Mm 5» U«t • shaja vrt B mesece L K L 8-50 vat —, v ihokostl 1 tmfitnii mm w emu« v tortu, 9. marca m«. fosamezoi sienma 20 stot. urnim LI HtiflJBR^t i J U *> i J t ogtaN JO stot. X« besedo, najmanj L a. ^ Jt— DINOST Uredništvo in upravmttvot Trst (J)f ulica 1 Fraacesco d'As«Ui 30. iefoa 11-57, Dopiai o«) m poSUj&io izključno «r«reseiik> na oni svet. Odmevi Ninčićevega obiska Obisk Kakor znano, šteje kardinalski zbor «veh grških ministrov Zasedanje; sedemdeset mest, od katerih je radi Đraitva narodov Konsistorij Bat"| stare navade vsaj eno vedno nezasedeno. V svojem sedanjem sestavu pa šteje zbor fc>4 kardinalov, med katerimi je po narodnosti 33"Italijanov in 31 Neitali-janov. Potemtakem bi znašalo levilo nezasedenih mest v najboljšem slučaju petorico kardinalskih klobukov, medtem ko je glav, ki bi se rade ž njimi po- ttsti-jev spomenik Kim. dne b. marca. Poslednji obisk jugoslovenskega ini-?iistra za zunanje zadeve v Rimu je bit \ rimskih in drugih italijanskih J istih preti mer živahnega razpravljanja. Režimski listi ugotavljajo z velikim, već ali manj pretiranim zadoščenjem, da je Ninčićev obisk v Rimu dokazal, kako da postaja Rim vedno l>olj važuo središče evropske politike; nekateri izmed njih mu celo pripisujejo vlogo osi, okoli katere se vrti najnovejša evropska po-? IH ko. _.., Voce Repubblicana > je prinesla pred dnevi uvodni članek pod naslovom gPariz-Rim-Beograd »t v katerem otavlja temeljito revizijo smernic i i »sedanje italijanske zunanje politike in povratek k onim smernicam, katere je že v Kapali u začrtal grof Sforza in ^icer tesno sodelovanje med Italijo, .Tu-goslavijo in Francijo. Članek republika uskoga lista je vzbudil seveda v nokat riti fašistovskili listih, ki o kakem • >o ratku» nočejo ničesar slišati, precej ostro polemiko, ki pa ni mogla ovreči pravilnih izvajanj opozicijonal-nega lista. Seveda je sledil italijanski ti>k z ve-iii zanimanjem tudi razgovorom i jugoslovenskim in francoskim zu-tnjim ministrom, /lasti so teknile krile, veliko število. Ce se bo sploh vr-^il konsistorij v dogieduem času, se vsekakor najbrže ne bo mogel vršiti pred Veliko nočjo, ker je zato že premalo časa. * »* Po celi Italiji se prav pridno nadaljuje zbirka za spomenik Cesare Bat-tistiju v Bociiu, ki je baje že dosegla nad poldrugi milijon Ur. Odkritja spomenika se bo udeležil, kakor se je izjavil. tudi ministrski predsednik on. Mussolini, ne bosta se ga pa najbrže u-deležila žena in pa sin Cezarja Batti-stija. To se da sklepati iz sledečega pisma. katerega je poslal njegov sin dr. I uigi Bat t isti tajniku republikanske stranke poslancu Bergamo in ki se zaključuje na sledeči način: «... Jaz sem mnenja, s katerim se strinjajo v mojo veliko uteho z menoj mnogi iz mojih sorojakov in mnogi prijatelji v starih pokrajinah, da pravi in iskreni spomenik Cezarju Battisti-ju, apostolu in mučeniku, se bo moral dvigati v njegovem Trentu in da ga postavi ljubezen in enodušua volja Italijanov. Ta spomenik ne more in ne smo služiti proti tamoljubju italijanske politične javno-i ugotovitve nekaterih francoskih li-j ^ ^gTimp^ijalizma lov. da je z Ninčicevim obiskom v Ri- f d mu iniperijalizmu.» on Italija prevzela M-aneu. »eno do- ^ velikega mučenika je torej danjo vlogo hegemonije v Srednji hv V četrtek zjutraj sla prispela v Kim J v a nova politična gosta: gtški zunanji minister Ruffos in pa grški prometni minister. Njun obisk daja rimskemu proces Danes se otvori senat - On. Fisenii vložil priziv na Veliki fašistovski svet CHIETL 8. Tu se vršijo priprave za Matteottijev proces, za katerega vlada po vsej Italiji izredno veliko zanimanje. V svrho obveščanja javnosti o poteku razprave bodo napeljane med Chietijem in Rimom številne brzojavne in telefonske zveze. V sodnem poslopju se postavijo 2 z amplifikatorji opremljeni kabini za novinarje-poročevalce. Razpravi, ki se 1k> pričela IG. t. m. bo predsedoval svetnik p rizi v neg a sodišča v Aquili comm. Giuseppe Danza. Kot javni tožitelj pa bo fungiral državni pravdni k v Aquili comm. Alberto Sa-lucci. Matteottijev proces se bo zaklju-znatenigjj nSL^\}rfi že koncem marca. RIM, 8. Jutri prične zopet s svojim delom senat. Razpravljal bo o načrtih za reorganizacijo vojske, ki jih je zbornica že odobrila. Ker je v senatu zastopanih več vojaških osebnosti, se bo glede reorganizacije vojske razvila posebno živahna m izčrpna debata. Kot glavna poročevalca" bosta nastopila general Giardtno in državni ^podtajnik za vojsko "general Gavallero. Po odobritvi vojaških načrtov bo senat proučeval že odobrene fašistovske zakonske načrte glede ureditve delavnih kolektivnih odnosa j ev glede uvedbe pokr. gospodarskih svetov in glede razširjenja pravic prefektov. Poslanec on. Pisenti. ki je bil na predlog izrednega komisarja za Furla-nijo on. Morettija izključen iz fašistovske stranke, je vložil potom poslanca Oiuiile na veliki fašistovski svet priziv. Veliki fašistovski svet se bo bavil z zadevo poslanca Pisentija in Barattola, ki je moral zapustiti fašistovske vrste radi nakupa dnevnika «Mattino», na prihodnjem zasedanju. Italijanski! iBdsstrUo za Grčijo Važnost Tavularisore misije RIM, 8. Danes zjutraj je sprejel Mussolini grškega prometnega ministra Tavularisa. Razgovarjal se je ž njim nad eno uro glede pomoči, ki naj bi jo pa gleda na Društvo nar. kakor! nudila italijanska industrija Grčiji, k -tudi na lokarnske dogovore s skrajnij tera ne poseduje lastne industrije, Ta-omalovaževanjem, iz katerega zveni vularis si namerava tekom svojega bika j često pritajena želja, da bi tako vanja v Italiji ogledati najvažnejše Društvo narodov kakor lokarnski do- \ industrijske naprave v svrho ugotovi-^govori splavali po vodi. itve njihovih proizvajalnih sposobnosti. *** j Po razgovoru z Mussolinijem je Tavu- Kakor je že poročala «Edinost», so se laris odšel v ministrstvo za narodno v poslednjem času pojavile v časopisju gospodarstvo, kjer se je sestal z mini- vesti o skorajšnjem sklicanju konsisto-rija, v katerem bi sledilo imenovanje novih kardinalov. Te vesti so povzročile v ju^roslovenskih listih ugibanja, ali bo med novimi kardinali tudi kak jugoslovenski škof. Po ugibanju nekaterih rimskih listov pa bodo nezasedeni kardinalski klobuki takrat postavljeni izključno le na glave italijanskih prelatov, Čeprav so trije iz njih do sedaj pokrivali glave neitalijanskih kardinalov in sicer Belgijca Mcrcier-ja, Poljaka Dalborja in pa Španca Benlocha y Vivo. V ostalem pa so to samo ugibanja, kakor je strom Belluzzom. Grški prometni minister se bo sestal tudi z Volpijem.. Spričo zboljšanja odnošajev med Italijo in Grčijo pripisujejo politični krogi Tavu-larisovi misiji veliko važnost. Plačevanje selskih taks in ki. gimnazija v Tolmina RIM, 8. Prosvetni minister je predložil zborničnemu predsedništvu naslednje zakonske načrte: Spremenitev v zakon kr. odloka z dne 7. januarja 1926 št. 135, na čigar podlagi se oprostijo plačevanja šolskih taks dijaki onih tudi skorajšnje skli- družin, ki bivajo v zadrški, kvarnerski in istrski pokrajini In ▼ goriškem, gradič čanskem. idrijskem in postojnskem okraju. Izpremenitev v zakon kr. odloka z dne. 7. januarja 1926 ftt. 134, ki se tiče poslovanja kr. gimnazije in preostalih razredov kr. učiteljišča v Tolminu. ____ Proračun notranjega ministrstva sprejet v j ug oslovenski narodni skupščini BEOGRAD, 8. (Izv.) Narodna skupščina je včeraj in danes nadaljevala razpravo o proračunu ministrstva za notranje stvari. Med dragimi je na včerajšnji popoldanski seji govoril poslanec SLS Smodej, ki je