudski odbor je ž* prejel od rep. cestne uprave načrte  nove  velike mednarodn ceste čez Ljubelj, da se odloči » traso. Za katero traso se boo odborniki odločili, o tem boni poročali podrobneje prihodi' '
St. 4
TRŽIŠKI VESTNIK
Stran 3
PO NAŠIH TOVARNAH
Vsa večja tržiška podjetja so *e izvolila komisije po novih Predpisih. V velikih podjetjih so elanom delavskega, sveta in upravnega odbora podrobneje razlolmačili novi zakon o delovnih razmerjih, zakon o sredstvih gospodarskih organizacij ter zakonita določila o proračunskih Prispevkih in dajatvah podjetij družbeni' skupnosti. S tem, da se čimveč delavcev seznani z zakonitimi določili, je storjen že velik korak do pravilnega usmerjanja gospodarstva.
V tovarnah ugotavljajo, da je storilnost delavstva vidno večja, odkar se delavstvo vozi z avtobusi na delo in torej ne prihaja na delo že utrujeno.
Te dni obravnavajo v vseh gospodarskih organizacijah zaključne letne račune. Želeti bi hilo, da bi vsa podjetja svojo letno bilanco objavila v podjetju samem, in sicer na tak način, da bo bilanco razumet sleherni c'lan kolektiva.
V tovarni finega pohištva so široko razpravljali o higiensko tehnični zaščiti delavca in dela. 2e poročilo samo, ki ga je pripravila za delavski svet odreje-nil komisija, dokazuje, kako resno se je tudi to podjetje lotilo reševanja tega vprašanja. Sklenili so, da ni dovolj, da so nabavili gasilske priprave, ara-Pak da se morajo vsi člani kolektiva do podrobnosli seznaniti z uporabo vseh priprav. Skloniji so, da bodo poskrbeli za vzgojo vseh zaposlencev podjetja v Pogled u varnosti pri delu in jih Se?-hani]i s predpisi s tega podreja, načinom, kako se preprečujejo nezgode, bolezni in izostanki z dela ter izgube narodnega dohodka zaradi nesreč pri delu '6r zaradi bolezni. Vsak zapo-s'enue podjetja se bo moral podrobno seznaniti s pravili in tajnim pravilnikom podjetja, •Bati bo moral uporabljati varnostne in zaščitne naprave. To-
varna finega pohištva je lani po-, rabila dvakrat več zaščitnih sredstev za delavce (za obleko, obutev, rokavice, ""očala, maske in tako dalje) kol v prejšnjem letu.
Tovarna lepenke je že naročila načrte za gradnjo stanovanjskega bloka za svoje delav-
ce. Graditi namerava hišo s šest družinskimi stanovanji in 2 samskima sobama.
Zobna ambulanta Bombažne predilnice in tkalnice bo verjetno začela z delom meseca marca letos.
Pilarna TRIGLAV je spremenila naziv v Tovarna za pile.
Koliko so naši občani lani prejeli in izdali?
	leta 1956	leta 1957	indeks
	din	din	
Dohodki prebivalstva:			
— plače	573,319.000	694.572.000	121.0
— pokojnine, socialne dajatve,			
otroške doklade	121,394.000	109,464.000	90.0
— odkup lesa	37,450.000	41,314.000	110.0
— odkup kmetijskih pridelkov	3,100.000	18,028.000	600.0
— odkup živine	2,480.000	10,508.000	423.0
— zasebni obrtniki	46,158.000	65,781.000	141.0
— prevozi	2,180.000	1,439.000	
— operativa	15,176.000	20,453.000	135.0
— hranilne vloge	10,199.000	29,377.000	290.0
— odkupi od zasebnikov	5,310.000	36,439.000	
Dohodki skupaj	835,231.000	1.027,375.000	122.9
Izdatki prebivalstva:			
— iztržek trgovine	523,035.000	558.033.000	106.5
— turizem in gostinstvo	66,167.000	118,665.000	179.6
— usluge	8,120.000	14,771.000	183.7
— promet	8,035.000	9,651.000	120.0
— komunalno stan. dejavnost	11,934.000	10,479.000	87.4
— zasebniki, iz proračuna	9,237.000	16,840.000	182.0
— kmetje, iz proračuna		11,055.000	
— kultura in prosveta	7,616.000	10,190.000	132.0
— hranilne vloge	11,418.000	33,070.000	289.0
— razni izdatki zasebnikom	3,537.000	37,153.000	1.027.0
Izdatki skupaj	661,384.000	819,907.000	123,8
Odliv gotovine
(verjetno so sredstva potrošena  v  krajih   izven trži-ške občine)
Posamezne postavke se razlikujejo nasproti letu 1956. Razliko je pripisovati dejstvu, da so n. pr. obrtniki v letu 1957 začeli z večjim poslovanjem preko de-
173,847.000
207,468.000
narnih zavodov, medtem ko se je v prejšnjem letu 1956 vršilo več neevidentiranega medsebojnega gotovinskega prometa. Isto velja tudi za kmete.
RAZGLAS
V smislu 4. točke 42. člena zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Uradni list FLR.I, št. 52-664/57) in 6., 15., 37. in 1. odstavka 72. člena temeljnega zakona o varstvu živine pred živalskimi kužnimi boleznimi (Uradni list FLRJ, št. 26/54) občinski ljudski odbor, oddelek za gospodarstvo in komunalne zadeve
razglaša,
da bo obvezno, cepljenje psov proti pasji steklini na naslednjih zbornih mestih:
v ponedeljek, 24. febr. 1958 ob 10. uri pri Krvinu za Slap, Lom, Dolino, Jelendol;
v ponedeljek, 24. febr. 1958, ob 15. uri na tržnici v Tržiču za Tržič, Bistrico, Zg. in Sp. Presko;
v torek, 25. febr. 1958, ob 10. uri pri zadrugi Križe za Križe, Pristavo, Gozd, Zg. in Sp. Vetrno, Senično, Novake;
v torek, 25. febr. 1958, ob 15. uri pri gostilni Poljanec, Sebe-nje, za Sebenje, Relnje, Breg, Ziganjo vas;
v sredo, 26. febr. 1958, ob 10. uri pri zadrugi Leše za Leše, Paloviče, Vadiče, Popovo, Viso-če, Hudi graben;
v sredo, 26. febr. 1958, ob 15. uri pri gostilni Ribnikar v Ko-vorju za Kovor, Zvirče, Loko, Hudo, Hušico;
v četrtek, 27. febr. 1958, ob 13. uri pri zadrugi Podljubelj za Podljubelj.
Cepljenje stane skupaj z letno evidenčno markico 100 din za psa. — Vsi lastniki necepljenih psov bodo kaznovani v smislu 1. odstavka 72. člena zgoraj citiranega zakona.
