46
12 KRONIKA
1998
časopis za slovensko krajevno zgodovino
Matjaž Bizjak
Posest župnije Svibno in urbar ljubljanskega
kapitlja iz leta 1499
Začetki svibenske fare domnevno segajo ne-
kako v 12. stoletje, ko so svobodni gospodje istega
imena (de Scharfenberg) ob južnem vznožju strme
skalnate vzpetine, Grajskega hriba, vrh katerega je
stal njihov grad, sezidali lastniško cerkev.^ Ta je
polagoma prerasla v sedež župnije z ozemljem,
izločenim iz obsežne prafare Laško, ki je tako le še
z ozkim pasom radeškega vikariata segala preko
Save.2
Tak razvoj je bil naravna posledica predhod-
nega izoblikovanja svibenskega gospostva. Ležalo
je v mejah Savinjske marke, v 11. stoletju obsež-
nega aloda Heminega rodu, vendar ni čisto jasno,
če je res kdaj spadalo v okvir njihove rodbinske
posesti. Cesarske darovnice tega ozemlja ne ome-
njajo, genealoške raziskave pa ne kažejo zgodnjih
povezav Svibenskih s Heminim rodovnim deblom.
Na Hauptmanovem zemljevidu je svibensko gos-
postvo kot tujek obkoljeno s posestvi Heminega
rodu.^ Vsekakor so Svibenski na njem gospodarili
pred letom 1169, ko je oglejski patriarh stiškemu
samostanu med drugim potrdil neko posest, daro-
vano od Konrada Svibenskega.^
Prav tako skrivnostna kot njeni ustanovitelji je
v prvih stoletjih svojega obstoja tudi sama cerkev,
oziroma iz nje nastala župnija. Kdaj jo je oglejski
patriarh vključil v svojo farno mrežo lahko le ugi-
bamo. Nesporen je njen obstoj od leta 1282 dalje,
ko se v neki listini kot priča omenja dominus
Berhtoldus plebanus de Scherphenberch/' termi-
^ Tako J. Höfler, O prvih cerkvah in pražupnijah na Slo-
venskem, Razprave FF, Ljubljana 1986, str. 36 in 55 - 56;
domneve o slarosli temeljijo na podlagi patrocinija sv.
Križa, ki ga povezujejo s križarskimi vojnami.
^   J. Höfler, O prvih cerkvah, str. 19.
^ Tu povzemam pri nas uveljavljeno Hauplmanovo mne-
nje (Ljudmil Hauptman, Grofovi Višnjegorski, Rad
JAZU, 250/1935, str. 225 - 231 z zemljevidom in rodo-
slovnim deblom). Ostale hipoteze so, z navedbo litera-
ture zbrane v Janko Orožen, Ostrovrharji, Celjski zbor-
nik 1965, str. 234 in 248, k temu še Dušan Kos, Med
gradom in mestom, Ljubljana 1994, str. 38.
Metod Mikuž, Topografija stiske zemlje, Ljubljana 1946,
str. 31, 91; glej tudi Janko Orožen, Ostrovrharji, str. 235.
Božo Otorepec, Gradivo za zgodovino Ljubljane v sred-
njem veku, Ljubljana 1956 - 1968, Vll/5; primerjaj tudi
G. Kozina, Zur Geschichte des deutschen Ritter -
Ordens in Krain, MHVK 1862, str. 78. Zgornjo mejo lah-
nus post quem pa le ohlapno predstavlja po kon-
čanem investiturnem boju začet trend ukinjanja
lastniških cerkva.^
Tudi o župnijski posesti pred koncem 15. sto-
letja ne vemo praktično nič (niti ene listine ne po-
znam, ki bi govorila o tem) in verjetno je njena in-
korporacija ljubljanskemu stolnemu kapitlju preki-
nila molk virov nekoliko prej kot bi sicer smeli
pričakovati.*^ Kapiteljska uprava verjetno ni dolgo
odlašala s popisom pridobljenih posesti, vendar se
je prvi ohranil iz leta 1499 v kodeksu, ki je služil
splošni finančni dokumentaciji. Tu se nahaja med
drugim tudi temeljni urbar za Svibno, kateremu je
na začetku dodan desetinski register, ob koncu pa
vsebuje nekaj pravnih določil ter desetinske in
gorskopravne dajatve vinogradov.^
Osnovna enota urbarialne posesti je bila huba.
Te so večinoma posamično raztresene po vaseh
osmih katasterskih občin J od Save med Šmartnim
pri Litiji in Radečami. V nekaterih vaseh (Zgornje
Tepe, Zgornji Polšnik in Velika Goba) so še opazni
ostanki vaške ureditve z županom na čelu, kot jo
poznamo na širšem območju iz starejših urbarjev.^
ko premaknemo nekoliko nazaj, če upoštevamo Höf-
lerjevo mnenje, da desetinski register oglejske dieceze iz
leta 1296, kjer se župnija prvič izrecno omenja, reflektira
nekoliko starejše stanje - morda iz 2. četrtine 13. stoleja
(J. Höfler, O prvih cerkvah, str. 21, op. 13).
^ Sergij Vilfan, Zemljiška gospostva, GDZS II, Ljubljana
1980, str. 133.
^ Ob ustanovitvi ljubljanske škofije leta 1461 je bila žup-
nija Svibno skupaj z nekaterimi drugimi inkorporirana
stolnemu kapitlju. (Zgodovinski zbornik, priloga Lai-
bacher Dioecesanblatt-u 2/1888, kol. 19 in 8/1890, kol.
116, 117; J. Turk, O početkih Ljubljanske škofije, ČZN
32/1937, sir. 85.
° Kodeks s signaluro KAL U-1 v Nadškofijskem arhivu v
Ljubljani (= NAŠLj), ki je nekakšna kombinacija urbarja
in računske knjige, vsebuje popise kapitlju inkorpori-
ranih posesti s predpisanimi in dejansko prejetimi
dohodki za več zaporednih let, izdatke namenjene pla-
čam kanonikov ter druge stroške, dolgove in letne obra-
čune. Dohodke župnije Svibno prinaša na straneh 260 -
268. O njem Anton Koblar, Star urbar v ljubljanskem
kapiteljskem arhivu, IMK, IX/1899, str. 141 - 144; na
kratko ga omenja J. Koropec, Zebnik, Radeče in Svibno
do 17. stoletja, CZN 15 (L)/1979, str. 59.
Alfons Dopsch, Die landesfürstliche Gesamturbare der
Steiermark aus dem Mittelalter (Österreichische Urbare
I. Abt., Landesfürstliche Urbare, 2. Band), Wien 1910;
12 KRONIKA
46
časopis za slovensko krajevno zgodovino
1998
Dajatve županov so bile nekoliko višje kot pri
ostalih podložnikih (od 25 do 50%), kar kaže na to,
da so verjetno vsaj deloma ohranili večjo posest
od ostalih kmetov (dvohubna župa se nikjer izrec-
no ne omenja!), olajšave pa so skupaj s privi-
ligiranim položajem do tega časa že izginile. Te •
vasi so obenem tudi ene redkih, kjer je župnija i
posedovala več kot eno hubo. Ker poleg tega tudi \
ležijo na strnjenem območju, na skrajnem zahod- |
nem robu župnijske posesti, se je težko upreti
misli, da bi lahko predstavljale neko staro jedro
župnijskega beneficija, toliko bolj, ker je svetna po- i
sest na tem delu ozemlja morda mlajšega izvora '
(vasi istega imena s pridevki Spodnji, Srednji in \
samotne kmetije).