naglašal, da je Slovenska ljudska stranka sicer za edinstveno državo, le da zahteva njeno ureditev po načelih v čim širše avtonomije. Poslanec Smodej je še povdarjal, da so Srbi in Hrvati en narod, da pa niso en narod s Slovenci, češ da Srbi in Hrvati ne razumejo slovenskega. Govornik je zanikal obstoj jugosloven-skega naroda ter priznal le obstoj Srbo-Hrvatov, Slovencev in Bolgarov. Njegova izvajanja so izzvala v narodni skupščini živahne medklice. Danes dopoldne je v nar. skupščini govoril na i prej radikalski poslanec To-mič, ki je kot zastopnik Crne gore ostro napadal črnogorske federaliste. Kadi kaleč Gnjadič je bi-anil radikalsko politiko v Bosni in Hercegovini ter napadal muslimane. Popoldne je nastopil poslanec SDS Kecmanovič, ki je kritiziral politični aparat v Bosni in v Hercegovini. Za njim je poslanec SD§ Giorgje Brankovi«1 kritiziral vlado radi njenega postopanja v prečanskih krajih, katero da I ovira konsolidacijo Jugoslavije. Končno je Maksimovlć v svojem od-j govoru na napade opozicije očital toj j poslednji, da ni lojalna, ter v splošnem priznal, da tu alt tam ni Se vse v redu. Nato je bil njegov proračun sprejet z glasovi vladne veČine. Jutri bo narodna skupščina načela razpravo o proračunu ministrstva za narodno zdravstvo. JCS, SIS Ir muslimani proti sodelovanju z radikali BEOGRAD, 8. (Iz*. Med današnjimi političnimi dogodki ;e najbolj ome^a dolga avdijenca ministrskega predse 1-nika Pašiča pri kralju. Politični krogi pripisujejo tej avdijenci veliko važnost ter zatrjujejo, da se je ob tej priliki govorilo tudi o vprašanju volilneea mandata. Nocoj so imeli Davidović, Korošec in Spalio konferenco, po kateri so se iz njihovih klubov demantirale vesti, da je ena izmed strank davidovićevcev, SLS^ili spahovcev pripravljena stopiti v virilo z radikali. Davidović, Korošec in Spaho najodločnejše odklanjanju sodelovanje z radikali v vladi ter jo prepuščajo njeni usodi. Garancijski paKi za srednjo Evropo v Ninčičevih pogovorih z Mussolinijem in Briandom BEOGRAD, 8. (Izv.) Tukajšnji listi zatrjujejo v zvezi z Ninčičevim potovanjem v Rim in v Pariz, da je to fjoto-vanje imelo za predmet pripravljanje tal za sklenitev novega garancijskega pakta v duhu Locarnskih dogovorov v svrho zagotovitve položaja, ki je bil ustvarjen v srednji Evropi po sklenjenih mednarodnih pogodbah. Zdi se, da se je ta misija popolnoma posrečila, ker sta se Mussolini in Briand popolnoma strinjala s tozadevnim stališčem j ugosl o venskega zunanjega ministra Ninčiča. Podrobnosti glede podlago novega pakta niso še znane, vendar pa je gotovo, da se bo že tekom sedanjega zasedanja Društva narodov ali pa takoj po njega zaključitvi vršila konferenca prizadetih držav in sicer Italije, Francije, Avstrije, Cehoslova-ške, Jugoslavije in Romunije. Konferenca bo imela svrho, da se doseže sporazum glede pakta za srednjo Evropo. Udeležba Nemčije na. tej konferenci ne bi bila izključena. Minister Ninčič je pred svojim odhodom v Ženevo izjavil v Parizu francoskim in inozemskim novinarjem, da je popolnoma zadovoljen z uspehom svojih razgovorov z italijanskim ministrskim predsednikom Mussolinijem in z Briandom, ter povdaril, da niso bili ti razgovori naperjeni proti nobeni državi in tedaj niti proti Nemčiji, kakor so to zatrjevali nekateri listi. Noeof prida Stojadlnovič ▼ Beograd BEOGRAD, 8. (Izv.) Za jutri zvečer se v Beogradu pričakuje povratek finančnega ministra Stojadinoviča, ki je sinoči EapustU Pariz. Grftka kraljevska dvojica v Beograda BEOGRAD, 8. Bivši kralj Grčije Jurij in bivša kraljica Elizabeta sta prispela i semkaj, kjer ostaneta nekoliko dni kot gosta kralja. Prol razgovori v teneol ŽENEVA, 8. Včeraj popoldne ob 15. uri so se zbrali v nekem velikim hotelu ob jezeru Austen Chamberlain, Aristid Briand, senator Scialoja, kancelar Luther in minister Stresemann ter belgijski minister Vandervelde — vsi zastopniki 5 držav, ki so podpisale locarnski pakt. Konferenca je trajala do 18.30. Luther in Stresemann sta zagovarjala stališče nemške vlade. Izjavila sta, da je bil takrat, ko se je prvič sprožilo j __________ ^ vprašanje vstopa Nemčije v Društvo,! toval na konferenco v ženevo. \ obljubljen Nemčiji stalen sedež v Sve-' tu, kot je takrat obstojal in kot je še danes sestavljen. Ni pa biio govora o kaki pomnožit vi mest. Govorili so nato zastopniki Francije, Italije in končno tudi Chamberlain, ki so dokazovali, da je stališče nemške vlade zgrešeno, ker ni mogoče govoriti o kaki kršitvi že obstoječega sporazuma, kajti vsem je bilo znano, in vedeti je morala za to tudi nemška vlada, da se je že večkrat razpravljalo o razširjenju Sveta Društva narodov. Rešitev tega vprašanja je bila odgodena, ker se je smatralo za umestno izvršiti potrebne izpremembe tedaj, ko se bo razpravljalo tudi o vstopu Nemčije. Razgovori, ki so trajali več kot tri ure, niso do vedli do nobenega uspeha-. Hrzliiao razpoloženje v Nemčiji na predvečer odločitev v Ženevi BERLIN. 8. Razpoloženje, ki vlada v Berlinu v pričakovanju ženevskih odločitev, postaja vedno bolj mrzlično. V političnih in parlamentarnih krogih prevladuje nekak optimizem in prepričanje, da bo kljub padcu Brianda Nemčija lahko računala v Ženevi na iskreno sodelovanje Francije pri iskanju formule za kompromis. Na vsak način se odločno odklanja misel, da bi istočasno z Nemčijo še kaka druga država dobila sedež v Svetu DruStva narodov Francosko vladno Krizo Doumergue bo poveril sestavo nove vlade Brianda? PARIZ, 8. Predsednik republike, Douraorgue, se je danes zjutraj povrnil iz Liona v Pariz. Briand pa se je povrnil iz Ženeve ob 10. uri. Komaj je dospel na Elizej, je Don-mergue takoj pričel posvetovanja za sestavo nove vlade. Sprejel je najprej predsednika senata, De Selvesa, in zborničnega predsednika. Herriota. Daljši razgovor z državnim predsednikom je imel tudi Briand, ki pa pi hotel dati novinarjem nobenega pojasnila. Poslanci levice so po večini le nmadi glasovali proti taksi na plačilne zneske in niso prikrivali svojega obžalovanja. ko so videli, da je glasovanje izpadlo neugodno za Briandovo vlado.j Radi tega se tudi splošno domneva, daj bo nove Cailla pripravljen sprejeti iako nalogo. Ce Briand ne bi hotel sestaviti nove vlade, bo ta naloga poverjena najbrže ITsrrio-ti£ ali pa Renaultu. • Obsedno stanje o Budimpešti Preprečene demonstracije proti vladi BUDIMPEŠTA, 8. Ker so socijalisti spet sklicali zborovanje, ki naj bi se vršilo pri spomeniku «Tisočih let», kateri se nahaja v osrčju Budimpešte, so oblasti mobilizirale policijo in vse oho- j zastopniku rožene čete, ki se nahajajo v mestu. Na zborovanju so socijalisti hoteli protestirati proti zadržanju vlade v falsifi-kacijskem škandalu. V zadnjem trenutku pa je načelnik madžarske policije, Marinovicz, prepovedal zborovanje in objavil odlok o obsednem stanju, ki je bilo proglašeno za soboto in nedeljo. Zborovanje se seveda ni vršilo. Policija je aretirala več oseb. Ameriški finančni minister bo podal ostavko? VVASHINGTON, 8. V tukajšnjih političnih krogih se širijo glasovi, da bo v krakem prišlo do izprememb v vladi. Finančni minister Mellon bo baje v do-glednem Času podal ostavka. Društva narodov. Kabinet, ki je tako izpodkopal dobro ime in kredit deželo, ne more biti — tako jc trdila opozicija! opravičeno — deležen spoštovanja ii4' v domovini, ne v inozemstvu. Do tega j nazora je prišel slednjič tudi ugledni1 madžarski jK>litik, znani grof Apiion/i, ki je poprej nameraval braniti grofa Bethleua v parlamentu m morita ludf pred Društvom narodov. Pred nekoliko dnevi pa je grof Appouvi odklonil potovanje v Ženevo z i/.javo, da s fuMfika-torski aferi ne bi mogel braniti vladet Grof lietliieii pa je vendar-h- odp<>- pošteni svet smatra to kot nečuveno drznost in brezobzirnost napram dostojanstvu Društva jiarodov, ki jr ravno v tem, da možje neoporečno ri- th i'<>k zastopajo pred njim svoje narode. Morda se gospod grof Betlilen sani že kr>a da se je odločil do tega drznega kot i ka. Ženevski listi so mu priredili kitj neprijazen sprejem. Socijalist i^ni Ust «Travail» (Delo) ga pozdravlja kot velikega falsifikator ja> in opozarja trgovce, naj pazijo, da u-' dobij, plačila v falsificiranih novčanicah iz tovarne kneza' \Vindischgraetza! Pa tudi oficijelni činitelji konference kaž"jo Bethlenu z naravnost ostentativno hladnostjo, da je nedobrodošel gost. V finančnem odboru so mu dovolili lo kratko izja vo glede falsifikaci jake afere, v kateri pa ni imel niti besedic lovanja napram oškodovanim vam. In to izjavo so poslušali se glasi dotična vest iz Ženeve deno hladnostjo. Bethlen ii- .