Našel je novo, lepše življenje
, Nad vaškim kolodvorom se je 'Krala skupina mulcev; eden za j^Ugim so skakali v travnato dr-c° in 'se po zadnji plati dričali n'Zdol k bistremu potočku, kjer ?° se obračala mlinska kolesa, 1 so jih prejšnji dan tukaj posivili. Bilo je klicanja, prem-^nJa, pa tudi do pretepa je *as,ih prišlo, kar pa ni moglo ; kalin vedrega, prešernega vese-
mladosti. Tu si našel paglav-
11
Ce bilo
^inancarjev Branko je bil ved-0 sam zase. Imel je na oster <>u zlikane hlače, ki jih ni smel mečkati, snežno belo srajco, ki t. ni smel popackati, čiste roke, ' J'h  ni  smel  umazati  in še narsikaj takega, kar ga je ločilo da drugih. Nikoli ni bil v družbi UlRih otrok, saj so mu starši Izpovedovali družiti se z »um:>-lei'<- V rani mladosti se ga je vzdevek »Bahač« in ta mu
?«jel
klt(
0s«il, tako da ga ni nihče več
d dr
Mineval je čas. Dnevi, tedni 1 meseci so bežali.    Mulci so
odrasli v fante in pričeli so so lepi fantovski dnevi, ki so zp Branka ostali prav tako neznana stvar kot veselost otroških let. Tudi sedaj je bil vedno sam. pod strogim nadzorstvom očeta in matere. Nihče ga ni nikoli videl veselega, saj je vedno hodil s povešeno glavo in pogledom uprtim v tla. Včasih so ga ljudje videli, kako sedi kje v sa-nfoti in brezizrazno gleda v daljavo, kot da pričakuje nekaj lepega in neznanega. Ob takih prilikah se je njegovo, sicer mračno čelo zjasnilo in lica so se mu nabrala v lahek nasmeh. Kdo ve, o čem je sanjaril?
Nihče ne ve, kako bi se to končalo, če ne bi čas prinesel spremembe. Prišla je vojna. Med vojno je Branko zaradi čudnih očetovih zvez ostal doma in bil osamljen kot prej.
Nekega zimskega večera, v mesecu januarju leta 1944, je na vrata Brankovega doma močno potrkalo.' Oče, ki je hitel odpirat, ker je namreč mislil, da je prišel na obisk sosed.    je ves'
otrpnil zaradi strahu, ko je med vrati zagledal širokoplečega partizana in za njim še dva. Partizan je vstopil in pojasnil, da so prišli v imenu NOV mobilizirat Branka, ki je dovolj star, da se tudi on malo bori. Stari ni ugovarjal, saj je bil vesel, da ni hujšega, kajti ni namreč imel preveč čiste vesti, le mati je ja-dikovala in hlipala. Branko jo začudeno gledal, toda strogo partizanovo povelje je razumel in se pričel pripravljati. Kmalu je stal sredi kuhinje, pripravljen, in sicer' oblečen v lepo črno obleko, belo srajco, temno kravato, nizke črne čevlje, a v rokah je držal majhen usnjen kovček. Ob pogledu' nanj je partizan Jože bušknil v smeh. Komisar, ki je bil obveščen o načinu Brankovega življenja, je Jožeta grdo pogledal in le-ta je povesil oči ter utihnil.
Branko je prišel v partizane. Začele so se muke in trpljenje. S kakšnim odporom je jedel hrano iz skupnega kotla, s kakšnim odporom je legal v umazano slamo — toda bil je lačen in na smrt utrujen. Mnogo grenkih je moral pogoltniti na račun svojega obnašanja. In potem je bil
ranjen v nogo in prsi. Pretila mu je skoraj neizbežna smrt v rokah podivjanih fašistov. Toda to se ni zgodilo. Njegovi tovariši so ga rešili iz nevarnega položaja in potem so ga nosili skoraj sto kilometrov daleč v partizansko bolnišnico, čeprav so bili sami na koncu s svojimi močmi. Videl je, kako so padali zaradi onemoglosti, toda pustili ga niso. Začel je misliti in z neizmerno ljubeznijo se je oklenil novega življenja, ki ga je doživljal kot svoboden človek. Had je imel svoje bojne tovariše in za nič jih ne bi več zapustil. Malo pred koncem vojne je postal vodnik voda. V domači vasi ga skoraj niso poznali, tako je bil sedaj vesel, veder in včasih prešeren kot otrok. In vzdevek »•Bahač« je izginil za vedno. V borbi, v tovarištvu je Branko našel tisto, č^sar do sedaj ni poznal — lepoto življenja in prostosti.
Slane Mešič
Stran 4
TRZISKI VESTNIK
Pred občnim zborom Turističnega društva
V soboto, 22. februarja bo v dvorani »Svobode« po enem letu spet zborovalo članstvo našega Turističnega društva, pri čemer bo kritično pregledalo delo odbora v preteklem letu, izvolilo nov odbor in mu dalo napotke za delo v novem letu.
Prav je, da naš list ob tej priložnosti še posebej posveti nekaj vrstic temu, za Tržič tako
jajo k nam, tako potrebno informacijsko pisarno. Kako zelo je z njo ustreglo ljudem, boste videli, če se za pol ure ustavite v njej in opazujete življenje v njej. Vsak hip bo kdo vstopil vanjo. Ta bo želel vedeti, kako bi najhitreje prišel v Novo mesto, Celje ali Maribor, spet drugi (ki je pripotoval iz Ljubljane), ali je Dom na Kofcah oskrbovan in ko-
TURISTICNO DRUŠTVO V TRZlCU vabi na
REDNI LETNI OBČNI ZBOR
ki bo v soboto, 22. februarja 1958 ob 19. uri v dvorani Svobode
v Tržiču
Dnevni red:
1. Otvoritev in izvolitev delovnega predsedstva, zapisnikarja in dveh overovateljev zapisnika ter verifikacijske, kandidacijske in volilne komisije
2. Poročila
3. Razprava o poročilih in razrešitev dosedanjega odbora
4. Volitve novega odbora
5. Zaključna beseda
6. Predvajanje turističnega filma
pomembnemu društvu, saj je med drugim tudi naš list sam plod ustvarjalnega dela prav tega društva in je deležen tudi odtlej, ko je postal glasilo SZDL, v polni meri vse njegove materialne in moralne podpore.