Opustelost je bila v tem času približno 30%
(14 pustot od skupno 43 hub). V vseh primerih ■
gre za t. i. pravne pustote, saj so bile v resnici vse '
vsaj delno obdelane. Služile so nekako pol toliko i
kot nastanjene, odsotnost male pravde pa kaže, da I
jih je obdeloval nekdo, ki je že sedel na svoji hu- \
hi}^ Leta 1545 se tak status izrecno omenja le še
pri treh hubah (po ena pri Vodeniku, na Veliki ]
Gobi in Plazu), dejansko pa je zvišanje dajatev
opaziti le pri štirih bivših pustotah (pri tem gre
samo na  Borovku  za normalno podvojitev, v i
ostalih primerih pa le za 12,5 - 30 % povečanje i
zružane dajatve). To kaže na očiten problem, da je
namreč opustelost kmetij za zemljiškega gospoda j
predstavljala težak udarec, katerega posledic ni I
bilo mogoče odpraviti enostavno z vnovično nasta-
nitvijo.^^
Glavnino dajatev so podložniki odrajtovali v
denarju. To se v celoti nanaša na činž (zinss, zinß),',
katerega višina zelo variira, le pustote so bile obre» :
menjene  dokaj  enotno  (z  marko  ali  polovico \
funta). Mala pravda se je omejevala na kokoši (na 1
Ježevcu kopune) in jajca, le na Tepah so poleg
tega oddajali tudi žito - v vzhodnem delu gos-
postva, okoli Svibnega in Podkuma, pa cerkvena'
gospoda te dajatve ni bila deležna. Desetina je!
popisana zgolj sumarno. BCjer so jo oddajali posa- i
mič se zneski nanašajo na eno vas, drugod pred- \
stavljajo zakupnino in pritičejo vsej posesti, ki jo je
navedeni imel v zakupu.
Preden se lotimo analize obremenjenosti pod-
ložnikov, še nekaj o denarju in merah.
Wladimir Milkowicz, Beiträge zur Rechts- und Ver-
waltungsgeschichte Krains, MMK 11/1899, str. 3 - 23; Mil-
ko Kos, Urbarji salzburške nadškofije (SAZU, Viri za
zgodovino Slovencev 1. knj.. Srednjeveški urbarji za
Slovenijo 1. zv.), Ljubljana 1939; Ljudmil Hauptman,
Staroslovenska družba in obred na knežjem kamnu
(SAZU, Dela 2), Ljubljana 1954, str. 7 - 74.
" Glede terminologije glej Vasko Simoniti, Pustote v 14. In
15. stoletju, ZČ 48/1994, str. 187.
Primerjaj spodaj objavljeni tekst in urbar 1545, NŠALj,
KAL, spisi, fasc. 275/1.
a) Osnovni računski sistem temelji na črnem
denariču (t!}^) in se odraža v naslednjih razmerjih:
1 funt (ti) = 120 soldov (ß) = 240 č. denaričev (i^g)
1 marka (mr) = 80 soldov (ß) = 160 č. denaričev {ft^
Vzporedno s tem se pojavlja krajcer (kr) v
vrednosti okoli 3,5 o, izjemoma pa enkrat naletimo
na "meren" denaričev (meren ß). Iz podatka v
urbarju iz leta 1545 je mogoče ugotoviti, da gre za
števno enoto v višini 40 ß, ki se tu običajno na-
naša na črne denariče, omenja pa se tudi v zvezi z
belimi: meren ß 9 ist weiss mern 11 vnd 10 ß oder
auf sc^artz IVi ducaten}^ Gre torej "za severno-
italijansko-tirolski tip funta na podlagi veronskih
novčičev, t. i. parvulov ali piccolov (p) - 1 Ib = 20
ß = 240 p,^'^ ki je kot dvajsetkratnik solda zašel v
kranjski računski sistem, njegvo ime pa spominja
na tirolsko kovnico v Meranu.
Goldinar (gld) ali dukat (ducatus) je sicer lahko
predstavljal dejanski zlatnik, iz številnih zapisov
tekočega poravnavanja obveznosti kapitju v ome-
njenem kodeksu pa je razvidno, da se uporaba te
oznake v urbarju omejuje na števno enoto.
Vrednost računskega goldinarja je bila ob koncu
15. stoletja lokalno pogojena; kodeks namreč do-
kumentira različne vrednosti goldinarja v posa-
meznih župnija, ki so v letih 1494 do 1499 kon-
stantne. Na Svibnem so upoštevali kurs 1 funt in 5
soldov, torej 250 črnih denaričev. Sredi 16. stoletja
je stvar nekoliko drugačna. Zgoraj navedeni citat
enači 9 meren = V/i računskega dukata, kar na-
nese 240 črnih denaričev na en dukat, to pa ustre-
za vrednosti 1 funta. V času prvega urbarja je črni
denarič predstavljal 0,154 g srebra, v času drugega
pa le še 0,128 g.^^
Stoletje starejši urbar gospostva Svibno računa
predvsem z oglejskimi denariči (i^Aq)' ki so v za-
četku 15. stol. vsebovali 0,64 grama srebra.^^
b) Edina žitna mera, ki se omenja je Idßnickh
ali khasnikh (1545). Njegovo vrednost lahko dolo-
čimo preko ljubljanskega starja, s katerim meri žito
kapiteljski urbar iz leta 1582. Pri tem dobimo re-
lacijo 1 kißnickh = V]2 starja. Mera, po kateri so
To ustreza v tem času za urbarje običajnemu razmerju
med belimi in črnimi denariči 4 : 5 (Sergij Vilfan., Zgo-
dovina neposrednih davkov in arestnega postopka v
srednejveški Ljubljani, ZČ VI-VII/1952 - 53, str. 428; Te-
melji in razvoj denarnih sistemov v slovenskih deželah
do 17. stoletja, ZČ 40/1986, str. 404).
^ Sergij Vilfan, Temelji in razvoj, str. 401.
^"^ To se najlepše kaže v naslednjem zapisu: ... 20 ducatos
in moneta per ll et 5 ß et 9 ducatos in auro ... ducatum
(in auro, op. avtorja,) pro tl et 10 ß computandum
(NŠALj, KAL, U-1, pag. 134).
^ Sergij Vilfan, Temelji in razvoj, str. 403.
^° Emil Werunsky, Osterreichische Reichs- und Rechts-
geschichte, Wien 1894 - 1939, str. 412.
46
1998
12 KRONIKA
časopis za slovensko krajevno zgodovino
Posest župnije Svibno ob koncu srednjega veka (narisal M. Bizjak na osnovi vodne mreže)
oddajali žito v gospostvu Svibno se je leta 1400
imenovala mes kastenmas, 1571 in 1602 pa schaß
ali schaff. Po ugotovitvah dr. Pavleta Blaznika na
podlagi kontinuitete dajatev gre za eno in isto
mero, ki je držala V3 ljubljanskega starja.
Urbarji kažejo tale razmerja:^''
Ob upoštevanju znanih vrednosti za ljubljanski
starlS (1571: t.ž. - cca. 90 1, oves - 106 1; 1602:
enotno - 106 1) in bokal (= 1/64 starja - 1,65 1) do-
bimo za svibenski mes naslednje vrednosti:
1571: težka žita
oves
30 1
31,8 1
1602: težka žita 36,3 1
oves        39,61
Manjša razlika iz leta 1571 gre na račun pri-
bližne litrske vrednosti, zato jo lahko zanemarimo;
Pavle Blaznik, Mere in uleži, poskus vzpostavitve zveze
med srednjeveškimi in novoveškimi merami, tipkopis
na ZIMK ZRC SAZU, str. 21 - 25.
Sergij Vilfan, Prispevki k zgodovini mer na Slovenskem
s posebnim ozirom na ljubljansko mero, ZČ VIII/ 1958,
str. 48 - 49.
do tega časa lahko torej gvorimo o enotnem
schaflu oziroma mesu s približno prostornino 30
litrov v letu 1571 in tendenco padanja po časovni
lestvici navzdol. V drugem primeru sta meri po-
dani v enotnem bokalu, torej imamo opraviti z
različnima merama za oves in težka žita. Ker se
izrecno navajata raženi meri, je očitno, da merilna
posoda ni bila več ista. Ob spremembi načina
merjenja so izdelali novo, ki je verjetno ustrezala
zvrhani (nasuti) ali valjani količini žita v stari po-
sodi. Ker se oves veliko bolje valja oziroma nasipa,
je bilo treba izdelati dve posodi; od tod gornja raz-
lika.l9
Tudi leta 1582 moramo računati z že enotnim
ljubljanskim starjem. V mernikih zapisane količine
v kapiteljskem urbarju iz leta 1718 namreč povsem
ustrezajo starejšim navedbam v starjih:
1499
12 kašnikov
18 kašnikov
1582
1 star
13 starja
1718
6 merrukov
4 merniki
I.) Poglejmo si dajatve. Pravda, ki so jo pod-
ložniki odrajtovali v denarju, se je gibala med 50
in 340 denariči, pri čemer so skrajne vrednosti zelo
redke.