-.iccr <>hn! madžarski grof, vendar bi moral l idt on razumeti govor takih pozdravov , take hladnosti in takega ledenega molka! Razumeti bi moral, da voditelji mednarodne politike uverjem. da jo njegova vlada sokriva, ker je ž«' po podatkih dosedanje preiskave čeprav je poizkušala vse možno, da bi to afero potlačila nesporno ugotovljeno, da so nje poedini člani na tej zločinski aferi aktivno sodelovali. To dejstvo je potrdil tudi glasoviti polkovnik Jankovics hh razpravi ki se je vršita te dni v Haagu proti osebam, ki so skušale lam vtihotapiti v promet francoske ponarejene novčanice in na kateri je bil Jankovics obsojen na devet let ječe. Jankovics se je opravičeval, da je prevzel to nalogo le iz < pati iotičnih namenov», da je hotel oškodovali Francijo. On da smrtno sovraži Francoze, ker da vidi v njih glavne krivce, da je bila Madžarska z mirovnimi pogodbami tako okrnjena. Nadalje je priznal, da jo postopal v sporazumu /. madžarsko vlado. Izjavil j<- namreč, da je bil na paketih s ponarejenimi nov-čanicami, ki so mu bili izročeni, pri-tisnjen pečat ministrstva za vname Stvari! Ali je treba poleg dejstva, da je vrhovni šef policije, Nadoss>\ igral vodilno vlogo pri tej zločinski akciji ob/a-držaja kor Z adi tega se tudi spiosno domneva, ua . j., i/, ,-i.ni, >.<. n* 6 ' .. „ . , „ jasnejšega dokaza, da e v lana ne le a Doumcrgue poveril Brmnd« ses hm. I 3 £ ,„ ;lfero. mill v(., ,la ,„ „ lulU ove vlade, v kateri 1>1 sodo oval luJ SevalH,, ,,„ tuUi o. l,o,l..vaški ajllaux. Ni pa se gotovo, fe ko Briand ,lin'istel. vliall„. MV!lW> ,„.. Reneš. j« HflfižorsKa falslfikocljsRa afera in Društvo narodov Vlada je zasedanje madžarske narodne skupščine odgodila do 20. marca; to je: do zaključka konference Društva narodov v Ženevi. Z drugo besedo: da more grof Bethlen na zasedanje Društva narodov v Ženevo, Opozicija je protestirala proti takemu postopanju in je zahtevala, naj se nadaljuje razprava o vlogi vlade v falsifikacijski aferi ter definitivno razjasni. Toda vsi napori opozicije v tej smeri so ostali brezuspešni. Posebno je opozicija protestirala proti temu, da bi tako težko kompromitirani grof Bethlen zastopal Madžarsko'na tako odličnem mednarodnem sestanku, kakor je zasedanje kakor je grof Apponyi. moža, te dni v odboru senata za \ nanje stvari indirektno obtožil grofa Bethlena. da j : vedel za falsifikacijsko akcijo in jo podpiral in da sta obe faNilikaei jski aferi v zvezi med seboj. In načelnik take vlade, obremenjene s tako težko obtožbo, naj bi bil dobrodošel na sestanku mednarodne organizacije kakor je Društvo narodov?! Žo pravno in moralno čustvo ne dopušča udeležencem konference, da bi takemu madžarske države kazali prijazno lice. ali mu celo prijateljsko stiskali roko. Kaj še le, da bi mu verovali, ko bi hotel zatemnjevali žalostno resnico, prati svojo vlado in - sebe! Pa tudi, ko bi bila to le zgolj navadna kriminalna afera, pri kateri bi bili krivci le nekoliko privatnih oseb, bi bil grof Bethlen diskvalificiran za sodelovanje ob tako odlični priliki, ker ne le da ni storil, kar bi bila njegova dolžnost kot šefa oblasti, marveč j« hotel krivce še kriti in jih odtegniti roki pravico in zasluženi k razni. Krivda njegova je torej neizmerna in peutajljiva tudi za slučaj, da bi bita to le navadna kriminalna afera. Ali ni! To je marveč državno-političen zločin, ki menda uiina vrstnika v zgodovini, ker je bil izvršen v polnem sporazumu z državnimi oblast vi: Zločin, izvršen v politične namene, na škodo drugih držav, zločin proti tistemu Jo-carnskemu duhu, ki naj odstrani navskrižja med državami iti narodi in ki naj mu služi delovanje Društva narodov! Torej zločin proti miru Evrope! In če uvažujemo, da je falsifikacijska afera neizmerno oškodovala Cehosto-vaško in Francijo — torej dva tako vplivna činitelja v sodobni evropski konstelaciji — je pač jasno, da ne morejo na sedanji konferenci Društva narodov že iz ozirov na ti dve drŽavi dru-» ga Če, nego da kažejo grofu Bethlenua ne smairanMKte za vrednega! Ako bi imel grof Bethlen — zlasti še po odklonitvi vsake solidarnosti s njim od strani tako odličnega madžarskega politika ln državnika Madžarske, ^ ki j<* *EDINOST» V Trstu, dne 9. marca 1926. Užival doslej velik ugled v inozemstvu -— le količkaj smisla za elemente osebne, politične in državne morale, ne bi bil tako drzen, da bi se bil podal v Ženevo na tak caednaroden sestanek. Ni Imel tega smisla. Dobil je kar je zaslužil. Že ob njegovem prvem nastopu je sledila zasluže-■ na moralna justifikacija. Pa tudi, če bi imel grof Bethlen le trohico resnične ljubezni do lastne države, ki ji je politični Sef, ne bi bil napravil koraka v Ženevo, kajti njegov pojav pred Društvom narodov le neogibno v neizmerno £kodo 7.9 ugled in dobro ime madžarske države. Kajti vsakdo si mora misliti: dejstvo, da more tak zastopnik prihajati pred tak mednarodni forum, govori, da mora biti vse javno ozračje v državi okuženo! Grof Bethlen bi bil stoiiI največjo uslugo madžarskemu narodu in tudi samemu sebi, če bi bil modro uvaževal razpoloženje evropske javnosti napram njemu, ogorčenje po falsifikacijski aferi oškodovanih drŽav in pa proteste opozicije .v lastni državi proti temu, da bi šol ravno on zastopat madžarsko državo na zasedanju Društva narodov. Politične vesti NOVA SENZACIJONALNA RAZKRITJA V MADŽARSKI FALSIFIKACIJSKI AFERI Senzacijonalen dogodek je bil te dni ostri nastop bivšega ministrskega predsednika Friedricha proti vladi. Friedrich je kaj zanimiva pojava \ rna-držarski politiki. Poprej neznaten tovarnar v budimpeštanskem predmestju *se je v letu 1918. zapletel v vrtinec re-volucijonarnega gibanja. A' dneh padca vlade grofa Tisze je organiziral poulič-■ o demonstracije in kot vodja, demonstrantov je bil prisoten pri pretresljivem prizoru pri peštanskem verižnem jnostu, ko je bilo ustreljenih nekoliko demonstrantov. Revolucija je zmagala in Friedrich je aktivno sodeloval pri ustanavljanju Karolyjevega. režima <,se-j daj prognane*). Na to je prišla komuna jii Friedrichu je bilo onemogočeno politično delovanje. Ko pa je komuna padla, je bil v najboljšem sporazumu z romunsko vojsko, kar mu je pripomoglo, da se je povzpel do vlade ter postal prvi ministrski predsednik proti-revolucije. Z njegovim imenom so spojene razne teroristične akcije. Toda Horthyjevi pristaši so hitro strmoglavili Friedricha in so ga hoteli uničiti. Obtožili so ga radi umora grofa Tisze. Ker pa niso mogli dokazati njegove krivde, je bil oproščen. Od