Razen tega, da je priklicalo v življenje naš lis"t, ki pomeni ozko vez med vsemi občani naše občine, pa je Turistično društvo vtisnilo v nekaj letih svojega obstoja svoj pečat tudi na neštetih drugih področjih dela za našo skupnost. Poglejmo samo nekaj let nazaj in videli bomo ogromen razloček v naši razgibanosti nekdaj in danes! Spomnimo se samo, kako skromne so bile naše prometne zveze z drugimi kraji še pred dobrimi petimi leti! Ra-■ zen voznega reda za železniške zveze z Ljubljano smo v 1. številki Tržiškega vestnika objavili vozni red za le eno avtobusno zvezo z Ljubljano. S poglabljanjem stikov društva s podjetjem SAP, z navezovanjem vedno tesnejših vezi z njim, pa smo Tržičani do danes tako napredovali, da imamo od vseh krajev v Sloveniji, kamor sploh vozijo avtobusi iz Ljubljane, največ zvez z njo, mimo tega pa še vrsto lokalnih prog. Razen tega je društvo s pomočjo tega podjetja oskrbelo za naše kolektive že nešteto posebnih voženj ter v poletni sezoni redno vožnjo v Poreč. V lastni režiji pa je organiziralo prav tako že brez števila izletov, ki so se jih Tržičani vedno radi udeleževali. Tržičani danes ne živimo več zaprti vase v svojem tržiškem kotu, ampak sredi življenja, ki utriplje v naši republiki. *
Potreba je nadalje narekovala društvu, da uredi vsem Tržiča-nom, pa tudi tujcem, ki priha-
liko časa potrebuje za turo na Kofce. Tretji bi nujno rad telefoniral (javna telefonska govorilnica na pošti je odprta samo določeno ure, informacijska pisarna pa nepretrgoma od jutra do večera!). Angleško ali nemško govoreči turist bo želel dobiti razglednice in najrazličnejše informacije o naših obmorsMh letoviščih. Če pripelje prav v tem času avtobus, bo vstopilo pet težko otovorjenih ljudi hkrati, da oddajo v shrambo prtljago. Ce opazujete življenje v pisarni v začetku meseca, boste videli vrsto ljudi, ki bodo kupovali mesečne vozovnice, vsak drugi četrtek pa vrsto kolporterjev, ki prevzemajo za prodajo Tržaški vestnik. Pozimi si izposojajo ljudje sanke, tekmovalne in navadne, vmes pa prihajajo delavci, zaposleni z vzpenjačo poročat o okvari na vzpenjači in prosit za nujne ukrepe, da bo lahko začela spet obratovati. Poleti si prihajajo izposojat šotore, pred pustom kostume za maškarado. Vmes pa neprestano kliče telefon. Delovni kolektivi in posamezniki prosijo za-to ali ono informacijo, osebje gostišča sporoča, česa mu je zmanjkalo, koncertna poslovalnica sprašuje, ali bi lahko društvo organiziralo v Tržiču gostovanje tega ali onega ansambla. Vmes vstopajo: predsednik, da pregleda pošto in podpiše dopise, gospodar, da oskrbi z vsem potrebnim gostišče, blagajnik, da pregleda in podpiše račune, tehnični urednik našega lista prinese kup rokopisov, da jih v pisarni v najkrajšem času pretipkajo. Kdaj le utegnejo v pisarni knjižiti vplačano članarino, naročnino na naš list, blago, dobavljeno gostišču, zakaj od jutra do večera tu ni
miru! Vsem in vsakomur je pisarna vedno na razpolago, pri čemer je nešteto uslug storjenih popolnoma zastonj, le za shrambo prtljage plačaš majhno pristojbino in seveda pristojbino za telefonski razgovor moraš poravnati.
Pa vzdrževanje informacijske pisarne še daleč ni vsa dejavnost tega društva. Odborniki se sestajajo redno vsak teden, po potrebi pa še kdaj vmes, snujejo načrte in rešujejo turistične probleme: »Ker nobeno gostinsko podjetje ne prevzame gostišča pod Ljubeljem, ga moramo kajpak prevzeti in oskrbovati mi, zakaj tako važna turistična postojanka ob tako važnem obmejnem prehodu mora biti oskrbovana in dostojno oskrbovana!« »Potrebna je menjalnica!« »Uredimo za tujce camping!« »Poskrbimo, da bodo dobili Tržičani prijetno sprehajališče!« »Predlagajmo občinskemu odbo-boru, kje bi bilo dobro urediti nasade in postaviti klopce!« »Poskrbimo za prevoz delavcev z dela in na delo!« »Priredimo Tržičanom izlet na Bled!« »Omogočimo jim obisk gledališč!« »Podrezajmo pri Upravi cest, da dobimo boljše ceste, podrezajmo, da odpravimo že enkrat ozko grlo na Blejski cesti!« »Poišči-mo sobe, kjer bodo ob večjem obisku gostje lahko prenočevali!« »Opozorimo Tržičane, naj skrbe za snago okrog svojih hiš, spodbudimo jih, da bodo gojili čimveč cvetlic na oknih!« »Pomagajmo drugim društvom in prevzemimo prodajo vstopnic za njihove prireditve! Dajmo jim na razpolago svoj lokal ob njihovih večjih prireditvah!« »Pripravimo dobro premišljene predloge svetu za turizem, da mu olajšamo delo!« »Navežimo sti-
s Tržiškim muzejem? Zakaj še ni urejen?«
Tako se vrste vprašanja iz
te-
ta v leto, iz dneva v dan. Teže rešljiva vprašanja morajo odborniki seveda odlagati na ugodnejši čas ... Vmes prihajajo tudi razne nevšečnosti in ovire: V gostišču z osebjem nekaj ni v redu. Gostovanja ne moremo organizirati, ker ni na razpolag"
dovolj prenočišč. Ne moremo iz-. -tlim
peljati tega, ker nimamo
tolik"
denarja . . . (Za vse oblike svoje pestre dejavnosti si to društvo namreč samo ustvarja sredstva.)
Najhuje pa zaboli odbornik'' tega društva, kadar se kdo kiju" njihovi veliki prizadevnosti ,n požrtvovalnosti in kljub njihovim vidnim uspehom v korist naše skupnosti po krivici obregne vanje. Nekateri so očitali, d* se vozijo posamezniki z avtom na Ljubelj, ko je vendar jasno, da gostišča ni mogoče oskrbovati po zraku in ne kontrolirati njegovega poslovanja iz daljave-(Kako se maščuje premajhni kontrola, smo videli prav v preteklem letu.) Skupni izlet enkraj v letu ni izlet za zabavo, niti ne obremenjuje občutno dru-štvene blagajne. Ali pa primer, ki smo ga brali v časnikih: Za gostišče se zanimata dve drug' društvi! . . . Kako? Ali Turistično društvo ne skrbi dovolj za gostišče? Ah ni dovolj sposobno, da ga oskrbuje še nadalje? In še to: če se zanj res zanima kako društvo, ali ne bi bilo edino pravilno, da bi to društvo začelo razgovor najprej s Turističnim društvom in ne šlo rni-mo njega, brez njegove vednosti, s svojim predlogom pred občinski ljudski odbor? Od ljudi, ki imajo količkaj takta, bi to Pri' čakovali! Morda pa je Turistično društvo komu trn v peti, iz za"
ke z drugimi turističnimi društvi, da bomo videli, kako delajo drugod in se od njih česa naučili! Povabimo jih k nam na obisk!« »Poslali moramo zastopnike na občni zbor Turistične zveze Slovenije in Gorenjske turistične podzveze.« »Podjetjema SAP in Avtopromet moramo sporočiti želje naših občanov glede voznega reda.« »Kako je
visti,  ker  ima   uspehe, ali Pa kar tako iz zlobe? Ce je tak* potem   je   lak   človek rus"? n še skupnosti, za katero dela 1 se trudi Turistično društvo!
S tem seveda nočemo u"dl ' da bi česa to društvo ne m°'? napraviti  bolje in da ni k**, naloge opravilo celo slabo. V take kritike pa ima vsakdo vs pravico na občnem zboru.
St. 4
Gospodarski razvoj Tržiča
v znanstveni knjigi
Ze je preteklo dvanajst let socialističnega gospodarstva in izraz Tržiča je dobil druge, nove poteze v družbenem, gospodarskem, komunalnem in kulturnem pogledu. Toda izraz Tržiča se bo še spreminjal. Ze. petletni perspektivni plan, ki je pred sprejetjem, mu nakazuje še nadaljnji razvoj. Prav tako se borijo tudi posamezna podjetja za rekonstrukcijo in razširitev svojih naprav z investicijskimi progra-. mi, ki so jih že ali pa jih šele ■ sedaj pripravljajo. •
Ob tem razvoju . je izredno dragocen in poučen tudi poglecl nazaj, pogled na že prehojeno pot, na težave in uspehe.
Tak pogled nazaj je Tržiča-nom z obsežnim zgodovinskim delom v 3 knjigah pripravil znanstveni sodelavec ekonomske fakultete v Ljubljani Ivan Mo-horič, dosedaj znan širši slovenski javnosti zlasti po izredno tehtni monografiji gospodarskega razvoja Mežiške doline.