19
O načinu merjenja in razvoju mer glej Sergij Vilfan,
Prispevki, str. 31 - 33, 41 - 45.
12 KRONIKA
časopis za slovensko krajevno zgodovino
46
1998
Kot je razvidno iz tabele, sta bili najobičajnejši
dajatvi en oziroma pol funta. Podrobnejši pretres
pokaže, da je bil prvi znesek običajnejši v zahod-
nem delu posesti, drugi pa v vzhodnem.
Meja med obema je potekala nekje Z od Pod-
kuma in V od Jazbin in Sr. Osredka. Pri pustotah
je ta dvojnost manj opazna, zato pa kaže nanjo
druga dajatev, mala pravda. Največje breme je
predstavljala v zgornjih Tepah, kjer so hasnovalci
treh hub oddajali 12 kašnikov pšenice, 18 kašnikov
ovsa, v povprečju 5 kokoši in 25 jajc. Četrti je od-
dajal le kokoš, zato pa je bil njegov cenzus ob-
čutno višji. Za ostali zahodni del je veljalo kokoš
in 25 (redkeje 5) jajc, le v treh vaseh na skrajnem
jugu župnijske posesti je zadostovala ena kokoš.
Vzhodni del je bil, kot rečeno, te dajatve prost.
V slabega pol stoletja se dajatve skoraj v niče-
mer niso spremenile. Razen manjšega zvišanja čin-
ža z obnovljenim služenjem male pravde pri po-
novno nastanjenih pustotah, beleži priročni urbar
svibenske fare iz leta 1545 le dve olajšanji bremen
(polovično na Jesenovi ravni in neznatno Na Po-
toku). Novost, ki je prejšni urbar ne pozna, pa je
zapis tlake. To seveda ne pomeni, da je prej ni
bilo, a njenega obsega vseeno ne gre prenašati v
starejše obdobje, saj je ravno 16. stoletje čas, ko se
tlaška bremena na splošno večajo.^*^ Z veliko laž-
jim srcem to storimo pri vrstah del, ki jih je zaje-
mala.
Lahko bi rekli, da so podložniki prejemali tla-
čanske obveznosti v "paketu"; posamezna dela so
bila trajno povezana med seboj, tako da so se
oblikovali trije tipi:
1) Priprava in prevoz 9 vozov šibja za ogrado in
14 raiffl stangen (?).
2) Tri dni dela v vinogradu, en dan košnje, nošnja
kolov v vinograd (9 bremen), priprava (?) 12
tovorov drv in sodelovanje pri odvozu mošta.
3) Štiri dni sekanja lesa, tri dni žaganja in tri dni
cepljenja ter dva dni sekanje šibja.
*) Na štiridnevno sečnjo lesa se je omejevala tlaka
v Pretežju, podložnika v obeh Gobah pa sta
bila dolžna izdelovati sode, kar je bilo očitno
povezano z njuno kmečko-obrtno dejavnostjo.
Prvi tip tlake je manj pogost in ga najdemo na
zahodnem obrobju župnijske posesti. Drugi zdru-
žuje pretežno vinogradniška dela in se verjetno
^ Pavle Blaznik, Podložniške obveznosli do zemljiškega
gospostva, GDZS II, Ljubljana 1980, str. 262.
navezuje na pridvorni vinograd. Glede na podatek
o košnji je morala župnija posedovati vsaj še
kakšen dominikalni travnik (leta 1499 je bila zu
dem pharhoff priključena pusta huba v bližnjem
Počakovem).^^ Tretji tip je povsem zvezan s prido-
bivanjem lesa. Hube, ki so mu pripadale, so ležale
praviloma ob robu obsežnih gozdnih kompleksov,
predvsem Jatne in Jagnjenice.
OBVEZNOSTI PODLOŽNIKOV ŽUPNIJE SVIB-
NO PO URBARJIH 1499 IN 1545*
* Podatek na levi je iz leta 1499, na desni pa iz
leta 1545 (kjer ni sprememb se to posebej ne
navaja). Leta 1499 puste hübe so tiskane v kurzivi,
krepko samo tiste, ki leta 1545 še niso bile po-
novno umeščene.
21
Glej spodaj str. 11.
46
1998
12 KRONIKA
časopis za slovensico krajevno zgodovino
Urbar ljubljanskega stolnega kapitlja naslovna
stran urbarja župnije Svibno iz leta 1499 (škofijski
arhiv Ljubljana, KAL, 1 u)
Obremenjenost nekaterih kmetij lahko primer-
jamo s tistimi, ki so v isti vasi pripadale drugim
gospostvom. Tu imam predvsem v mislih gos-
postvo Svibno, za katerega je ohranjen urbar iz
okoli leta 1400.^2 Slabih sto let kasneje je le v Te-
pah opaziti skladnost tako v strukturi kot v višini
dajatev. V Srednjih in Spodjih Tepah so v začetku
15. stoletja dajatve na hubo znašale:
75 oglejskih denaričev;
3 mese pšenice in 4 do 6 mesov ovsa;
5 kokoši in 25 jajc;
4 čehulje lanu.
Morda bi v isto skupino lahko uvrstili vasi, v
katerih sta obe gospostvi pobirali denarno dajatev
v primerljivi višini^^ (leta 1400 80 -ÖAq v Lamovju
in deloma v Počakovem, kjer trije kmetje dajejo le
polovico tega zneska. Poleg tega v tej vasi navaja
neko posest že žebniški urbar iz leta 1265 - 1267;
huba je oddajala po 4 metrete pšenice in ovsa ter
^2 Wladimir Milkowicz, Beiträge, str. 11, 15,16 in 18.
^ Če primerjamo zneske zgolj po vsebnosti srebra, so bile
denarne dajatve župniji stoletje kasneje skoraj polovico
manjše. Pri primerljivosti mislim tu predvsem na kon-
tinuiteto dajatev, ki običajno ni sledila inflaciji; oglejski
denarič je bil v začetku 15. stol. vreden V/i dunajskega
denariča, od katerega se je proti koncu stoletja na slo-
venskem ozemlju "odcepil" črni denarič.
13 t)?^ Nekaj sorodnosti imajo tudi kmetije v j
obeh Polšnikih (v Spodnjem Polšniku znašajo da-
jatve gospostvu Svibno 86 ö^q, 3 mese pšenice in
6 mesov ovsa, 8 kokoši in 25 jajc na hubo); oddajo
žita in večjega števila kokoši na eni strani odtehta
višja denarna dajatev na drugi. Drugod so obvez- ;
nosti zaradi opustelosti (Ravne pri Podkumu in !
Ščit) ali različne strukture dajatev (pretežno odraj- \
tovanje župruji v denarju; Pretežje, Stari dvor in |
Potok) manj primerljive.