tedaj se je umaknil v zasebno življenje, vendar pa. skuša posegati v aktivno politiko. Znal si je pridobiti dobre osebne zveze. Vrhu tega je Friedrich morda edini človek v sodobni Madžarski, ki ima v rokah popoln pismeni materijal o delovanju in podjetjih protirevolucije. Vsako svojo trdi-Vev more dokumentirati. Zato se ga njegovi nasprotniki bojijo. Osebno je Friedrich malo značajen. Kar ve, ni še izrabil doslej na korist poštene politične stvari. V zvezi s falsifikacijsko afero je bil Friedrich zaslišan pred parlamentarno preiskovalno komisijo. In podal je zelo pomembne izjave o fal-sjfikaciji čehoslo vaških kron. Izjavil je, težek udarec. Hrup, ki je nastal v skup-, ščini po teh nepričakovanih izjavah, sej dolgo ni mogel poleči. Poslanci vseh skupin so bili razburjeni Celo poslanci skupine «zaščitnikov plemena» so v madžarskem parlamentu ugotovili, daj madžarski narod drvi v pogubo. PRED RAZŠIRJENJEM KOALICIJE V JUGOSLAVIJI? Kljub vsem oporekanjem se vzdržuje v beograjskih političnih krogih vest, da se pripravlja razširjenje današnje koalicije v smeri koncentracijc vseh elementov, ki so naklonjeni politiki sporazuma. Govori se namreč o vstopu Da-vidovićevih demokratov v vlado. Ta skupina naj bi bila nekaka vez med radikalno in hrvatsko seljaško stranko. Poročilo v sušaskem «Novem listu» trdi celo, da se vprašanje vstopa demokratske stranke v vlado že stvarno razpravlja ter da se v ta namen že vodijo skoro poloficijelna pogajanja. Največja težava da je v vpraSanju oseb. Dalje .trdi isti vir, da hrvatska sel jaška stranka v principu ne nasprotuje vstopu Davidovićeve skupine v vlatlo, marveč da se zaveda, da bi bila s tem situacija spravljena z mrtve točke, da bi sporazum in sodelovanje med Srbi in Hrvati zadobilo pozitivno vsebino. Vztraja pa na stališču, da konsolidacije in blagotvornega dela v državni upravi ne bo, dokler se ne dovoli Hrvatom tista mera vpliva na državno upravo, v nje vrhovih in nižinah, ki jim v resnici pripada. «Novi list» trdi, da ne bo treba, več dolgo čakati na raz-čiščenje in razbistrenje današnje situacije: najdalje do odobritve proračuna. ŠTEVILO NEMCEV V BRNU stalno pada. Za 1599 nemških otrok je bito doslej v tem glavnem mestu Moravske 43 otroških zavetišč. Ker pa so se ti za-j vodi vedno liolj praznili, je bilo 11 njih odpravljeni!!, oziroma pridodel jenih Čebo-slovaškenn življu. Ta živel j je imel doslej 5* «*ških vrtcev, ki jih je obiskovalo 4J>> ; otrok. Število nemških otrok, ki tvori samo 35.45 od sto skupnega Števila Šolskih otrok, ne odgovarja resni črnemu številu nemškega življa v Brnu spričo dejstva, da 3e vedno mnogi otroci s Čeho-siovaSkim materinskim jezikom obiskujejo nemške otroške vrtce vsled pritiska nemških delodajalcev na od njih odvisne delavce in uradnike. Vendar kažejo gori navedene številke z vso jasnostjo neod-klonljivo padanje Nemcev v Brnu, kjer so bili do leta 1918. gospodovalci. MONARKOTM V POLISU. Agencija Ceps poroča iz Varšave, da vpliv poljskih monarhistov narašča od dne do dne. Na prihodnjih volitvah da utegnejo dobiti že 30 mandatov. V Poljaki so do nedavno obstajale tri monarhistične skupine: Organizacija monarhistov z bivšim maršalom državnega sveta, Niemogo-škini na čelu; Tabor poljskih monarhistov; Narodna skupina poslancev Cuwia-kowskega s sedežem v Čenstohovu. Te skupine so sicer delovale ločeno, ali nedavno so se luzionirale ter nastopajo popolnoma solidarno. Položaj monarhistov v Poljski se kaze v poslednjem času tako-le: Monarhistična organizacija se je spojila s taborom poljsk. monarhistov in konferenca teb organizacij, ki se je vršila nedavno, ^e odobrila ta dogovor. Narodna skupina dra. Cuwia-kowskega ostaja de jure samostalna, a dela tako iz zgolj taktičnih razlogov, a je v resnici v tesnem stiku s «Taborom poljskih monarh is tov». Te dni se je vršilo v Varšavi zborovanje monarhistov,- na katerem so se vsi delegati kaj optimistično izražali o rastočem vplivu monarhi- ONEMNE VESTI Mslorcnshi finančni minister na prihodu skozi Trst Njegove izjave novinarjem in tozadevni pravilnik od 25. oktobra 1895, veljavna glede električnih .napeljav tudi v novih pokrajinah izvajata v polnem svojem obsegu ter da podjetja natančno izpolnjujejo zakonske predpise. Sinoči oh 91 ie nrinelial v Trst °Po«arjanio tudi politična oblasiva in ti samemu obs temoci ob ».15 se je l i * P« podložne tehnične urade, da odpravijo (namesto — v) novi drtavi.» - Torej jugoslovenski finančni mimster g. Sto- dosedailjc težke nepravilnosti, ki so se vi- prav: .....«našega naroda v novi državi*! jadmovic, ki se vrača v domovino iz §u0 v tem ozira, da tako izgine velik \> maram delati zločincev proti novi dr* Washingtona s pogajanj za resuev, upravičena nevolja med našim ljudstvom, iavi! vprašanja jugoslovenskih vojnih dol-' POPRAVLJAMO 6. A. Gabršček naui piše: Koncem šestega odstavka mojega članka o političnih razkolih v nedeljski «Edinosti» se je vrinila tiskovna napaka, ki daje stavku dru»» gačen pomen. Stavek ae glasi: «Kdor v tako strašno nevarnih easitt seje razdor in — razkol, ta je zločinec pro-saniemu obstanku našega naroda ia Zavednost naših Križano« Iz Križa nam sporočajo sledečo 1Z- Dalje: Gregorčič je stuimvai tut Dunaj« v — Laudongasse, ne Londongui»sc. Mnogokrat »e prigodi, da me znanci n« D. iščejo. Marsikdo le s težavo pride do mojega naslova, ki je: Wien VII., StifW Podpisani obČinarji v-*Sv. Križu pri gasse 21, 1. Telefon 3f>-289. Kdor prihaja o jTrstu privoljujemo, da se da na razpo- na D. in hoče z menoj govorili, je najbolje. bi -a mene. Od Ringa pri Bellariji pride s tranivar ,gov napram Ameriki. G. minister, ki je bil zelo optimistično razpoložen, je izjavil novinarjem, da se more smatrati naloga, ki jo je imelo javo: potovanje v Ameriko,'za rešeno. Da ni prišlo tudi do podpisa sporazuma _ _ _ I . vojnih dolfrovih, je temu razlog edino la#o občinska gmajna (pri Kovčičeh) tla se prej prijavi po telefonu, ker v notranji politiki Zedinjenih ^ ki pa stoji izven pogajanj. Cim se resi Trstu \ svrho zgradbe športnega igrišča do r/ y)ak. ( p ^ vprašanje italijanskih dolgov, pride naj za celo dobo življenja športnega od- jališie pn?(1 hiSo __ Vem da scin 8 temi " " " " vrsticami ustregel marsikomu, ki prihaja na Dunaj. A. 6. — V naslovu spominskega spisa o pokojnem d.ru Lavriču naj se Čita: «50-let-nica smrti....», (kar je sicer razvidno >1] besedila samega), a na zaključku: Tedfu' vrsto vprašanje jugoslovenskih dolgov seka «K1 uha Esperantistov«. — Podpisi: napram Ameriki. Ameriški senat pri- Košuta, Kristjan 81, Tence tust 187. čne z razpravo o odobritvi pogodbe! Purič Martin 205, Josip Furlan 75, Ko-glede dolgov Italije dne'15. t. m. V Lon-jšuta Ivan 202, Tence Kristjan 184, Ko- da je bila Bethlenova vlada jako dobro informirana o načrtu in da jo kavcijo I »tov/Med pristašr je VrsU odVifinih^driav-za izpustitev aretiranega prof. Mesza-j llih uradnikov. V monarhističnih vrstah rossa nabavilo ministrstvo za zunanje Se nahajajo posebno izraziti madžarofili, Stvari; pa še druge pomembne stvari, i ki sanjajo o dinastični uniji med Poljsko S temi izpovedbami je Friedrich spl avil grofa Bethlena v kaj neugoden položaj. V zadnjem času je Friedrich ponovil svoj napad na, grofa Betlilena v plenu- nih knjižnicah iz mu narodne skupščine. Trdil je, da je vlada v letu 1921 podpirala to akcijo. Ostri napad Friedricha je izzval v vladni večini razumljivo ogorčenje in razburjenje. Friedrich se je čutil varnega, ker je mislil, da je njegova dokumentarna zbirka edina. V tem pa se je