":S« h <ot Vnet "Minkht.
IEVMARCKTL
lanskega rudnika, razvoj tržiškega usnjarstva in prerast cehovske proizvodnje usnja v industrijo, propad in likvidacijo Mallyjeve tovarne, težavne početke zadružne tovarne »Runo«, njihov boj za obstanek in njen nadaljnji razvoj in.afirmacijo.
Med tekstom se v knjigi vrste pregledne razpredelnice gospodarsko zanimivih podatkov, fotografije tovarniških poslopij in delovnih kolektivov, zaščitnih znakov, znakov obrtnih mojstrov in tovarn ter njihovih proizvodov, reprodukcije in prevodi zgodovinskih listin, kar vse daje knjigi še posebno pestrost in zanimivost.
Prikaz gospodarskega razvoja v knjigi ni obravnan le kot dogajanje na ozkem prostoru tržiškega mesta. Sam pisec knjige že uvodoma poudarja, da je Tržič kot industrijski in eksportni center zlasti v svoji industrijski delavnosti močno občutil reflekse dogajanj  na prostranem
Zgoraj: Pečat kosarskega ceha
Leve:
'Sviii v Valvasorjevi dobi
Spodaj: Grb usnjarskega ceha
(Vse slike so iz knjige Ivana Mohoriča »Zgodovina obrti in industrije v Tržiču«)
Prva knjiga, ki je že izšla, daje pregled splošne zgodovine Tržiča, obravnava cohovstvo, l,r-žiško železarstvo in kovašfvo, šenlanski rudnik živega srebra, nogavičarstvo in usnjarstvo, problematiko izkoriščanja vodne sile kot energetskega vira, medtem ko bo delo v nadaljevanju obravnavalo razvoj tržiške tekstilne in čevljarske industrije, gozdnega gospodarstva in lesne industrije, tovarne lepenke, komunalnih podjetij, pot čez Ljubelj, zgodovino tržiške železnice, razvoj strokovnega šolstva in zadružništva. Pred očmi tržiškega bralca se v Mohoričevi knjigi razgrinja delo in življenje štirih generacij — očetov, dedov in pradedov. 2e 379 strani prvega dela zgodovine obrti in industrije v Tržiču ga vodi od dobe cehovstva preko njenega razcveta do formalne ukinitve cehov z uvedbo obrtne svobode 1859, preko dobe razvoja industrije, vse do danes, ko je to industrijo prevzel v upravljanje naš delovni človek. Ze v tem prvem delu spozna naš človek razvoj tržiškega železarstva in kova.štva, rojstvo in zaton šen-
ozemlju avstro-ogrsko monarhije, kjer je imel konkurente in svoja tržišča, pa tudi na kolonialnih trgih, odkoder je črpal in uvažal surovine. Ob obravnavanju gospodarske zgodovine Tržiča je zato Mohorič preko krajevnih meja Tržiča tržiško gospodarsko dogajanje • spretno vključil v dogajanje našega celotnega gospodarskega prostora in s tem našega splošnega gospodarskega razvoja.
Tako predstavlja v resnici ta monografija o Tržiču tehten prispevek in bogato dokumentarno gradivo za zgodovino slovenskega gospodarstva, izdaja to knjige pa tudi velik uspeh osebno tov. Mohoriča, hkrati pa tudi Tržiškega muzeja in občinskega ljudskega odbora v Tržiču, ki sta izdajo tega velikega dela inspirirala in omogočila.
Knjigo, brez katere ne bi smel ostati noben pravi Tržičan, dobite v pisarni Turističnega društva in v vseh knjigarnah. Posezite po njej, dokler ne poide! Izšla je v omejenem številu izvodov.
Stran 6
THZISKI VRSTNIK
Št. 4
STEZE m POTU OKROG TRŽIČU
XV. PO  BISTRICI NAOKROG
Vas Bistrica pri Tržiču je postavljena na prisojnem pobočju nad dolino Tržiške Bistrice, kjer vzhaja sonce mnogo prej kot; v Tržiču, kjer leži sneg mnogo manj časa kot v Tržiču, kjer so dnevne temperature dokaj višje kot v Tržiču. Zato se na Bistrici začne pomlad prej kot v Tržiču in zato so poti okrog Bistrice priljubljena izprehajališča Tržičanov v času, ko le-ti iščejo sončne žarke, ko vzhaja sonce v Tržiču šele okrog poldneva.
Tedaj, ko je dan najkrajši, je Tržič v senci in hladu, Bistrica pa se sonči in baha s prvimi le-lohi, trobenticami in marjeticami. Pot s Tržiča na Bistrico, iz zime v pomlad je prav kratka; komaj deset minut časa potrebujemo zanjo. Podrobno smo jo opisali v 11, številki lanskega leta, ko smo v mislih hodili na Bistriško planino.
Bistrica pri Tržiču je zelo staro naselje. V zgodovinskih listinah se. omenja dokaj prej kot Tržič, namreč že prod 900 leti.
Več stoletij je bila Bistrica majhna vas, ki je imela v letu 1754 deset gruntarjev, osem kaj-žarjev in štiri gostače. Še leta 1816 je bilo na Bistrici le 21 hiš s 126 prebivalci. Ob ljudskem štetju v I. 1869 je imela Bistrica le 151 prebivalcev, ob naslednjem štetju v 1. 1880 pa je bilo na Bistrici 27 hiš in 161 prebivalcev. V naslednjem desetletju poraste število Bistričanov za 20% in ima Bistrica 1. 1890 1.94 prebivalcev. V desetletju 1890 do 1900, ko Tržič najmočneje raste, saj se prebivastvo v njem poveča za 25 %, se prebivalstvo Bistrice zmanjša za 5%. VI. 1909 ima Bistrica že 34 hiš, a le 185 prebivalcev. Po 1. 1908, ko je stekla tržiška železnica, začne tudi Bistrica hitro rasti in ima leta 1910 že .46 hiš s 318 prebivalci. Tako je prebivalstvo v desetih letih poraslo za 72 %. Medtem, ko v tem desetletju število prebivalcev v Tržiču stagnira, močno porastejo naselja v njegovi okolici in med njimi v največji meri Bistrica.
Medtem, ko so se prvotno Bi-stričani ukvarjali predvsem s poljedelstvom, so se kasneje vedno bolj pečali tudi z drugim delom. Ko les ni imel dosti cene, so žgali oglje in apno. Sčasoma so si nabavili več vozno živine in so začeli vozariti. Oglje so vozili na Javornik in celo v Bohinj, nazaj pa so vozili gro-delj tržiškim fužinam. Nekateri so prevažali živila in trgovali z sti v Celovcu. V Tržič :> so vozili tudi pesek, gojil kako doma-
njir
Le malok čo obrt. Še danes so Bistričar
i vozniki, ki vozijo pesek iz bistriških kamnolomov in kamenje za gradnje. Seveda je danes večino Bistričanov pritegnila tržiška industrija, saj živi 52% Bistričanov od tržiške industrijo. Ker so se Bistričani že v začetku stoletja začeli v znatni meri navezovati na delo v tržaških tovarnah, Bistrica vse od 1. dalje raste. Njeno prebival so od 1. 1910 do 1921 poveč;
ho
vo
41%, v za nada I Bistrici letih 193 vilo Bist da ima
1921
ib ljuc
\<YA\
1931 ii
tet j u
A. 1948 naselje 897 prebivalcev, to je petkrat toliko kot 1. 1880, medtem, ko se je število Tržičanov v tem času le podvojilo.