Nastale razlike so lahko rezultat dolgoletne pri-
padnosti različnima gospostvoma, razlik v velikosti :
in kvaliteti zemljišča, pa tudi zapadanja v opuste-
lost in ponovnega nastanjanja. Očitno je bila od
obeh središč odmaknjena posest v Tepah za raz-
novrstne vplive najmanj dovzetna. j
II.) Poseben problem predstavlja ugotavljanje j
višine desetin, ki so jih podložniki oddajali svi-
benski cerkvi. Kot že rečeno, so zneski navedeni
sumarno za posamezne vasi ali za zakupe posa-
meznikov. Primerjavo z mlajšimi desetinskimi re- ;
gistri, ki sicer v nekaterih krajih navajajo podlož- i
nike poimensko, otežuje nestalnost zakupov in
ohlapnost toponimov (primerjaj topografski del). V j
ponazoritev samo en primer: Leta 1499 daje Škofja j
Riza 4 gld desetine, Pobolšaj pa od svojega zakupa ;
8 gld. Leta 1545 se kot njegov zakup (5 dukatov) J
omenja Završje, obenem pa je sam naveden med j
16 individualnimi plačniki na Kumu; to oznako za- j
menja leta 1599 Pischolfis Riß vnd Dobouitz vnd- j
term Khum (16 hub / 8 dukatov), Završje pa se
brez zakupnika omenja skupaj z Lazom, od kate-
rega je dajal leta 1545 neki Tomaž 2 dukata.
Kljub vsemu se je moč dokopati do neke pov-
prečne vrednosti. Višine desetin na posamezno
hubo se leta 1545 gibljejo med 100 in 20 krajcerji,
velika večina vaških povprečji pa med 45 in 55.
Kontinuiteta je najbolj očitna na primeru Matice,
kjer je 16 hub obremenjenih leta 1599 z 8 dukati,
pol stoletja prej pa z 940 krajcarji. Zneska sta ena-
kovredna, saj je iz njih izračunani kurs dukata
(117,5 kr) v tem času običajen,^^ torej se 8 gld leta
1499 prav tako nanaša na 16 kmetij, kar v pov- \
prečju pomeni 125 črnih denaričev na eno. Pošto- i
pek lahko prevrerimo pri Takhenhaw, ki ga regi- j
ster iz 1. 1599 ne navaja. Vsota enajstih hub znaša
576 kr, kar da po omenjenem tečaju 4,9 dukata, to
pa skoraj natanko ustreza 5 funtom (4,8 gld) iz
leta 1499 - povprečje na hubo je tukaj 109 dg. Žal
drugod brez vratolomne telovadbe ne bi šlo.
Ob koncu želim opozoriti še na opažanja, ki so ;
prišla na dan ob preučevanju topografije obravna- j
vanega ozemlja. 1
^ Alfons Dopsch, Gesamturbare, str. 84 - 85.
^ Alfred Pribram - Rudolf Geyer - Franz Koran, Mate-
rialien zur Geschichte der Preise und Löhne in Öster-
reich, str.75.
12 KRONIKA
časopis za slovensko krajevno zgodovino
46
1998
Svibno z Grajsidm hribom (foto Vili Zupane)
Medtem ko je ležala hubna posest v mejah
gospostva Svibno, se je območje, kjer je bila žup-
nija upravičena do desetine, raztezalo čez ozemlji
dveh gospostev - svibenskega in žebniško-rade-
škega. In vendar so spadale vasi na severnem in
hkrati zahodnem delu žebniškega gospostva (glej
karto) v okvir župnije Svibno, prav tako pa se je
na drugi strani, na zahodu, desetinska posest
ustavila ob meji polšniške fare, dočim urbarialna te
meja ne pozna.
Vzroki za tako razporeditev verjetno tičijo v
različnem izvoru urbarialnih in desetinskih daja-
tev. Desetino je prvotno pobirala vsaka cerkev na
svojem ozemlju, torej v okviru župnijskih meja.
Urbarialna posest je kasnejšega izvora in je v faro
pritekala postopno, največkrat s posameznimi voli-
li. S tega vidika ni bila nujno ozemeljsko pogojena.
Seveda je tudi desetina sčasoma postala realno
breme; pogosto je prehajala v svetne roke in imela
možnost z novimi volili preiti v posest druge žup-
nije, vendar na Svibnem takega primera ni najti.
Na drugi strani pa preseneča čistost podobe, ki jo
daje urbarialna posest; izgleda namreč, kot bi jo
župnija v celoti prejela (ali prejemala) iz rok svi-
benskih gospodov oziroma njihovih naslednikov.
Kot kaže se je iz domnevnega prvotnega jedra na
zahodnem robu gospostva s priložnostnimi volili
širila na vzhod.
Topografija
Z lokalizacijo krajev, ki jih popisuje obravna-
vani urbar, se je doslej nejtemeljiteje ukvarjal dr.
Milko Kos v okviru dela na historični topografiji
Kranjske.^ Ker nekaj krajev ni našlo mesta v njej,
nekateri drugi pa rušo lokalizirani povsem točno,
dodajam naslednje utemeljitve kot dopolnilo.
26
Kos Milko, Gradivo za historimo topografijo Slovenije,
lONZ - SAZU Lj. 1975.
Svibno, pogled od cerkve proti Ja tni
(foto Vili Zupane).
Uporabljene kratice^''
JVZ......... jožefinski vojaški zemljevid
NT .......... napovedne tabele TK
TK .......... terezijanski kataster
FK........... franciscejski kataster
SKR ........ Specialni krajevni repertorj
TTN ....... Temeljni topografski načrt
LO .......... Leksikon občin
LDB ....... Leksikon Dravske banovine
Urbar
Tepp - Omenjene štiri hübe ležijo na Zgornjih
Tepah.
Pillichperg - Obe kmetiji se nahajata na Zgor-
njem Polšniku, v vaškem jedru blizu cerkve, ki
se še v SKR imenuje samo Polšiuk.
97
Za pogosto navajane vire uporabljam okrajšave, katerih
pomen vsebuje zgornji seznam, podrobnejši citati pa so
navedeni v tej opombi. Obravnavana urbar in desetin-
ski register iz 1499 navajam brez letnice ali pridevka.
Nadškofijsld ar/iJv Ljubljana:
Splošni urbarji ljubljanskega kapitlja (deloma) z dese-
tinskimi registri (1581, 1582, 1718; nedatirani Stiftre-
gister) - KAL, U-2, 3, 33, 44/2; temeljni (1573, 1581) in
priročni urbarji svibenske župnije (1545 - 48, 1549 - 52,
1560 - 69, 1668 - 87, 1716, 1802 - 33), desetinski registri
(1545, 1549, 1560, 1573, 1599, 1790, 1793) in davčni re-
gister 1573 - KAL, spisi, fasc. 275/1, 2; Status animarum
Svibno, 1 (1865 - 1867), 2 (1883 - 1892).
Arhiv repubJike Slovenije:
Terezijanski kataster, RDA, Novomeška kresija, fasc. 99 -
101; Jožefinski kataster, Svibno, k. o. Sv. Križ (123);
Franciscejski kataster, mape in delovodniki, N 28, N 53,
N 121, N 158, N 195.
Tiskani viri:
Vincenc Rajšp - Majda Ficko, Slovenija na vojaškem
zemljevidu 1763 - 1787, karte, sekcije 192, 201 in 202 ter
opisi, 2. zvezek.
Gemeindelexikon der Reichsrate vertretenen König-
reiche und Länder - VI. Krain, Wien 1905;
Spezialortsrepertorium der Österreichische Länder - VI.
Krain, Wien 1919.
46
1998
12 KRONIKA
časopis za slovensko krajevno zgodovino
Am hartt - Ubar navaja na tej lokaciji nekega
Končarja (Khontzar). V mlajših urbarjih se kraj
imenuje Am artt. Am ortt. Na kontzy. Na khonzi,
podobno tudi v KY - Na kontze. Priimek Končar
se je do danes ohranil v domačem imenu samotne
kmetije, ki se nahaja J od Koprivnika pri Polšniku.