prevalil. Pravosodni minister Pesthy je dal poiskati v sodnem arhivu izpovedi profesorja Meszarossa, da se je že za časa Fricdrichove vlade bavil s falsi-ficiranjem inozemskih ltovčanic, da je bil Friedrich o vsej tej akciji informiran ter da jo je tudi podpiral. Ko jc Pesthy preči tal ta senzacijonalni dokument, je Friedricha minila vsa drznost, hit je bled kot kreda. On, strugi sodnik o zločinih drugih ljudi, je bil sedaj razkrinkan in označen za duševnega očeta madžarskih falsifikatorjev. Verjetno je, tla bo odslej tih, k«*r je preveč kompromitiran. Seveda pa se s tem položaj \lade ni nikakor zboljšal. Nasprotno. Gotovo je namreč, da je tudi ta izjava pravosodnega ministra napravila v inozemstvu le neugoden vtisek, kajti Evropa si po tem razkritju n*' more delati nikakih iluzij glede madžarske politične morale. Vsi evropski politiki vedo sedaj dovolj dobro, kako značajni so madžarski javni činitelji, posebno pa politiki. Saj je tudi iz dokumenta, ki ga je prečit al pravosodni minister, jasno razvidna krivda vlad na ponarejevanju denarja, prejšnje in sodanje. Jasno je, da so Bethlen in njegovi tovariši vedeli tudi za fjLlsifikacije prejšnje vlade iiji da so jili odobravali. Pročitan je onega dokumenta v javni seji skupščine je bil nepreviden korak. Ni čudo torej, da je začela Bethlena zapuščati dosedanja ledena mirnost. Hotel je svojim političnim nasprotnikom zamašiti usta, toda in Madžarsko PROSVETNO DELO NA ČEHOSLO-VAŠKEM. Glasom čehoslovaškega zakona o jav-leta 1919., je vsaka občina, ki ima ljudsko šolo, ali, če je tudi: nima, a šteje nad 300 prebivalcev, mo-j donu angleškim finančiym chillom, kateremu je izjavil, da je Jugoslavija vsak čas pripravljena stopiti v pogajanja z Anglijo. Sporazumno se je določilo, da prične pogajanja g. Gju-iic, jugoslovenski opolnomočeni minister v Londonu, čim shingtona. Žo sedaj pa Londonu jugoslovenska ki ima nalogo pregledati gleških dajatvah vojnega Srbiji za časa svetovne vojne. je g. Stojadinović razpravljal z! šuta Rudolf 44, Košuta Ivan 135, Tence škim finančnim ministrom Chur- Viktor 197, DouŠak Mirko 323, Josip Sirk 275, Maks Tence 364, Anton Boga- »» ™ sedanji) glavar .aor.Sk, tec 154, Košuta Angel 132, Košuta Egi-dij 331* Tence Josip 90, Sulčič Anton «VEZ». o-i ovim naslovom izišao je u Trstu 168, De Lorenzi Ivan 163, Sedmak Sil- list za istarske žene. Dvije stranice lis«.* vester 302, Košuta Anton Purie ■ ispunjene su biranim članicama. Jakob 103, V Parizu je g. Stojadinović konleri- Košuta 208, Kralj alj Anton 337, Rudolf iju^skoni društvu, o pozivu djevojk. i ilj Ivan 90. Tence Franc majke, zanimivije momente iz naše sla-' francoskim finančnim ministrom Tence Ivan 336, Košuta Jožef 254, venske povijesti, nače narodne i umjetne notnic srbakih predvojnih dolgov in jim izjavil, da se bo posvečala vsa skrb temu vprašanju in da bo jugoslovenska vlada storila po* njegovem poročilu sklep, ki se jim bo naznanil. V Parizu se je g-. Stojadinović sestal tudi z g. Nin-čićem in sta oba odpotovala z istim vlakom — g. Ninčić v Ženevo, a g. Stojadinović v B«ograd. Z g. ministrom se ,vozijo tudi njegova soproga in nekateri člani ju&oslovenske delegacije. Delegat gen. konzul Svegel se vrača, v domovino preko Kanade, gg. dr. Kežman in Steinmetz pa se te dni vkrcata v Ne%v .Yorku za povratek v Jugoslavijo. Ob 9.45 se je g. minister odpeljal s svojimi spremljevalci vred preko Postojne v Beograd. V MJnim oftodomneem Muiikaieri vojni oškodovanec si tol-■>n zakon z dne II. Januarja 1926., št. .47 po svoje m nadleguje sedaj z dopisi vse mogoče m rade. Vsak vojni oškodovanec naj SI ZAPOMNI, da spadajo v vrsto teh prošenj Ie tiste, katerih spisi .se nahajajo radi nesprejetega konkordata na različnih komisijah. To se pravi, da ne smejo vlagati takih prošenj eni, ki niso bili še klicam niti h kon- kordatn, še manj pa oni, ki imsftp že nj~ s rta je podlegla svojemu mogočne likvidacijo v rokah. Ce vlagajo take mJu nasprotniku s 4-3, le Prosveta je klom-prošnje, zavlačujejo le nradno pošlo- ]a — je ji res Kuferšin njena duša? Bolj vanje v škodo drugih, ki nestrpno Ca- kot vse nas je presenetil pora/, posled-kajo rešitve ali pa razpisa razprave. Na nje, nezaslužen morda po vrednosti posa- M _ „ . . t ___■ I. i___1__... Tn.ln livilllivilll cnivr/nip- stotine prošen), ki nimajo nobenega po- šuta Ivan 189, Tence Ivan 315, Košuta Jernej 149, Tence Atili j 27«. — Kakor je jo i namijenjen. l,ist izlazi jedainput mjesečno, (iiulišnjt* pretplata fi lira, pojedini broj 70 cent. na urednici* Franff»c«t razvidno, je veČina na naši strani. TO;Dopise { nam^be šalju so i pa nam ne zadošča. Kdor ima vola ali Marčelu Pahor, Trst. S konja, mora pripeljati vsaj en voz pe- d'Aseisi *?0. _ eka ali zemlje na omenjeni prostor. Ob V^Stl tei priliki bo tudi laliko širša javnosl m w __ spopala »vrtokriSko s-bifnrt* in ro.lo-1^ ljube. v nedeljo tlnc 21. t. m. ob i), uri v dvoran' V kratkem se začne graditi igrišče z Konsumnega društva pri Sv. Mar. Magd. geslom: Tam, kjer je dosedaj rastel hoioukov«:u) p« običajnem kamen, naj se bo krepčala in ra-stla na-jdnevnein redu. Na obilno udrley.l»o vljudno ša mladina. vabi — Odbor. SPORT Športni dogodki pretekle nedelje DRUGA NEDELJ HETUHNIH TEKEM- ; skoro dosegla izenačenje, kur bi goloto bn . _, .. « .. - o„„to lo pravo in zasluženo plačilu za. njeno i Jffi SI«noPv »s^e«:. žrtvovalnost. Moram preiti. ...a M njenem redu. Hod poraz Prosvete. Morda bi bilo bolj umestno, da bi to ne- igral važno vlogo pri tej tekmi rnofan vo-»_!ter, ki je posebno v prvem polčasu od loče- ^ - t in«i t.kmn val o premoči na igrišču ter kvaril igro, deljo imenovali prvo v retournem tekmo- ^ ^ ^ ^ tckmujoefh j svoje prave vrednosti. V sploS«-ay.delimo tokmo v dve fazi: prvi poi vanju, kajti prva se je omejevala le na eno tekmo t. j. Volga-Sparta. Nedeljska ^Jf7^ srečanja sO ®^etala spremeniti klasifika- ;lbfil)lutnH premoč Adrie in popolna cijo enot - toda istočasno je zadnja nede- Uit) metrov. Kmalu nato zabije isti igralec drugi yot iz daljave 20 metrov. Nekaj časa s<> su morali da podlegmi istoj momčadi sa malim rezultatom te su mnogi posumnjeli u realnost rezultata, no ovom i)objedom pokazali su svoju pravu vrijednost. Pobjeda je sigurno iznesena nakon vrlo žive i na momente unfair igre -, Uzornim kombinacijama dolaze do pred vrata, gdje počinju hiperkombinirati dok ne postane lepta plenom protivnih backova. Tek igre: Početni udarac imade «Orient» te dolazi odmah pred vrata «01ympa» i prisili ga u korner. Uzorno čisti levi back. Vrlo živom tempu, kojim je «Obmp» započeo igru, postaje već nakon prvih 15 minuta žrtvom te počne popuštati. «01ym» pjjašiu se ispočetka ne snalaze te igraju prilično nervozno i rastrgano. Pomalo dolaze u formu te postaje igra posve otvorena. Ljepa kombinacija Drobnik - Barbiš prisili *Orient» u korner, kojeg u sigurnoj maniri brani vratar. Redjaju se izmjenične navale dok ne uspije desnoj spojci «0-rienta» da zabije u 35 min. prvi goal. Taj prvi uspjeh «Orientaša> ne da smesti «01ympijaše;> te pojačaju tempo i neprestano ugrožavaju vrata «Orienta». U 40. min. nakon Ijepog pasa krila zabije desna spojka Drobnik glavom prvi goal ža <01ymp». Do j>oluvremena igra se ne mje-n ja. Drugo pol u vreme popušta znatno «Orient» te imade «01ymp» znatan plus u igri. «Orientaši» brane se odlučno te i suviše iskorišćuju fizičku snagu. V 15. min. skrivi back «Orienta» hands u kaznenom prostoru, dosudjeni penalty puca centar <'Olympa) pokraj prečke. U 25. min. tri kornera zaporedo proti «Orienta», ne