Kar velja za večino slovenskih mest, da jim namreč zlasti v dobi od 1931 do 1948 raste okolica hitreje od središča, velja za Tržič in. Bistrico v vsem času od 1880 do 1948.
Danes je Bistrica velika vas. Ima 107 hiš, od teh devet v Ro-čevnici. V vasi je 290 gospodinjstev s 924 prebivalci. Od teh je 433 moških in 491 žensk. Od tega je v Ročevnici 15 gospodinjstev s 57 člani in sicer 28 moškimi in 29 ženskami. (Podatki z dne 31. marca 1953). Vas je 530 m nad morjem, 1,4 km oddaljena od Tržiča, ima vodovod in 97 % hiš je elektrificiranih.
Med 924 prebivalci je bilo ob ljudskem štetju v 1. 1953 913 Slovencev, brati in pisati je znalo 746 ljudi.
Bistrica se začenja pri Fiko-vem jarku, to je tam, kjer je vrh Koternice most; in kjer stoji ob cesti tabla z imenom vasi. Po cesti pridemo kaj kmalu do jedra naselja. Stara gospodarska poslopja nam pričajo o nekdanjem kmečkem prebivalstvu, medtem ko je danes Bistrica navezana na zaslužek v tržiškl industriji, saj kar 52 % Bistričanov preživlja tržiška industrija. Večina zapostencev iz Bistrice je zaposlenih v Bombažni predilnici in tkalnici, saj živi od zaslužka v tej tovarni 32,5 % Bistričanov, torej skoro tretjina. 10 "/o Bistričanov pa živi od dela v tovarni »Peko«.
Prav močno so Bistričani sodelovali v narodn o- osvobodilni vojni. Na gasilskem domu je spominska plošča, na kateri so vklesana imena tistih štirindvaj-setih junakov - Bistričanov, 'ki so kot borci padli v NOV v letih od 1941—1945. Ze v letu 1941 je padla Mara Štefe, stara komaj 23 let; v 1. 1942 sta padla: 31-letni Petko Dolenc in 22-letni Stanko Šolar, v 1. 1943 pa 21-letni Ivan Novak, 31-letni Karel Janovšek in 34-letni Anton, Šteto. Največ borcev iz Bistrice je padlo v 1. 1944 in sicer 33- letni Janez Paplar, 32-letni Mirko Bogataj, 46-letni Lovro Košir, 33-letni Jože Javornik, 28-letni Ivan Krištofek, 25-letni Stanko Krištofek, 29-letni Vili Ivnik, 34-letni Anton Istenič, 39-letni Ivan Karpucelj ter najmlajši: 19-letna Slavka Žerjalova in 17-letna Zofka Zalarjeva ter Lado Roblek. Na pragu svobode v I. 1945 so dalj svoja življenja še 44-letni Janez Hafnar, 35-lctni Nace Zupan, 17-letnl Karel Aha-čič,30-letni Jože Burger, 34-letni Jože Crnilec in 42-letni Janez Krajnik.
Ljudje hodimo po Bistrici sem in tja, pa marsikdo gre mimo.te spominske ^plošče, ne da bi jo pobliže pogledal, čeprav nam številna imena, vklesana na njej, pričajo o velikih žrtvah, ki jih je Bistrica utrpela med vojno.
V bližini spominske plošče razpotje.   V  desno navzgor pod gorami in
je
dviga cest teka proti 18 km. po skozi Kovor \ Nazaj do Tržii potju prihaja vir, ob njem jalno korito. 1 mimo gasilne
podri
I o koder je pa pridemo Hlbrozje (8 km), e 1 km. Na raz-dan močan iz-zgrajeno napa-zgornji cesti se doma dvigamo
rahlo navzgor. Na desni vrh vzpetine je grad pri Sv. Juriju. Dolomitno pobočje pod njim je široko razgaljeno. Tu je spet eden. izmed bistriških kamnolomov.
Vse pobočje pod graščino je močno krušljivo in dokaj strmo, zato je zlasti v zgornjem delu poraslo z borovci, ki naj s svojimi koreninami zadržujejo nadaljnje posipanje.
Na pobočju je nad cesto v zadnjih letih zraslo precej prikupnih hišic; nekatere so še v gradnji. S tega odseka ceste je prav lep pogled na rodovitno bistriško polje, ki leži na prodnih terasah pod vasjo, pa še na kriško polje in Kriško goro nad njim, pa tudi nazaj na tržiški kot in visoko gorsko obrobje, ki ga zapira.
Kaj kmalu smo na ovinku, pri zadnji obcestni bistriški hiši (Bistrica 77). Tu se cesta obrne okoli hriba, se nalahno dviga navzgor. Ta odsek podgorske ceste je eno od najprijelnejših tr-žiških izprehajališc. Ob cesti nas pozdravlja drobno cvetje, češ-min, brinje, bori in redke smreke. Tu vedno kaj cvete, od najzgodnejše pomladi, ko se rdeči resa in se beli teloh, pa do pozne jeseni, ko žare rdeči grozdi češmina. Pogled se nam odpočije na temnem smrekovem gozdu v grapi, ob Blajšnici in dviga v višino ob pobočjih pod Dobr-' čo in Bistriško planino. Pozimi je tu idealno sankališče, idealno — kolikor ni pač prometna cesta, ki jo je treba s peskom
BESED
Malo za šalo,
posipati. Dalje ob cesti je na desni strani manjši kamnolom, pot v levo navzdol pa nas vodi k potoku Blajšnici in ob vodi navzdol v Ročevnico.
Tu spodaj ob potoku so naj-zahodnejše. bistriške hiše, tu se vas Bistrica končuje. Po lepi poti sko7i gozd pridemo do potoka, do žage pri Juriju (Bistrica 85). Po lepem kolovozu med smrekami nas pot pripelje ob potoku navzdol do mlina (Bistrica 89). Tu v »Pekovem mlinu« melje mlinar »Mlinč« - Vilfan. Ta tudi peče delavcem kruh. Mlin ima dva kamna, ki meljeta; tretje vreteno ni v obratu. Spodaj so še stope, čistilni stroj in kamen za proso. Prostor je zelo primeren za manjši mlinski', obrat, saj ima tu voda kar 5 m padca, spodaj pa še 80 cm. Tak imeniten padec je tu na prav kratkem odseku. Mlinar Mlinč melje tu že štirideseto leto. Zmelje lahko tudi do 300 kg na dan. Žito mu nosijo mlet kmetje z Brezij, iz Bistrice, Kovor j a. pa tudi iz Doline.
Od mlina navzdol pridemo do Gašperina (Bistrica 90) in do hiše »pri žagi« (Bistrica 91). Od te hiše vodi pot navzdol čez potok na senožet v Ročevnici. Tu je bila včasih žaga, zato se drži hiše (Bistrica 92) ime »pri stari žagi«.
Od tu nas vodi pot ob seno-žoti navzdol in nato čez potok ter na kovorsko cesto. Od tu gremo lahko po kolovozu preko polja, po mehki poti preko teras navzdol do reke Bistrice in do tržiškega kolodvora.