Motschill - Dr. KOS meni da gre v tem pri-
meru za Močilno JV od Jagnjenice. Glede na vrstni
red v urbarju se mi to ne zdi verjetno. Kraj se
nahaja v delu urbarja, ki popisuje izključno vasi
zahodno od Svibnega, razen tega je mesto med
Koprivnikom in Stranskim vrhom ohranjeno v
vseh mlajših urbarjih, razvoj oblike imena Mot-
schill O Motschillar O Motschill ^ Mottschil-
lardorff '=> Na mottschili, pa kaže na istovetnost z
Na motsUlo, ki je v napovednih tabelah uvrščen
med posamezne dele vasi Stranski vrh (glej
spodaj), kar kaže na neposredno bližino. Urbar iz
1. 1718 navaja: Na motzcilach Michael Motschillar
oder Zinerman, podobno Stiftregister (Zimer-
mann). Domačija se še danes imenuje tako (Ci-
merman) in leži na levi strani potoka Koritnice,
med Polšnikom in Stranskim vrhom, kakor je slutil
že Koropec.^
kapiteljski urbar za leto 1581, župnijski priročni
urbar iz leta 1668 pa spet pozna le skupno ime
Stranski verh. Že nekoliko spremenjeno stanje se
kaže v NT, kjer pod lokacijo Na selo najdemo
Paul-a Hierman-a, pod drugo. Na sello pa Jury-a
Seusheg-a in Andre-]a Boukh-a; med obema se
nahaja že omenjeni Na motsillo. Obe "Seli" je najti
tudi v urbarju iz let 1802-1833, ki omogoča
primerjavo z FK. Obakrat gre za samotni kmetiji;
ena stoji pri cerkvi sv. Lovrenca pri današnjem
zaselku Selo, druga je SV ležeči Sladic.
Nedvomno gre za današnje razloženo naselje
Stranski vrh JV od Polšnika, glede na navedeno
pa moramo razlikovati med ožjim in širšim po-
menom tega imena. Pri tem naletimo na problem
diskontinuitete priimkov, nastale v 2. polovici 18.
stoletja, ki na videz onemogoča razločevanje dveh
istoimenskih toponimov (Selo). Rešitev skriva po-
pis cerkvenega premoženja iz 1526. Tam je cerkev
sv. Lovrenca locirana na Seltzy?^ Pod oznako
Stransperg iz leta 1499 moramo torej šteti še
današnji SZ ležeči zaselek Selo s cerkvijo, Gart-
zaryauetz pa je današnja domačija Sladic.
GRAFIČNI PRIKAZ ■
Stransperg in Gartzaryauetz - Pri drugem
kraju navaja urbar eno hubo, pri prvem pa 4 pu-
ste. Mlajši urbarji kažejo sledeč razvoj: Leta 1545
ima Stransperg le še 3 hübe, ki niso več puste,
med obema vasema pa se pojavita nova lokacija
Nasseliczy z eno hubo in kmet Martin Khuss brez
posebne navedbe kraja. Leta 1573 so v DR vsi ti
kraji navedeni pod enotno oznako Stransperg s 4
hubami, ki jih obdelujejo Juri Naßeltzi, Juri
Vulckh, Martin Chus in Fetter Herman, medtem
ko istočasni urbar strogo loči: Stransperg (Juri
Vulckh), Nä selczi (Juri in Martin Chus) in Gert-
scherieuitz (Fetter Herman). Iste razvrstitve se drži
Jože Koropec, Žebnik, Radeče in Svibno, str. 59.
28
Hude Rawny in Jesenouatz - V prvem pri-
meru dr. Kos meni, da gre za Hude Ravne, S od
Moravč, vendar to ne drži. Že leta 1545 je pustoto
v "Jesenovcu" obdeloval Blase zw Chüdi Raüni. V
urbarjih do srede 18. stoletja se lokaciji navajata
ena za dugo. Stiftregister jih razdvaja, obenem pa
se v "Jesenovcu" poleg hübe začne pojavljati mlin.
Preko urbarja iz leta 1802 je lokaciji obeh kmetiji
mogoče prenesti na katastrsko mapo; prva se
nahaja na Ravnah, J od Konjšice, druga pa, FK jo
imenuje Senerez, je vzhodno ležeča domačija
Vodenik.
2^ Anton Koblar, Kranjske cerkvene dragocenosti, IMK
V/1895, str. 199.
12 KRONIKA
46
časopis za slovensko krajevno zgodovino
1998
Bayxell - Razvoj imena do leta 1581 je sledeč:
Weychsell ^ Weyxel Weixel Veichseldorf. Te-
daj se kot obdelovalec edine hübe prvič omenja
neki Mattheus Vischnekher. Priimek se je ohranil
v 18. stoletje, kar je vplivalo na spremembo topo-
nima; v urbarju iz leta 1718 se Višnikarjeva doma-
čija imenuje z dvojnim imenom Weyxel- Vishnah,
v NT pa samo še Vishne.
V DR najdemo Caspar-]a VischnikheT-\A že leta
1499, njegovega potomca pa slabih 300 let kasneje
v kraju Vishne blizu cerkve sv. Brikcija. Danes se
kmetija imenuje Višje in spada v okvir razlože-
nega naselja Rodež, SZ od Podkuma.
Woditz - Dr. Kos meni, da gre za Vodice JZ od
Osredka pri Krmelju, kjer je Jörg von Scher-
fenberch leta 1359 prodal Frideriku Celjskemu
sedem desetin, tri hübe pa so v 15. stoletju imeli v
posesti Auerspergi.^'^ Kraj je omenjen v vseh
mlajših urbarjih in primerjava med zadnjim (leta
1802 - 1833) s FK pokaže, da gre za kmetijo na
Zgornjih Vodicah pri Gabrovki (tako že
Koropec, ki vse tri omembe postavlja v isti kraj^^).
Gross in Klein Schbamberg - Teh dveh kra-
jev v Kosovi topografiji ni najti, očitno pa gre za
Veliko in Malo Gobo (Schwamm v nemščini po-
meni goba) J od Polšnika. Na JVZ je vrisana le
Velika Goba (Schwamenberg oder Gobe)?^
Tali - Po urbarju je tu ena huba, ki se leta 1545
navaja kot Dolschackh, prav tako v urbarju 1573,
medtem ko je v DR zapisano ThalL Priimek Dol-
schackh, Dolshak se vseskozi ohranja, sam kraj pa
se 1. 1668 imenuje V dulli, 1775 pa U Dolech, in je
istoveten z Doll-om franciscejskega katastra. Danes
je kmetija zapuščena (na TTN je vrisana ruševina
južno od Malega Kuma).
Floß - Urbar tu navaja pustoto, ki je med leti
1573 in 1581 priključena Ščitu. Kasneje se ne ome-
nja več. Dr. Kos kraj enači s Plossenekg iz urbarja
gospostva Svibno, tega pa postavlja v Golo Vršje
pri Podkumu, kjer je bila še leta 1905 samotna
kmetija.'^'^
Pretterschneckh - V mlajših urbarjih se ime-
nuje.- Pretterssnegkh, Pretterschneckhar, Pretrsia,
Pretesje. Na JVZ je na mestu, ki ustreza vrstnemu
redu urbarjev označana kmetija Preteschnik, ki
nosi v FK ime Per Uzlari Vendar se je toponimi
30 Milko Kos, Gradivo, II, str. 714.
3^ Jože Koropec, Žebnik, Radeče in Svibno do 17. stoletja,
ČZN 15 (L)/1979, str. 56.
3^ Vincenc Rajšp - Majda Ficko, Slovenija na vojaškem
zemljevidu, 2. del, karte, sekcija 202.
33 Milkowicz W., Beiträge, str. 13; Gemeindelexikon, str.
51.
ohranil vsaj do druge polovice 19. stoletja, ko na-
vaja status animarum 1 Vozlarja v Pretežju. Ome-
njen je tudi v LO leta 1905, SKR iz leta 1919 pa ga
že vodi pod rubriko starih, izginulih imen. Na
topografski karti (TTN 1 : 5000, T-35) se je za njim
izgubila vsakršna sled.
Srebernackh - Omenja se v večini mlajših
urbarjev, običajno kot "Srebrnica", priimek pa se je
ohranil vse do prve polovice 19. stoletja. Leta 1829
se na tem mestu omenja neki Joseph Shunta,
katerega kmetija leži po FK na Spodnjem
Počakovem.