bude nijedan izskorišćen. U 35 min. nakon Ijepe kombinacije Drobnik-Barbiš-Jug puta Barbiš pobjedonosni goal. «Orientj> radi sada na izjednačenju te se redjaju navala za navalom, koje sve čisti izvrsno dispo-airana obrana «OIympa». Mnoge sigurne goalove brani vratar «01yinpa» u krasnoj formi. Po kraj igre par krasnih navala «01ympijaša», no te igru ne mjenjaju. Naše gledališče G. ROVETTA: PAPA' EKSCELENCA. Z nedeljsko priinijero t Papa Eksceleu-nam je agilui dramatični odsek šentjakobska «Citalnice» zopet. >enkrat nudil nekaj pravega umetniškega užitka. Spet smo se lahko prepričali, da je ta dramatični krožek dosegel že lepo zmožnost umetniškega vstvarjanja. Zbral je in Še zbira v svoj krog že izurjene, rutinirane igralce in najbolj nadarjene diletante v Trstu — in s tem si je položil pravi temelj in ubral pravo pot, ki ga bo gotovo vodila do vedno lepših uspehov. — Papa ekscelenca/j je eno najbolj posrečenih del Gerolama Rovetto. Je to drama, ki je pisana v gladkem slogu, brez prisiljene narejenosti, in je polna takih momentov, čeva in g. Sila. Igro režira A. Širok. Novo hi jim utegnil koristiti pri zasledova- Gosp. Franjo - Trst, daruje I. 11.50 Sol ' /T. * 7 i______ .„m.'<,i{f /v ____-i__*---«,a,lfro društvu. Srčna hvala? ki človeka zgrabijo. • originalno Inscenacijo je zamislil g. Čer- Minister za javna dela, posl. Pietro Mat- nigoj.______ tei (g. Terčič), je človek, ki živi in dela — — j ~ ~ «vedno le za doniovino». Ves dan je zatop- fmm ZSVl |QC313 ljen v svoje posle, v svoje ogromno delo. Možato kljubuje napadom svojih številnih! političnih nasprotnikov, napadom, ki ga •Balkan* nima fo miru. političnih nasprotnikov, napaaom Kiga| Včeraj zjutraj okoli 4.40 je zadonel na' ^Sd^bM^ k7se ^' jenabrafo v Omemkalu za" .Solško"dru ne strejo, le podžigajo ga m bodejo «Naj pogorišču bivšega Narodnega doma m ho- ^ ™ £ /t m ob 2 uri pop.jštvo^ L 160.- Denar hrani upravništvo. le kričijo in rob an ti jo - pravi Mattei-, tela «Balkan> na trgu Oberdan ze o močan vrsu vnedeijo, t m on^ mi pop. Ceščenje spomina pok. Angela Dene bom jim odgovarjal. Dokler moje časti pok? ki je pretresel ožgane razvaline veli- v obrtni šoli v Nanrezmi.-uoDm.- ^p ^^^ D \ 1Q dr in mojega poštenja ne napadejo » -Jgo- kega poslopja. Počilo je pod dvigalmm |#H|iza|f||AC| g- ump|nncft Šolskega društvo pri Sv. Ivanu, di se pa, da napadejo tudi njegovo pošte- strojem, ki rabi za dviganje raznega grad-, KHJIXeVK105I ■■» UIIlClllW»I * 1 nje. Mattei ima hčerko, razvajeno in za- benega materijala. (Kakor znano, so predi KONCERT «ILIRIJE» pravijivo Remigio (gđtna Stepančičeva), meseci priaeli Fposlopje popravljati. Eks- „ m ki je zapustila svojega moža, inž. Schmie- ^ozija povzročena najbrž od dinamitne Po skoro enoletnem počitku priredi pev-da (g. Sila), in zagospodarila na očetovem £atroJneJVje ^ja pi-ecej hud učinek; glav- sko društvo «Ilinja» ''-novimi možmi zo-domu. Mattei je vse preveč popustljiv na- kolQy Jvigalnega stroja se je razbilo in P«* koncert, in sicei 21. t. m. pod vod-pram svoji hčerki; prigovarjanje Schmieda ' ruSi]o se fe pa*kvadratnih metrov zida. stvom Milana Pertota s sledečim progra-in prijatelja Mama Pontedere^g. Gvar- zgodnji £e delavcev m bilo ^pogo- ^ in zdrava se išče. Dobra dobra plača. Via Commcrciale 313 • UO VttSl IPiUl", i I litlJUTIt. »IIITOH-M L- »IV- . . . . Ji- """ ka in pustolovca, ki" tiči globokS v dolgo- '"" Demon alkohol. ! *»>». »> Adamič :«Lucipeter ban» 9) Ada- gg*' ^ ^ SM t&sssrsA SSSSSs Izvrši nepošteno borzno operacijo, ki jo ® f^nin^ Naliceme- lb)r «Cm' ^^, cvrgudau > Sever, \ onoziciiski list pripiše ministru javnih del. nP» Pre®1,a ^repinjo. jNa nce m^ ^ AdamiC: «Svatba na poljani«. — Točke: Mattei naloži svojemu prij atelju" poslancu ^SS™. FZEZJT^ZZ''" 12- M, «; ««» i.. /nrnfl]i«;iii «Narliniiu tr Možetič) nai P°aaI nesrecm ODozevaiKj f?"-"«- v" rane narodne i»esmi in zato zelo lahko »ki fe napadel n jego^ razumljive vsak'emu. Vzlic temu so pa .vse | vo čast, a ko mu Remigija izpove, da je bolnišnico. Njeno stanje je zeio nevarno. pesmi umetniško dovršene m nudijo vsem1 pravzaprav ona vsega kriva Mattei ne naj- Samomor pollcijskeca agenta j — tudi onim, ki niso glasbeno izobra- W SO Pga nasprotniki vrgli na njegovo I nju morilca. Radi tega bo njih naloga to pot pač zelo težavna. Iz iriaike pokrajine IZ NABREŽINE Tukajšnje «Godbeno društvo» vabi vse društvu. Srčna hvala! Za Dijaški krožek Tonmiaseo» so darovali gg.: A. D. L 5, P. J. 5, dr. P. M. 15, N. N. 10, K. C. 10. F. I. 10, F. A. 10, A. Z. 15, N. F. o. — Vsem darovalcem najsrčnejša hvala! Pri pogrebu g. Slavoja Makaroviča, »e ia S. Michele 31, levo stopnjišče. 317 POSESTVO na lepem prometnem kraju, Buzeta, obstoječe iz hiše, trgovine, gostilne vinogradov, več parcel obdelanega zemljišča in skupno ali posamezno po zelo nizki ceni v via S. Giacomo in mon-te 7, ljudska kuhinjo. 318 ra nasurotniki vreli na njegovo j- ' —,: . časa prilike prisostvovati KaKi večji gias-i«»- - —:-: r^ poštenje - in ToTa " tri. Tvsč sem tTdal, napravil konec dnem svojega življenja „eni ^ro(1„k(.Yji, se bo gotovo v velikem j BABICA izkušena, sprejema noseče ti si mi pa vzela tudi življenje«, očita Re- 30-letni pobcijski agent Jakob Rtf», stevi!u ,beležilo omenjenega kon.erta.j "om. V li.a C.lno/.za .M . ... - - ___ -- _______lil.: „ H,,. /)/v/tni;nn iubft n blTPfifTm MoŽ Sfl lfi \7 ivi.fa nnroca etroknvniflkfl._____-__________ migi ji, a ji v sv 50 pritličje na 31« la tudi življenje«, očita ne- ov-iemi o^ui, „c*«.^ j sievnu uaeiezuo omenjcut-^«. < « ......... .......- ---■ - -_ roji preveliki očetovski lju- dodeljen tukajšnji kvesturi. Mož se je v nedeljo izide izpod peresa strokovnjaka ;POMLADKO ZDRAVLJENJE. TrpoŠki sok sti. , | že delj časa zdravil v vojaški bolnišnici podrobnejši opis posameznih skladb. (Sciroppo di salsapariglia) izdelan v le- bezni vse odpusti. ; že del j časa zdravil v vojaški Dramatični krožek »čitalnice;) es je po- v uiici Fahio Severo, a bolezen ni j>o-trudil in nam skušal podati nekaj popol- pustila Predsinočnjim okoli 23. ure, ko PnTTfimn nai iabni rla se irill ip to V 1 . .________l* • _ r»:__: posameznih •Pevec*. Izšla je 1-2 številka za januar-febmar nega. Povemo naj takoj, da se mu je to v so drUgi boinjfei mirno spali, je Rizzi 1926. Obsega A. Dolinarjev članek o Dr. - ,,___ ___1 li^lniolrn cnhn ir liV Uimnirnii in UuiuL nv n P^vskMii impii- (Sciroppo di salsapariglia) izdelan v lekarni Castelianovich, Trst, via Giuliani 42, posebTio priporočljiv za starejše proti poapnenju žil, ker vsebuje joduro in je vsled tega izborno čistilno in krepil no sredstvo. Steklenica stane L 11. 281 drugem in tretjem dejanju tudi v veniu odprl okno bolniške" sobe v Fr. Kimovcu in Bajukov o Pevskem imen- meri posrečilo. Ni nas pa povsem zado- na spodaj stVu. Nato slede oddelki: Vestnik P. Z., voljilo prvo dejanje, v katerem smo p n drugem nadstropju m skocii na spouaj skladbe Iz glasbenih.