Prof. Slava. Rakovec
IH BRALCEV
tudi puščic nekaj je vmes!
hodijo.
k m.as
malo za res,
CESTE...
Spesnil sem to jaz!
Podbreška cesta menda je okrajna, je pa še slabša ko mokra gmajna. Skoz blatno reko avtobusi hropejo, delavci domov hodeč po »mehkem.
Sonček svetli me je zvabil Na Ljubelj te dni sem šel. Sel? Ne! To hoja res ni več bila! To tura bila je, tura skakanja: iz jam v luknje, polne blatne vode. Potem pa človek naj vesel bo in ne »gode Prehitevali avtobusi so me, avtomobili, obrizgali fn z blatom me oblili. Potniki v avtih odletavali so dol jaz pa umikal sem se, kot bil Od akrobacij  pomodrel, postal ko uganil sem, da tu pomagal
v naravo.
in gor, bi nor. sem — bi le -
moder, šoder.
KOLONJSKA VODA
Tovariš urednik!
Tako rad bi se vam pritožil, ker vem, da bo pomagalo, če boste mojo pritožbo objavili. Ogrce imam na licu menda od brivskega čopiča in ker sem čul, da pomaga proti temu kolonjska voda, sem jo v trgovini kupil. V Tržiču! Simpatična prodajalka mi jo je natočila v mojo stekleničko, povedala mi je, da stane liter tiste »vode« 4000 dinarjev. Ko sem plačal (200 din za listih nekaj dekagramov; sem se mazal s tisto vodo, toda ogrci nočejo izginiti. Ce me namaže brivec s kolonjske vodo, me vsaj malo zapeče, kupljena vodica pa je bila resnična dišeča vodica, torej voda liter po 4000 din. Krasna kupčija,' Diši res, toda špirita je v tisti »vodici« res prav
malo. Pomislil sem, da je bolje kupiti liter špirita za 850 din, iz njega bom sam napravil dva litra kolonjske vode jakosti 50 "/« (ali pa bom napravil zraven še liter žganja, ki morda tudi pomaga proti ogrcem), in če me bo tistih nekaj kapljic parfuma stalo 150 din, bom torej za tisoč dinarjev imel liter močne kolonjske vodo in pa liter močnega žganja. Kličem na pomoč tovariša tržnega inšpektorja, da bi pokusil kolonjsko vodo! Prav gotovo bo napisal ovadbo zoper »fabrikanta«. Ali pa bo morda pomagalo to pismo, tovariš urednik, da se bo kolonjska voda spremenila na boljše še pred obiskom tržnega inšpektorja? —
Vsekakor pa se tržnemu
nsp.
■k-
torju priporočam za pomoč, tovariš urednik, vam pa se zahvalim za objavo.
trziški vestnik
Str.'.n 7
Mladi kranjski glasbeniki so doživeli lep uspeh
V sredo, 12. t, m., je bil v dvorani DPD Svoboda koncert gojencev glasbene šole iz Kranja. Koncert je bil v okviru proslav Prešernovega dne. Obisk je bil nadvse zadovoljiv zlasti pri popoldanskem nastopu, ko je mladina do kraja napolnila dvorano in s tem pokazala pravilen odnos do kulturnih priredi lev. Prav tako pa je tudi večerni nif-stop privabil številno tržiško občinstvo, ki je z zanimanjem sledilo programu. Izvedba koncertnega sporeda je bila na dostojni umetniški višini in je dokazala požrtvovalnost in veliko skrb vodstva šole in njenih pedagogov. Program je bil zelo pester in je obsegal skladbe domačih kot tujih avtorjev. Skupno je nastopilo  16 gojencev  in  to 5
violinistov (Andrej Tičar, Dušan Stanjko, Marta Pogačnik, Mihec Pogačnik in Alika Prislan) iz šole prof. Fajona in prof. Staniča. Nadalje so nastopili še štirje pianisti (Boža Medved, Marjana Seliškar, Elčka Renko in Vera Rozman) iz šole prof. Avguštino-ve in proC. Zupančičeve ter trije pevci (Peter Ambrož", Drago Ste-fe in Eda Bohinec-Ambrož), vsi iz šole prof. Majdičeve, ter trobentač .lože Urh in flavtistka Jožica Puhar, oba iz šole prof. Jenka. Vsi nastopajoči so izvedli svoje koncertne skladbe kar najbolj prizadevno in so nekateri naravnost presenetili poslušalce s svojim sigurnim in zrelim prednašanjem, za kar jih je občinstvo nagradilo s spontanim aplavzom. Posebno presenečenje
je bil nastop šolskega godalnega orkestra, ki ga uspešno in skrbno vodi prof. Fajon. Vse skladbe so bile vzorno odigrane in so tako brez dvoma' zapustile pri občinstvu prijeten vtis. Kot solistka pri orkestru je nastopila nadarjena mlada violinistka Majda Fajonova, ki je svoj solistični part naravnost bravurno odigrala. Gostujočim je bil izrekel dobrodošlico tov. Nande Sirilih, predsednik DPD Svoboda, v imenu društva in glasbene šole. Ravnatelj kranjske glasbene šole prof. Peter Lipar se je zahvalil za dobrodošlico in za pomoč pri organizaciji koncerta ter izrazil željo po nadaljnjem medsebojnem izmenjavanju tovrstnih prireditev.
O. Z.
TRŽIČANI! Naša občina Ima s svojimi naravnimi lepotami in zanimivostmi najlepše pogoje za razvoj turizma. Zalo podprite prizadevanja Turističnega društva za njegov razmah in sodelujte s svojimi predlogi in nasveti na njegovem rednem letnem ob čnem zboru, ki bo v soboto, dne l 22. februarja ob 19. uri v dvorani »Svobode«!
Šahovsko življenje postaja znova razgibano
Naši fotoamaterji med najboljšimi na Gorenjskem
Sredi preteklega meseca je imel svoj občni zbor tudi Folo-kino-amaterski klub. Ze po obisku v njihovem majhnem prostoru je bilo čutiti, da si ta športna panoga vedno bolj utira pot med Tržičane, posebno med mladino. Ze takoj ob začetku bodi povedano: številni gostje iz Kranja in Jesenic so bili navdušeni nad opravljenim delom v takih neugodnih razmerah. Čeprav je zaslužen za uspešno dejavnost ves odbor, vendar s svojo požrtvovalnostjo vse presegajo »stari fotoamater« Janez Perko z ženo, nato neumorni organizator Hočevar, posebno tudi stalni brezplačni predavatelj na številnih tečajih tovariš Peter Fajfar. Seveda je dolgoletnih zaslužnih fotoamaterjev še več, mr. Lavička, Salberger, Costa itd.
Nedvomno je bil v'lanskem letu najlepši prikaz dolgoletnega dela razstave ob 2l)-letnici obstoja kluba. Po pomembnosti sledijo uspešno izvedeni A-teča-ji, iz katerih je izšlo okoli 30 novih fotoamaterjev.
Klub je sodeloval tudi na drugih razstavah, kjer se je, posebno na republiški razstavi v Beogradu, odrezal tovariš Janez Perko z doseženim tretjim mestom. Številne so bile tudi poučne strokovne ekskurzije v naravo ter na razne razstave. Med uspehe v klubu lahko štejemo tudi vedno lepo urejeno izložbo pred klubom.