Erlach - Dr. Kos ta kraj enači z Jelšami, ki jih
SKR in LDB navajata kot del Svibnega. Glede na
sliko, ki jo kažejo mlajši urbarji, se mi zdi to manj
verjetno. Kraj se omenja vse do leta 1581, ko je v
temeljnem urbarju pripisana opomba diser ist von
pfarhoH wekh khomen, v kapiteljskem urbarju pa
dieser vnderthan ist von den pharrhoff entzog
worden, običajno vedno le v nemški različici (Er-
lach. Oerlach, Örlach), leta 1573 pa je dodana še
slovenska oblika Jelschewetz. Medtem ko je 1. 1545
stari vrstni red še do neke mere ohranjen, po-
stavlja urbar iz leta 1549 kraj neposredno za Pre-
lesje, kjer je ostal tudi kasneje. Taka sprememba v
priročnem urbarju je prejkone posledica praktičnih
vzrokov (bližine obeh naselji). Na JVZ najdemo JZ
od Prelesja vas Jeusche, danes se imenuje Ježevec.
Ta toponim je očitno popačena oblika domačega
imena, ki ga dokumentira eden od urbarjev.
Am Fach - Dr. Kos se je nagibal v prid Potoku
pri Šentjanžu, vendar o tem ni bil čisto prepričan;
opremil ga je z vprašajem. Glede na redosled v
urbarjih bi bila verjetnejša lokacija nekje okoli
Jagnenice, Starega dvora in Breznika na Sopoti ali
na enem od njenih pritokov v bližini. Zadnjič se
omenja v urbarju 1718 (Am pach, Marco
Paynitsch).
Desetinski register
Medueyschickh - Zakupnik desetine od šti-
rih hiš v Gornjem Osredku, kakor je razvidno iz
DR 1545.
Vernschitzer zu Osredickh - Zakupnik de-
setine. Kasneje se ne omenja več, leta 1545 pa se
na njegovem mestu pojavita Sluga vnd Sybratt.
Vischnikher - Glej Bayxell
Ju netz - Verjetno zakupnik desetine. Mlajši
viri ne nudijo paralel.
46
12 KRONIKA
1998
časopis za slovensko krajevno zgodovino
Berischeckh - Dr. Kos ga enači s Perniškom
(samotna kmetija J od Matice pri Dobovcu), ven-
dar gre za "Boriška" v Boričah na Rodežu.^ Dokaz
za to ponuja DR 1793, ki Worishe navaja pod
cerkvijo sv. Lenarta (na Rodežu).
Ambasser - V dveh novoveških DR (leta 1560
in 1573) najdemo oznako Am Wasser vnd Brisch.
Temu ustrezno navajajo tudi NT med desetinami
soseske Sentjurij (današnji Podkum) enega za
drugim toponima Na vode in U Brishash. To nam
v širšem kontekstu redosleda DR daje zadostno
oporo, da kraja z gotovostjo lokaliziramo - nedaleč
od Podkuma, V od Gorenje vasi, se danes nahajata
sosednja zaselka Briše in Vode.
Bassenouetz - Namesto tega v novejših urbar-
jih naletimo na novo ime - Wesgouetz, Wessgoüetz,
Wesgoüetz, Weßgoüecz. Vrstni red in višina dese-
tine (še posebej ker gre za izredno visok znesek 8
dukatov) kažeta na to, da gre za isti kraj. Rešitev
ponuja Valvasor; med filialami svibenske farne cer-
kve navaja med drugim Sankt Georgen zu
Besgauiza ligt glaich ober dem Schloßlein S. Jorgen
genannt?^ Nedvomno gre za današnji Podkum
(nekdaj Sentjurij pod Kumom), čeprav Koblar o
tem rahlo dvomi - sam navaja obliko Wasgarlez?^
Dokaz najdemo na JVZ, kjer sta cerkev in "gradič"
pod njo opremljena z napisom Hoff S' Görgen, v
opisu pa navedena kot ein kleines Land Gebäu
und Kirchen zu St. Georgen?'^
Mitterdorff - se v vseh DR, če zanemarimo
podvajanje konzonantov, omenja v nespremenjeni
obliki, s tem da leta 1560 izrecno zajema še topo-
nima Wrebernu in Viirchkhoma, ki se omenjata le
še leta 1549, sicer neodvisno od "Srednje vasi" ven-
dar neposredno ob njej. Spet nam skupina blizu
ležečih krajevnih imen omogoča nesporno lokali-
zacijo. Najboljša oporna točka je vrh dominant-
nega, 1220 m visokega Kuma, od koder nedaleč, v
JZZ smeri leži domačija Breberšek, med njima pa
Gorenja vas. Pridevek "srednja" je očitno dobila v
odnosu na naselji "Vrh Kuma" in Mali Kum (juž-
neje), med katerima je ležala. Ob propadu oz. iz-
gubi pomena naselbine na Kumu je srednja lega
avtomatično prešla v gornjo, kar se odraža v da-
našnjem imenu. Novo ime (Gorena vass) doku-
mentira že TK.'^
^ Glej spodaj str. 20.
J. W. Valvasor, Die Ehre des Hertzogthums Krain, Lj.
1689, 2. del, Vlll. knj., str. 803.
^ Anton Koblar, Kranjske cerkvene dragocenosti, IMK V,
Str. 199.
^' Vincenc Rajšp - Majda Ficko, Slovenija na vojaškem
zemljevidu, 2. zv., sekcija 202, karta in str. 55.
^ Kraj je pravilno lokaliziral že Koropec, Žebnik, Radeče
in Svibno, str. 59.
Pobulschay - Primerjava ustreznih delov DR
1499, 1545 in 1560 kaže naslednjo podobo:
1499 1545 1560
Bischolffriß Pischolfriss vnd
^ Khfimb O
Pobulschay Ddobouitz
Mathetz Mattitz Mattetz
Oznaka Khumb, kjer ima leta 1545 zehendt ...
ein yeder sein haus fur sich selbst, zaznamuje širše
območje vasi Škofja Riza in Dobovec, kot je raz-
vidno iz mlajše navedbe. Pobolšaj, ki je imel dese-
tino dobovškega dela v zakupu, nastopa tu le še
kot eden izmed plačnikov. Na Dobovcu je stala
tudi njegova kmetija, kot je razvidno iz mlajših
DR, ki obe vasi vodijo ločeno (npr. DR 1582).
Hemelperg - Kraj lahko z rahlimi variaciami
zasledujemo pod istim imenom (Hömelperg,
Homelperg, Himelperg) v vseh mlajših DR, naj-
starejši zapis toponima, ki je danes v rabi, pa pri-
naša Valvasor (zu Zhemernu oder Himelberg)?'^
Podobno navaja JVZ - D(orf) Tschemerna oder
Himelsberg - vendar le na prvem izvodu karte.
Razklenjene črke besedice oder so tako dobro skri-
te med drevesi, da jih je spregledal že preri-
sovalec, in bralec kopije dobi vtis, da gre za dva
različna kraja.
Podoben vtis daje tudi dr. Kos, ki navaja lo-
čeno Hemerperg (prva ohranjena oblika imena iz
okoli leta 1400) - Čimerno in Hemelperg - Nebeška
gora. Dvoimenske oznake kažejo, da gre v obeh
primerih za eno vas; Čimerno na manjši planoti
pod vrhom Nebeške gore.
Fresach - Morda Brezovo pri Gabrovki, nekdaj
Brezje.'^^
Takhenhaw - V okviru tega naselja navaja DR
1545 naslednje kmete: Khoderman, Andre Med-
Jied, Martin Gnlloh, Matheiis Kolschekh, Mattem
Kränetz, Vütschäkhar, Mathias Mesnar, Khoballey,
Martin Zolner, Paule Poiisodt, Gratzar in pustoto
Pilstain. Nekatere med njimi (podčrtane) najdemo
leta 1582 pod oznako TaU. V DR 1793 se omenja v
okviru soseske sv. Margarete (Jagnjenica) GoUobia,
kjer (V Gollobie) urbar iz leta 1718 navaja mdr.