----------JJ , igralcih opažali nekako nesigurnost, ki ji ležeče dvorišče, kjer je obležal smrtno v£ti ^ Glasbena priloga i BABICA, av torizirana diplomirana, sprejo bila vzrok mogoče tudi nekoliko nemir- nevarno poškodovan. Vojak, ki je-stal '^ša tri skladbe^ Dr FeHanČič- Vzdih- Adele Emerschitz-Sbaizero, na publika. Res posrečen in do podrobnosti na straži pred bolniškim poslopjem, ff^^rmeša^b^r^ - solo; Farneto 10 Podaljšana Ginnastica), la-izdelan je bil v tem dejanju pnzor med p^ijcai strežnike, ki so Rizzija z anri^,« v trn n v«^ -t vjla> telefon 4. ^ Mattei-jem in Schmiedom. Sploh nam je. previdnostjo prenesli v obvezoval-g. Terčič ustvaril tip, kot si ga # p^ate j T^a Ujub takojšnji zdravniški zamislil: ustvarjajocega državnika, ki snu- iuua *ijuy j Karlo Adamič: Kadar pridem v tiho vas za meš zbor; Emil Adamič: April - za meš. BABICA, avtorizirana, _________zbor. — «Pevec» izhaja že šesto leto in nislil: ustvarjajocega oraavnma, ki Bnu- — * U""n^ečnik kmalu potem iz- vrši ves čas svojega obstanka vestno in je in dela noč in dan, moža, ki se je po- pomoči je nesrecniK iunaiu pui«.. j vztraino svoio nalogo- širi smisel za lepo svetil delu za domovino, človeka, ki kiju- dihnil. Rizzi zapušča zeno m dva ^fovenc? Topli ^ priporoča- buje veliki ofenzivi svojih nasprotnikov, otroka. __j mo stane mn letno, za Italijo L 18, Obenem pa nam je g. Terčič ustvaril tudi - ROPARSKI UMOR PRI ZGORNJIH LEtEČAH NAD DIVAČO v — - ----—r—-—----- v nedeljo zjutraj je bil odkrit pri G. Terčič je svojo ulogo, ki zahteva mnogo Zgornm Ležeč ah, majhni vasi meti od igralca izigral brez onega narejenega f« J ^emnetrom irrozen zločin. Na pretiravanja, ki le kvari, ker ni naravno. Divačo m Šempetrom^ grozen zio je tretja številka tega glasila za- Gotovi smo, da bo nekatere podrobnosti samotni stezi, ki vodi iz Ag. l.eze€ prou . , . , * X. _____! krilih rooarskeea nanada Ne- L 97 za Šolsko druStvo. Darovali so: Ivan. V četrtek repriza, na katero bo gotovo zi rev Krutega roparska napaua r**. Mohor prihitel vsak, ki se v nedeljo ni mogel znan lopov se je polakomml njenih M^. Kralj L udeležiti predstave. Xe bo mu žal - videl težko pridobljen^ novcev m je zami- i™^ (g^ni^ar) - poj in vžil bo nekaj res lepega. —r. slil peklenski načrt, da krosnjanco 5 Ur. Krajj Alojx (tankač), Kralj Bernard, REPRIZA «PAPA EKSCELENCA* oi*opa. Najbl*ž jo je počakal na samotni stiickler Herman, Čuk Franc, Kale Ivan, cihinpn, ucnphn nedeliske nremiiere 8tezi> ko se ie v soi)°to zvečer vračala Kralj Evgenija, Ferluga Bruno, Kralj An-se je v Sežano jo na^del uhii ter ji vzel ton Vo Z ' | da ponovi to krasno Rovettijevo dramo ta denai- in bla*o Ven etno Je tudi - gre Emil, Kralj Ern^U Paltar, ^j Maks četrtek zvečer ob 8.45 za meščane, in v nm- seveda vedno le za domnevo — da je Cuk Miček, Kralj Ludvik, lvraij .viice, delj o popoldne ob 4. 2 nudi «Papa ekscelencaj> »ra užitka, kot ne zlepa katera druga pripravno .za izvedbo zlodejskega na-drama. opozarjamo že sedaj občinstvo na £ ^ Ni ^gi krUii roDai- Z&glSt^g, k& tov^'^ru metuTisi ^^ „a,-oval,,,., KaKo, glavnih vlog^ g Ter«! g.eia St^Zfi- orožniki našli nobenega predmeta, ki g. nabiralcu. Bog povrm stotero. Naslednji dve besedi VELSCE-LAVflBEllE sla znamenje, zakonito zavarovano, neprekosljivega PRALNEGA MILA rumenega Poskusit« in prepriZali s« bodete F.LLI FINZI - TRST Tel. U-64 15 za meščane, in v n^ seveda vedno le za domnevo - da je Cuk Miček, ^^f^^^^ Kra j Mice 4" Z^o^0o,i^meetnifikeer l0P°V ^^ ^TT0 Siki po m S oŠ daroval 97 lir hi 2 dinarja. Bodi tem jjotoni izrečena najsrčnejsa PODLISTEK J L LES VERNE: (20) Skrivnostni otok Črez nekaj minut je bilo lo naiejeno in mornar je povabil tudi poročevalca k večerji. k prvi večerji na nepoznani obali. Trda jaj ca so bila prav okusna, in ker vsebujejo jajca skoraj vse sestavine, ki hranijo človeka,"so se ponesrečenci dobro imeli in črpali novih moči. , O, če bi eden izmed njih ne manjkal?! Ce bi bila tu vsa petorica, ki je ušla iz Rirhmonda, pod temi ska'lami poleg plapola jočega ognja, na suhem pesku, gotovo bi se njih srca topila od hvaležnosti i do nebes! Toda najbolj iznajdljivi, naj- | bolj učeni med njimi, njih naravni voditelj, Cir Smith, je manjkal, in njegovo truplo ni nažlo niti groba! Tako je minil dan 25. marca. Bila je že aoČ. Od zunaj se je čulo žvižganje vetra in enakomerno šumenje obsežnega plju- j skota. Valovje je premetavalo obrežni gra-, noz z ogluSljivim ropotanjem. Poročevalec si je po svoji skrbni navadi abeležil dnevne dogodke: pojavo nove. zemlje, dogodek z inženirjem, raziskovanje obale, povest o užigalici Itd. Nato si je poiskal temen prostor in utrujenost ga je tako premagala, da »e je vrgel na tla in se zazibal v poživljajoč sen. Tudi Harbert je kinaltl zaspal. Z napol odprtimi očmi je ležal mornar poleg ognjišča, ki ga je z&kladal z gorivom. Samo eden. izmed brodolomnikov ni iskal počitka. To je bil neutolažljivi, obupani Nab, ki je vso noč teka) ob obali sem in tja in klical ime svojega gospoda, dasi so ga tovariši naganjali, da bi tudi Sel k počitku. ŠESTO POGLAVJE. I Seznam lastnine zračnih brodolom nikov, ki so se reSili na neobljudeno obrežje, je kaj lahko sestaviti. Razen obleke, ki so jo nosili na sebi za Časa nesreče, niso imeli nič drugega. Izvzeti bi bile le beležnica, risanka in ura, ki jo je Gedeon Spilett ohranil bolj po pomoti kakor drugo; imeli niso nobenega; orožja, ne orodja, niti žepnega nožiča ne.: Vse so brodolomniki pometali iz ladjice, da bi zlajSali Zrakoplov. Izmišljeni junaki Daniela Defoe-a in Wyss-a, kakor tudi Selkirka in Raynala, ki so se ponesrečili pri Ju&n Fernandez-u in Aucklandskem otočju, niso ostali tako. brez najpotrebnejših sredstev, kakor naši ponesrečenci. Imeli so na razpolago predmete v ponesrečenih ladjah, iz katerih so jen&li žito, živali, orodja, strelivo itd., ali pa jim je morje naplavilo življenjske potrebščine. Nikdar niso bili tako brez moči in orožja, izročeni usodi na milost in nemilost. Naši ponesrečenci niso imeli nobene priprave, nobenega orodja, vse je bilo treba iz nič napraviti. Ce bi bil Cir Smith z njimi, bi mogel uveljaviti svoj praktični razum, svoj iznajdljivi duh v sedanjih okolščina h in gotovo ne bi jih zapustilo upanje! Ah, in ravno na Cirovo pomoč niso mogli računati. Brodolomniki so bili navezani sami nase in na božjo previdnost, ki nikdar ne, zapusti onih, ki vanjo zaupajo. Ali naj se nasele na to obrežje, ne da bi poprej skušali dognati, kakšna je t« I zemlja, č« je obljudena, sli pa samo del pustega otoka? To nujno vprašanje je bilo treba rešiti v najkrajšem času, zakaj vsi nadaljnji ukrepi so bili odvisni od tega. Pencroff je bil mnenja, naj počakajo Se nekaj dni, predno bi se spustili ▼ večje daljave. In resnično, najprej je bilo treba poskrbeti za živila, dobiti izdatnejšo brano, kakor so bila jajca in skoljčnica. Ako so hoteli. raziskovalci vzdržati resiiejše napore in prenočevati morda celo brez varne strehe, so se morali najprej odpočiti in priti popolnoma k moči. Kot začasno pribežališče so bili kamini izvrstni. Ogenj je bil in žrjavica se je dala lahko ohraniti. Obrežje in skalovje jih je zalagalo s školjkami in jajci. Morda bi se nudila tudi prilika, ubiti kakšnega goloba, ki so v velikih jatah obletavali obrežne vrhove, četudi samo s kamenjem ali s palico. Tudi je bilo verjetno, da je hranil gozd užitnih sadežev. Sladke vnde ni manjkalo, — skratka: sklenili so, da ostanejo nekaj dni v kaminih in 's** tam pripravijo za nadaljno raziskovanje pokrajine, in sicer bi mogli nadaljevati pot ob dbrežjii ali pa bi se napotfli v notranjost. Ta načrt je bil zlasti pogodu Nabu. H i I je ves zatopljen v svoje mi-ii in slutnje, zato se mu ni zdelo nujno, zapustiti ta del obrežja, ki je bilo po/.orišče n p sreče. Ni verjel in ni hotel verjeti, da je njegov gospod poginel. Zdelo se mu je nemogoče, da bi se mogel tak mož na tako navaden način utopiti, ko ga je val odnesel le nekaj sto korakov daleč od brega. Dokler ne vržejo, valovi njegovega trupla na suho, dokler ga ne vidi sam s svojimi očmi in inserirajte u »Edinosti" ga ne otipa s svoijmi rokami, ne bo Nab