Bori pa se klub tudi s številnimi problemi. Njegov prostor, posebno temnica je premajhna, primanjkuje fotoaparatov (novih sploh ni, vsi so stari že desetletja), zaradi dragega fotografskega materiala tare klub stalna finančna skrb. No, kljub temu gledajo člani optimistično na nadaljnje delo. V bodoče nameravajo organizirati še B-tečaj, t kjer bodo ljubitelji belo-črne lumetnosti napravili korak naprej pri svojem znanju, še bolj razveseljiva pa je misel, da bodo snemali ves Tržič v povezavi z raznimi prireditvami v Tržiču. Če jim bo finančno stanje dovolilo, pa nameravajo kupiti nekaj novih fotoaparatov.
Tudi naši šahisti so imeli nedavno svoj občni zbor. Vsekakor je bil že skrajni čas, kajti šahovska dejavnost je zadnje čase v Tržiču skoraj zamrla. — Vzrokov, da je nekaj časa vladalo mrtvilo pri šahistih, je več. Toda »znova in znova je treba poudarjati, da šah ne pomeni samo prestavljanja figur, kot ga nekateri pojmujejo, temveč da je to borba dveh partnerjev, pri katerih pridejo do izraza borbenost, volja, energija in znanje človeka. Upravičeno lahko trdimo, da je nekaj krivde za mrtvilo tudi na upravnem odboru šahovskega kluba. Med temi in šahisti, posebno mladinci, je bilo vsekakor premalo stika. — Končno bo treba priti do spoznanja, da vso breme ne sme sloneti na enem ali dveh članih, kajti če se ta dva nehata zanimati za šah iž katerih koli vzrokov, pride nujno do mrtvila. Vsekakor bo treba v bodoče (to je eden izmed sklepov novega
odbora) več sodelovanja z mladinci in to v obliki krožkov na osemletkah ter s sindikalnimi podružnicami. Poleg tega bo moral šahovski klub prej ali slej nabaviti šahovske ure in šahovsko literaturo, brez katerih si šahovskega napredka ne moremo zamisliti.
Ob koncu občnega zbora je novi upravni odbor s tov. Galo-fom na čelu izdelal program, ki obeta, da bo šahovsko življenje v Tržiču zopet oživelo. To kaže že takoj po končanem občnem zboru odigrani brzoturnir, na katerem je zmagal tov. Galof pred tov. Megličem, Rozmanom in Papovom. Prav tako se igra te dni tudi turnir za prvenstvo Tržiča, na katerem vodita tov. Meglic in Stibelj pred Rozmanom itd.
VELEMOJSTER GLIGORIC V TRZlCU
Preteklo nedeljo je tržiški šahovski klub pripravil svojim ša-
histom kar majhno senzacijo: najboljši igralec vzhodne poloble (razen Sovjetske zveze), velemojster Svetozar Gligorič bo igral v Tržiču simultanko! Res se je v nedeljo okrog 15. ure v statistiki Bombažne predilnice in tkalnice zbralo 37 tržiških ša-histov v glavnem četrto- in brez-kategorniki (razen 4 tretjekate-gornikov, drugokategornika, tov. Galofa, ter prvokategornika Ro-bleka), ki so ob prisotnosti več sto gledalcev pomerili svoje znanje proti večkratnemu državnemu prvaku, tov. Gligoriču. Simultanka se je po štirih urah končala s štirimi remiji v korist tov. Galofa, Rozmana, Koširja in P. Regvata, ki so v obliki nagradnega natečaja odgovarjali na vprašanje: »Kaj veš, kaj znaš?« Velemojster Gligorič se je pohvalno izrazil o nekaterih naših mladih talentiranih šahistih.
S. S.
POSREDOVANJA Kuhinjsko oprava, malo rabljeno, in štedilnik prodam. Naslov v pisarni Turističnega društva.
Dober štedilnik znamke Tobi. za 12.000 din in otroški športni voziček za 3.000 din prodam. Marija Mahne, Tržič, Našičeva 3.
Cisto nova, zeleno tapecirana stola prodam. Naslov v pisarni Turističnega društva.
Zimsko suknjo in dva huber-tus -plašča prodam. Naslov v pisarni Turističnega društva.
RAZPIS
Upravni odbor Elektrotehničnega podjetja Kranj razpisuje mesto
POSLOVODJE
za poslovalnico v Tržiču.
Ponudbo pošljite upravi podjetja v Kranju.
Elektrotehnično podjetje Kranj
St. 4
Tržiški nogometaši so zborovali
Pretekli teden so imeli svoj redni letni občni zbor tudi niši nogometaši. Začuda se tokrat mnogi navijači »plavih« niso udeležili tega zborovanja, kar je vsekakor tudi posledica zadnjih neuspehov našega moštva vljub-1 jansko-primorski ligi.
IZ poročil je razvidno, da je bilanca nastopov našega moštva pravzaprav katastrofalna. Jasno je, da potemtakem vsakdo išče vzroke teh neuspehov. Najvažnejše dejstvo je vsekakor, da uprava nogometnega kluba ni posvečala dovolj pozornosti mladini, tako da je uspeh tržiških
nogometašev še vedno odvisen od pritoka tujih nogometašev. To se je pokazalo posebno v tistih kritičnih trenutkih, ko nekateri nogometaši — pripadniki JLA — niso smeli nastopati in ko je bilo zaradi nediscipliniranosti in kazni igralcev standardno moštvo občutno oslabljeno. Na občnem zboru je bilo sproženih precej idej o nadaljnjem delu, vendar je jasno, da je vse odvisno od volje in borbenosti trenutno razpoložljivih igralcev. Kar pa zadeva finančno stran, ki je tudi tukaj precej kritična,
je treba pripomniti, da z vsemi tistimi dotacijami, ki jih je nogometni klub dobil v tekočem letu, niso najbolje gospodarili, kar je bilo posebno razvidno iz poročila nadzornega odbora.
Druga plat je seveda zgraditev igrišča. Prav bi že bilo, da Tržič končno dobi dostojno igrišče. Zato je zanimiva tudi zamisel, da bi se vse tržiške sindikalne podružnice včlanile v nogometni klub ter bi vsak član kolektiva mesečno prispeval 10 dinarjev od svoje plače za zgraditev bodočega »stadiona«.
Ali si že član Turističnega društva? Če še nisi, se vpiši vanj! Kot član Turističnega društva boš deležen mnogih ugodnosti ti sam, hkrati pa boš pripomogel k čimvečjemu razmahu turizmu v naši občini! Udeleži se občnega zbora Turističnega društva, ki hit v soboto, 22. februarja, ob 19. uri v dvorani »Svobode«, da se seznaniš z njegovimi nameni in njegovim dosedanjim deiom!
Gibanje prebivalstva
v času od 21. I. do 18. II. 1958
Rodile so: Korošec Marjeta, gospodinja iz Tržiča — dečka; Jančič Antonija, navijalka iz Tržiča — deklico; Dolžan Jožefa, gospodinja iz Podljubelja — dečka; Hafner Antonija, uslužbenka iz Tržiča — dečka; Gol-majer Ana, delavka iz Tržiča — dečka; Tišler Ana, gospodinja iz Cadovelj pri Tržiču — deklico; Skrjanc Ana, gospodinja iz Seničnega — deklico; Polajnar Valentina, gospodinja iz Cadovelj pri Tržiču — deklico. Čestitamo!