Matheußa Medueth-a in Pangratz-.a GoUob-a. Na
TTN v neposredni bližini Jagnjenice res najdemo
griča Kobalijo in Golobinjek, hrib Gradec in pod
njim domačijo Gracar. Obravnavani toporüm je
očitno v preteklosti zaznamoval širše območje, ki
ga je treba iskati v tem okviru. Samo ime spominja
39 Glej op. 35.
Gemeindelexikon, str. 93.
12 KRONIKA
46
časopis za slovensko krajevno zgodovino
1998
na Tahavino blizu Podkuma, kjer je še v začetku
20. stoletja stala samotna kmetija. Možno je, da se
je staro ime ohranilo le na delčku ozemlja, ki ga je
nekdaj zaznamovalo, kar upošteva tudi Dr. Kos.
Marcko Schuester - Nedvomno zakupnik
neke desetine. V mlajših DR stoji na njegovem
mestu zaselek Schusye o Süschye Suschye ^
Schuschie (krajevno ime bi utegnilo imeti izvor v
priimku ?), ki se omenja že leta 1494 (Sussye) in
1602 (Schuschie) v popisu gozdnih pravic gos-
postva Svibno.^^ Gre za Sušje, ki je nekdaj spadalo
v okvir med drugo svetovno vojno izseljenega
kraja Borje.
Newdorff in Juri Sale sin a - Leta 1545 je
imel Gregor Salesina v zakupu desetino v vaseh
Neudorf et Sagosdam. Prva se leta 1499 omenja
ločeno, torej se je takrat zakup nanašal le na dru-
go. Čeprav v registru ni izrecno navedena, je ven-
dar že morala obstajati, pomenska skladnost imen
{Salesina - nekdo ki živi za lesom (= gozdom)) pa
dopušča možnost, da sta Juri in Gregor pobirala
desetino v svoji vasi. Lokacijo razkriva JVZ, kjer
sta druga ob drugi vrisana Za Goizdami in A'eu-
dorff oder Za Verch, današnja Zagozd in Zavrh,
JV od Osredka.
Khschiess - enači Dr. Kos s Seli, V od Pod-
kuma, kar bi bilo v primeru zelo popačenega za-
pisa toponima (nemški izraz za selo je Geschies)
možno. Vendar razvoj oblike imena (v grobem.
Kossetz '=> Kesetz O Khösez ^ Khosiz) kaže na
današnjo Konjšico, S od Polšnika, ki se je še v za-
četku 20. stoletja imenovala Košica/KoschzaP' Ta-
ko lokalizacijo potrjujeta skupni zakup desetine le-
ta 1599 v krajih Khosiz, Hudarauan in Wortschat-
schah (Vrtače) - zadnja dva ležita blizu Konjšice in
dejstvo, da se omenjena Sela v istem desetinskem
registru navajajo na drugem mestu skupaj z bliž-
njim Borovkom.
Priloga: Tekst urbarja župnije Svibno iz leta
1499
Registrum ^) decimarum ecclesie sancte
Crucis in Scharffennberg'^3
Item Primoß Medueyschickh^ hat ain ze-
hent vmb 6 gld.
Za 1494 - Koropec prevaja s Sušje pri Borju, Isti, Žebnik,
Radeče in Svibno str. 59; Za 1602 - ARS, zbirka urbarjev
II/22-U.
Gemeindelexikon, str. 54.
a) Pag. 260.
b) Pag. 261.
43 Svibno.
** Na Gomjm Osredku.
Item Vernschitzer hat ain zehent zu Osre-
dickh      gld.
Item Caspar Vischnikher^^ 3 gld.
Item Junetz47 3 gld.
Item Berischeckh^^ 3 gld.
Item Ambasser ^^2 gld.
Item zu Jaßbin ^0 3 tl.
Item zu Bassenouetz    8 gld.
Item zu Mitterdorff    6 gld.
Item zu Bischolffriß    4 gld.
Item Pobulschay^^ 8 gld.
Item zu Mathetz    8 gld.
Item zu Hemelperg    8 gld.
Item zu Fresach ^'5 gld.
Item zu Takhenhaw    5 tl.
Item b) zu SittnkhoU    2 V2 gld.
Item Marcko Schuester^ 6 markh
Item Newendorf   2 gld.
Item Juri Salesi/7a^^ 2 markh i&.
Item Radigonitz    4 markh
Item zu Khschiess ^ 10 meren ^.
Item zu Schtikelperg    2 markh
Item zu Jessenouarauen    1 tl
Item Khlodye ^^Vi tl 1^.
Vrbarium     ecclesie sancte Crucis in
Scharffenberg'^3
Zu Tepp ^
Item Marin suppan dient jerlich zinssgelt 1
markh d minus 10 1^, kißnickh waitz 12, haberenn
18; huenner 6, ayr 25.
Item Jacob dient zynszgelt 60 j3, waitz kißnickh
45 Osredek.
4° Višje, samotna kmetija v sestavu razložene vasice Rodež
pri Podkumu.
^° Borišek v zaselku Boriče pri Podkumu.
49 Zaselek Vode, Z od Gorenje vasi pri Podkumu.
50 Jazbine pri Podkumu.
51 Podkum.
Gorenja vas.
53 Škofja Riza.
54 Kmet Pobolšaj na Dobovcu.
55 Matica, pri Župi.
5^ Čimerno.
57 Morda Brezovo, pri Gabrovki.
5^ Nekje v bližini Jagnjenice.
59 Sitni Kal, zaselek J od Ključevice.
^ Sušje, med drugo svetovno vojno izseljeni zaselek pri
Radgonici.
^1 Zavrh, J od Podkuma.
62 V vasi Zagozd, J od Podkuma?
63 Radgonica, J od Podkuma.
c) Pag. 262.
d) Pag. 263.
e) Pag. 264.
64 Konjšica.
65 Ključevica, razloženo naselje na V pobočju Kuma.
66 Jesenova Ravan, zaselek pri Podkumu.
67 Kladje pri Krmelju.
6° Zgornje Tepe.
10
46
12 KRONIKA
1998
časopis za slovensko krajevno zgodovino
12, haberenn 18, huenner 4, ayr 25.
Item Paule pfeyffer dient zinssgelt ierlich 60 ß,
waytz kißnikh 12, haberenn 18, huenner 5, ayr 25.
Item ^) Niclaw  dient ierlich zinßgelt 1 tl -d,
huenner 1.
Zu Pillichperg    hueben
Item suppan dient zinsgelt ierlich 2 markh d
minus 10 ß, huenner 1, ayr 5.
Item Juri messnar dient zynssgelt 1 markh ö
minus 10 ö, huenner 1, ayr 25.
Am Hartt ^0
Item Khontzar dient jerlich zynßgelt 1 tl ö,
huenner 1, ayr 5.
Kopriunyckh
Item Paule dient jerlich zynßgelt 1 tl -ö, huenner
1, ayr 25.
ZU e) Motschill
Item Juri   dient jerlich zynßgelt 2 markh
huenner 1, ayr 25.
Stransperg
Item da sein 4 od huebenn diennen all 2 tl
Gartzaryauetz    hueben
Item Matheus  dient ierlich zynßgelt 1  tl
huenner 1, ayr 5.
Borouackh    hueben
Item die ist od vnd dient 40 kr.
Hude Rawny
Item da ist ain ode hueben dient 40 kr.
Jesenouatz
Item da ist ain ode huebenn dient 1 markh ^.
Bayxell    huebenn
Item Caspar daselb dient jerlich zynßgelt Vi tl ft,
huenner 1, ayr 25.
Boritsch f)^^ hueben
Item Borischeckh daselb dient jerlich zinß 1 tl iJ,
huenner 1, ayr 25.