Poročili so sc: Goričan Franc, šofer iz Tržiča, in Gros Ivana, prešivalka iz Tržiča; Zaplotnik Franc, kmet iz Retenj, in Mikelj Angela, bolničarka z Jesenic; Budinek Vojteh, uslužbenec iz Kranjske gore, in' Kališnik Marija, uslužbenka iz Tržiča, God-nov   Franc,   tovarniški delavec
iz Grahovš, in Razumič Marija, tovarniška delavka iz Tržiča; Mihelič Karel, tovarniški delavec iz Zgornjega Veternega, in Pavlin Cvetka, kuharica z Golnika; Oman Franc, pleskar iz Tržiča, in Loban Julijana, tovarniška delavka iz Tržiča; Sušnik Rudolf, usnjarski delavec, in Golob Veronika, tovarniška delavka, oba iz Tržiča; Dolinar Jožef, strojni ključavničar, in Kopač Bernarda, tovarniška delavka iz Sebenj; Draksler Janez, električar iz Tenetiš, in Neme Marija, predilka iz Podljubelja; Papler Viktor, čevljar iz Leš, in Bohinjec Frančiška, tovarniška delavka iz Palovč. Mnogo sreče!
Umrli so: Mencinger, rojena Kenda Marjeta, družinska upokojenka iz Tržiča, stara 73 let; Miklavčič Ludvik, de.lavec iz Bistrice pri Tržiču, star 41 let. Svojcem naše sožalje!
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi mo joga dobrega moža in očeta LUDVIKA MIKLAVČIČA se iskreno   zahvaljujem vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti in mu darovali vence, pevcem   za   ganljive žalostinke in vsem, ki so izražali sožalje. Prav   posebno  se zahvaljujem zdravniku dr. Stanku Živcu ter delovnemu    kolektivu tovarne »Peko« za vso pomoč in požrtvovalnost ob tej bridki uri.
Tržič, dne 10. februarja 1958. Žalujoča žena Zofija in sinova
ZAHVALA
Ob prerani izgubi dragega in nepozabnega moža in očeta
IVANA VALJAVCA
se iskreno zahvaljujem za izraze sožalja, darovane vence in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujem tov. dr. Martinčiču, govornikom za tople poslovilne besede, gasilcem, duhovščini in vsem sosedom za izkazano pomoč. Vsem iskrena hvala!
Brezje, dne 12. februarja 1958.
Žalujoča žena z otroki
KINO
20.—21. februarja: kitajski film »BELOLASO DEKLE«.
22.—24. februarja: amer. barv. film »CAJ ZA DVA«.
25.—26. februarja: italijanski film »LJUBAVNI ZANOS«.
27.—28. februarja: češki fantastični film »KRAKATIT«.
1.—3. marca: ameriški barvni film »PRIŠEL JE IZ LARAMI-JA«.
4.—5. marca: italijanski film »ANNA ZACCHEO«.
6.—7. marca: češki zabav, film »KJE IN KAM«.
8.—10. marca: ameriški barvni film »UKROČENA TRMOGLAVKA«.
RAZPIS
UPRAVNI  ODBOR ZDRAVSTVENEGA  DOMA  V TRŽIČU
razpisuje delovno mesto POMOĆNIKA UPRAVNIKA ZD
Pogoji: jurist ali končana srednja šola in abiturientski tečaj.
Nastop službe po dogovoru.
Prošnjo z življenjepisom, oz. dokumenti pošljite upravi ZD v Tržiču;
Upravnik:
dr. Stanko Živec
RAZPIS
Na podlagi čl. 143 Zakona o delovnih razmerjih Ur. 1. FLRJ, -št. 53/57 razpisujemo naslednja delovna mesta za mehanično delavnico v Tržiču:
več. avtomehanikov
več ključavničarjev in
več kleparjev
Ponudbe poslali na naslov: Mehanična delavnica v Tržiču, upravniku ali se osebno predstaviti.
Dve domači anekdoti
Zapisnikar občinskega odbora je skrbno napisal zapisnik sejo. Napisal je, da je bilo navzočih vseh 25 izvoljenih občinskih odbornikov in da je predsednik začel sejo, ko je ugotovil, da je prisoten ves odbor. Pedanten občan je prišel pogledat, ali je zapisnik točen, toda ni mu bil všeč ter je ugovarjal, da ni točen. Zapisnikar je začuden vprašal, kje je kaka netočnost. Trži-čan mu je povedal, da manjka v zapisniku zabeležba »Odsoten ni bil nihče!«...
Občinski uradnik je po naročilu okrajnega vojaškega referenta (to je bilo v predaprilski Jugoslaviji) napravil spisek vseh prevoznih sredstev v občini. Okrajni referent pa s spiskom ni bil zadovoljen. »Nije tačan,« je rekel. »Pa vse sem vpisal v spisek,« je trdil tržiški občinski uslužbenec, »vpisal sem avtomobile in kamione, vozove, kočije, motocikle in bicikle, samo-kolnice in činkeže, skratka, do zadnjega vsa prevozna sredstva so vpisana.« »Ali ipak spisak nije tačan,« trdi referent. »U spisak nisu uneseni čamci, ladje i ovakva sretstva.« Uslužbenec z občine: »Toda v Tržiču nimamo rek, jezer in morja!« Okrajni referent: »Ali ja ne ne znam, da tamo nemate mora.«
ZAHVALA
Občinski odbor Zveze vojaških vojnih invalidov se v imenu otrok padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja kakor tudi v svojem imenu prav prisrčno zahvaljuje občinskemu ljudskemu odboru, upravnim odborom in direkcijam vseh industrijskih podjetij in lekarne, upravam trgovskih in gostinskih podjetij, upravama mesarije in pekarije, vsem obrtnikom v Tržiču, kakor tudi Gorenjski oblačilnici, poslovalnici v Tržiču, upravama Kmetijskih zadrug v Podljube-lju in' na Slapu in Trgovskemu podjetju »Sadje« ter vsem, ki so nam finančno in materialno pomagali, da smo mogli prirediti Novoletno jelko za otroke padlih borcev. Posebno zahvalo izrekamo občinskemu ljudskemu odboru in upravi restavracije »Pošta«, ki so pokazali precejšnje razumevanje za te otroke.
Lepa hvala tudi igralcem za. uprizoritev igrice »Sreča Novoletne jelke« pod vodstvom JDore Kraljeve in vrsto šaljivih prizorov, kakor tudi godbenikom, ki so s plesno glasbo ustvarili otrokom največje razpoloženje pri rajanju. Zahvaljujemo se tudi DPD »Svoboda« za dvorano. Vrednost pomoči jo precej velika, tako da bodo otroci lahko šli na izlet v zgodovinsko bolnico v NOV »Frnnja« na Primorskem. Na koncu prosimo vse, da tudi v bodoče ne pozabijo na te otroke, ki so dali največjo žrtev za našo svobodo.
Občinski odbor Zveze vojaških vojnih invalidov
»Tržiški vestnik«, glasilo SZDL tržiške občine, izhaja vsakega 1. in 15. v mesecu / Urejuje ga uredniški odbor. Zanj odgovarja Maks Stumfel / Izdaja ga Turistično društvo v Tržiču / Naslov uredništva in uprave: Tržič, Cesta JLA / Telefon št. 255 in 274 / Tiska tiskarna »Gorenjski tisk« v Kranju / Celoletna naročnina 360 din, polletna 160 din. Posamezna štev. 15 din / Tek. rač. izdajatelja: 61-KB-4-z-90