Jesenouarauen    hueben
Item Poglnyen S) daselbdient jerlich zynß 1 tl
Mitter Osredeckh    huebn
Item Clement dient ierlich zynßgelt 2 markh
huenner 1, ayr 25.
^ Zgornji Polšnik.
Končar, samotna kmetija pri Polšniku.
Koprivnik, zaselek pri Polšniku.
Kmet Cimerman med Stranskim Vrhom in Koprivni-
7, kom.
Stranski Vrh, razloženo naselje V od Polšnika.
Danes samotna kmetija Sladic v okviru Stranskega vrha.
f) Pag. 265.
g) Sic!
h) Pag. 266.
Borovak pri Polšniku.
1° Ravne, razloženo naselje J od Konjšice.
[J Kmet Vodenik, J od Konjšice.
Boriče, zaselek v okviru razložene vasice Rodež, Z od
Podkuma.
Srednji Osredek.
Zu Rauny    hueben
Item da ist ain ode hueben dient 1 markh iJ.
Wodtiz    hueben
Item  Primoß   dient jerlich  zynssgelt  1  tl  d,
huenner 1.
Gross Schbamberg^^
Item suppan dient jerlich zynßgelt 1 tl d, huenner 1.
Item Paule dient zynßgelt 80 ß.
Item da ist auch ain ode huebn dient 60 ß.
Klein ^) Schbamberg
Item Peter daselb dient zynssgelt 1 tl -d, huenner 1.
Schtickhelperg
Item da sein 3 od hueben, dauon gibt Peter
daselb zynßgelt 1 Vi tl
Lumba    hueben
Item Michel dient von ainer hueben Vi tl ■&.
Toll    hueben
Item Martin daselb dient jerlich zyns 1 tl
Schutt    hueben
Item da ist ain ode hueben dient 40 kr.
Floß    hueben
Item da ist ain ode hueben dient zynssgelt 60 ■ö.
Pretterschneckh
Item Vrban daselb dient zynßgelt 50
Preleyss
Item Fabe daselb dient zynnsgelt Vi tl ■ö.
Nepellperg
Item Martin daselb dient jerlich zynß Vi tl iJ.
Potschokh ')9^ hueben
Item T ha mas daselb dient ierlich zynß Vi tl
Mer ist daselbs ain ode hueben die nutzt man zu
dem pharhoff. Sunst dient sy Vi tl -d.
Bressnickhar    hueben
Item witib Preyssnickherin daselb dient zynß
Vi tl
Srebernackh    hueben
Item Marin Srebernackh dient zynß 2 markh
1^ minus 10/3.
Erlach
Item daselb diennt man ierlich zynß Vi tl -ö, hu
enner 2 kapauner.
'^^ Ravne, zaselek pri Podkumu.
Zgornje Vodice pri Gabrovki.
82 Velika Goba.
83 Mala Goba.
8^ Lamovje, zaselek pri Dobovici.
85 Dol, danes ruševina Z od Sata.
i)   Pag. 267.
i)   Pag. 268.
°° Ščit, razloženo naselje pri Svibnem.
87 Golo Vršje (Goli vrh), blizu Borovka pri Podkumu ali
Blazina, ledinsko ime na območju Sata?
88 pfeiežje, od začetka 20. stol. opustela samotna kmetija S
od Jagnjenice.
89 Prelesje, razloženo naselje JZ od Počakovega.
9^ Magolnik, zaselek pri Dobovici.
9^ Počakovo.
92 Kmet Breznik, J od Čimema.
93 Kmetija v Spodnjem Počakovem.
9'* Ježevec, JV od Prelesja.
11
12 KRONIKA
časopis za slovensko krajevno zgodovino
46
1998
Altnhoff^^
Item Thomaß dient jerlich zynß 1 ti d.
Am Pach
Item Mathe us daselb dient zynß 2 markh 20 d.
Jagnenytz
Mathias daselb dient ierlich zynß 60
Item J) von disem ob beschribnen czehenndten
vnnd hueb zynseren ist ierlich pension zu raichn
100 gld.
Item auch in der kirchen des heyligen Creutz zu
Scharffenberg im gantzen jar 4 liecht zepe-
leychten.
Item auch mer dauon dem capplan 4 tl iJ ierlich
zuraichen.
Item auch dauon sich mit 4 briesteren vnd ainem
schuelmaister als selb funfftem mit dem tisch mit
essen vnd trinckhen ausshalten.
Jus montanum
Item zu Studenitz ^perg gantzen zehendt von 50
weingartten.
Item Chnischitza perg von 4 weigarten ze-
hendt.
Item Vndterem Geschloss von 8 weingart[en]
^) zehendt.
Item perg recht 6 kapawner vnd 3 emper wein.
Item ein Weingarten gehört zum pharhoff.
ZUSAMMENFASSUNG
Der Besitz der Rarre Svibno und das Urbar
des Ljubijanaer Domkapitels aus dem Jahre
1499
Das Urbar aus dem Jahre 1499, stellt das erste
erhaltene Besitzverzeichnis der damals bereits dem
Ljubijanaer Domkapitel inkorporierten Pfarre
Svibno (Scharfenberg) dar, die im 12. Jahrhundert
95 Stari dvor, pri Jagnjenici.
' Jagnjenica.
^° Cerkev sv. Križa na Svibnem.
^) Beseda je okrajšana z univerzalno vijugo -/, ki lahko
nadomešča različne končnice.
99 Studence, zaselek, del razloženega naselja Zagrad S od
Svibnega.
Hrušica, zaselek pri Svibnem.
101 Pod Gradom (Svibno).
aus der Eigenkirche der Herren von Scharfenberg
hervorgegangen sein dürfte. Der Besitz umfaßte die
im weiteren Bereich südlich der Sava/Save zwischen
Šmartno pri Litiji (St. Martin bei Littai) und Radeče
(Ratschach) zerstreuten Huben sowie den Zehnt im
Rahmen der Pfarrgrenzen. Beide Einnahmequellen
waren unterschiedlichen Ursprungs, wovon die j
territoriale Abrundung und Abgrenzung einzelner
Besitzteile zeugt. Das Zehntrecht bezieht sich auf
den Besitz innerhalb der Pfarrgrenzen, der von j
Anfang an der Pfarre gehört haben dürfte, der '
urbariale Besitz dagegen lag in den Grenzen der ^
Herrschaft Svibno und ging schrittweise in kirch- :
liehe Hand über. ]
Der Anteil von Ödhöfen lag im behandelten
Zeitraum bei ungefähr 30%. Dabei handelt es sich
um die sogenannten 'rechtlichen Wüstungen'. Dem
Kapitel gelang es nämlich in den meisten Fällen,
Ödhöfe den Anrainern als zusätzliche Grundstücke
zur wirtschaftiichen Nutzung zu überlassen, doch '
diese lieferten in der Regel nicht die volle Rente ab.
Die Untertanen entrichteten ihre Abgaben \
meistens in Geld, dies gilt insbesondere für den \
Grundzins. Damals war in Krain als die übliche ;
Münze der schwarze Pfennig im Umlauf, der den ;
Wert eines halben venezianischen Solidus hatte, der \
lokale Währungskurs des Rechnungsdukaten be- i
trug 250 Pfennige. Das BQeiru-echt brachte den ;
Kanonikern Geflügel und Eier und etwas Getreide j
ein, das mit dem "kašnik" gemessen wurde, einem i
lokalen Hohlmaß, das ein Zwölftel des Ljubijanaer
Stars (Stars) darstellte.
Verzeichnisse von Fronpflichten findet man in
Urbaren des 16. Jahrhunderts. Sie umfaßten die
Arbeiten in Weinbergen und Wäldern.
Eine historisch-topographische Studie am Ende
des Beitrags füllt die Lücken, die die bisherigen
Untersuchungen des behandelten Gebiets hinter-
ließen. Sie stützt sich auf eine geschlossene Reihe
der zu diesem Zweck noch nicht benutzten neu-
zeitlichen Urbare im Erzbischöflichen Archiv Lju-
bljana sowie auf andere einschlägige Quellen.
12