verjel, da je inženir mrtev. Ta misel se mu je vedno globoke zajedala v srce. Morda je bila le pre\ara, toda vsekakor vredna obzirnosti, dr se ?e še mornar ni upa! uničiti. On seveda ni imel več nikakega upanja, zanj je bil inženir mrtev, ker je poginil v valovih; toda ni se maral in se tudi ni hotel prepirati z Nabom. Nab je bil podoben psu, ki se ne gane z mesta, kjer je gospodar padel in njego\a bolest je bila tako silna, dR ni mislil preživeti gospodarjeve smrti. Zjutraj mar« a je Nab že ob solnčnem vzhodu ubral pot v severno smet- in poiskal kr;tj, kjer je morje po vsej verjet« nosti zagrnilo Cira Smitha. Za zajutrek so imeli samo goiobjfi jajca in školjke, v majhnih luknjah skalovja je Harbert našel sol. ki se je posedla po iz-hlavijenju morske vode, in ki jim je prav prišla. Ko so pozajutrkovali, je vprašal Pencroff poročevalca, če bi hotel z njim in Harbertom v gozd t »a. lov. Toda upoštevati je bilo treba sedanje okolščine, zato so s*; domenili, da mora eden izmed njih ostati pri ognju. Tudi ni bilo izključeno, da ne bi Nab potreboval pomoči. Zato je poro-čeval-ec ostal doma. «EDWOff< V Trstu, dne 9. marca Vesti z Goriškega DRUŠTVA — Planinsko društvo v Gorici. Danes v torek 9. t. m. sestanek ve»eličueg& odseka v ul. S. Giovanni 7 točno ob 1.30 popoldne. Navzočnost vseli obvezna! Slovenska čitalnica v Solkana bo priredila v nedeljo, 14. t. m. igro «Vrtine». Ker obravnava igra življenje našega naroda v' predvojni in povojni dobi, pričakuje čitalnica v Solkanu, katera bo praznovala leta 1927 šestdeset letnieo svojega obstoja in misli prirediti za to pomembno slavnost istega dne veliko veselico, da bo naše ljud-j stvo u važe val o to t^r da počasti to prvoj njeno Jntočnjo prireditev z obilno udeležbo. Pogreb ponesrečenega letalca Goričana Resna. V soboto £»o pripeljali v Gorico truplo! ponesrečenega letalca stotnika Resna, v! nedeljo popoldne se je pa vil sprevod na tukajšnje pokopališče. Nešteto je bilo ven-1 cev. pogreba so se udeležila vsa društva,; vse korporacije, izredno mnogo zastav. Od pokojnika so se poslovili na starem pokopališču s posebnimi govori sen. in goriški mestni komisar Bonibig, general Roggcro, njegov prijatelj Bozzini in fašistovski tajnik Caprara. Medtem so spuščala tri letala rože na sprevod in ga spremljala visok«« v zraku do pokopališča. Kaj delajo naši trije umetniki? Ajdovski slikar Veno Pilon je že več časa v Parizu, kjer se bo mudil več let. Zaposlen je pri neki firmi in se posvečuje tudi izpopolnitvi svoje umetnosti. Lojze Spazzapan, ki je bolehal zadnje čase na revmatizmu, se bo udeležil z raznimi svojimi deli dvoletne mednarodne razstave v Benetkah. Udeležil se je pred kratkim tudi padovanske umetnostne razstave ter odnesel na lanski mednarodni pariški dekorativni razstavi priznanje in diplomo. Ivan Cargo je preti par meseci po razstavi svojih del v Gorici odposlal razstavljena dela na neko razstavo v Ameriki. Čim mu bodo njegove življenjske prilike dopuščale, se namerava tudi on podati v eno izmed večjih inozemskih umetniških središč, da s© tam še bolje poglobi in po-i polni v svoji umetnosti. Ozko malomestno ozračje, naše težko prosvetne in posebno gospodarske razmere jih silijo, da si iščejo boljših prilik, večjega razumevanja in manj trdega boja za obstanek v tujini. PODGORA. Gotovo bo dobro, če se enkrat oglasimo* tudi mi. delavci, v «Edinosti». Nimamo! kaj posebnega javiti, kajti povsod tepe j delavstvo ista usoda. Brezposelnost, beda.' bolezen in druge take neprilike se vrstijo pri nas kakor povsod, kjer so delavci doma. Bazen teh nadlog imamo pa še druge sitnosti. Vredno je, da omenimo, kako se je zadnji čas delovalo na to, da! pristopimo It gotovi organizaciji. Ker pa bomo najbrže primorani, se bomo vsi vpisali v fašistovski sindikat, ki nam gotovo pripomore do zboljšanja našega žalostnega gmotnega stanja in do ureditve mezdnih razmer. V ta namen smo imeli prisilne agitacijske shode in tudi izven tovarno se ie priredil tak shod. ki pa ni bil tako im-pozanten, kakor se je napovedovalo. Na tem sestanku so se vpisovali samo oni, ki >o bili voljni dobiti več plače. Dragi moji.] kdo bi ne bil za (o?! Vsi bi dali svoja imena za iako organizacijo, posebno če bi bili propričani, da se nam tako zboljša naš gmotni položaj, kajti drugače ne bo .lic dobrega tukaj! Vemo pa, da bi bila za nas, pristne Podgorca ^dobra edino le organizacija, ki bi se bbjfevala za stalno na-r icščenje domačinov. Ni lepo namreč in ne prav, da imajo v naš: vasi najboljša dela popolnoma tuji ljudje, medtem ko lioramo mi pohajati in — stradati. Bili -mo dobre štiri mesece brez dela in sedaj nam obljubljajo lo višje plače, če se vpišemo v gotovo organizacijo. To je premalo! Ne vemo namreč, kdaj se bo zlju-bilo gospodom poslati nas zopet na spre-j' hod! Mi si moramo ustvariti organizacijo, ki bo dejanski naša in ki bo skrbela za nas! Od te krepke našo volje nas nikdo ne odvrne! VRTOJBA. Imel sem priliko prisostvovati ono nedeljo prijat, nogometni tekmi med četamft S. K. ctjadrain in «Kat. slov. izobr. dru-štvom» v Mirnu, katera se je odigrala na igrišču cJadrana« v Vrtojbi. Na splošno sta četi igrali še precej dobro, če pomislimo, da nima nobena posebnih trainerjev. Pomanjkljivost tehnike in trenaže se je opazila pri obeh. Miren tehnično boljši. «Jadran» pa hitrejši in požrtvovalnejši. Med celim časom tekme, posebno v drugem polčasu, je bil «Jadran» skoraj vedno v premoči, marsikatero ugodno priliko je zamudil, ki bi se dala lahko uspešno izrabili. Izid tekme je 3:2 v prid «Jadranu», katerega smo videli že večkrat boljše igrati. Takrat je nastopil -v nepopolni formaciji. Jadranaši! Nekoliko več discipline, brez te ni uspeha, saj za gojitev nogometa je dovolj veselja in korajže, pa brez zamere! Zdravo! SOLKAN Poštne razmere v naši občini so sedaj take, kakršne so v kaki gorski vasi sredi najhujše zime. Naš pismonoša ni več v službi. Celih štirinajst let nam je donasaJ pošto, vsi smo bili z njim zadovoljni. Toda ne prav vsi, pismonoša se j« moral že komu zameriti, da ga je spravil iz službe. Bazlično se govori o tej zadevi po občini. Za enkrat ne bomo vzrokov pojasnjevali, pride že še čas, ko bomo o tej stvari obširneje poročali. Naš dobri Mihec je bil ob službo, novega pismonoše še ni bilo, zato je pa raznašal ta Čas pisma občinski redar v svoji uradni uniformi z revolverjem ol> strani. Nekam čudno se vidi, č. razglaša redar pisnta! Potem je prišel nov (»ismonosa. Sprejet jo bil z velikim veseljem. A on je ostal v službi lo malo Časa, kraj ni bil zanj, on n" za kraj in zalivali!" se je za službo in odšel. In zopet raz naša po naši občini oborožena sili? nisTna. C.v opravlja redar službo! pismonoše, triora zanemarjati svojo pravo službo. Ali ni v Solkanu res no-1 benejfa. ki bi bil sposoben za ta posel? Sicer bi »e branil marsikdo sprejeti službo ter od jesti družinskemu očetu kruli, toda še so ljudje sposobni v naši občini in slednjič lahko zavzemamo pravično stališče: Solkan Solkancem! RIHEMBERK Večkrat čitamo dopise iz naše vasi v «Goriški Straži». Da ne bo donela vsa stvar preveč enostransko, udarimo tudi mi na nas zvon, ker le tako si lahko ustvarimo sliko pravih razmer in uberemo srednjo pot presojanja. 2ivimo tja v en dan. kakor pač živijo malone po vseh vaseh, in mora biti že kaj po-sebnegu, da nas dvigne iz našega otrplega ravnotežja. Namenil sem se, da opišem malo naše upravne in gospodarske razmere. Imamo županstvo, ki odgovarja vsem modernim zahtevam. Prej smo imeli urad v bivši kaplaniji, ki je občinska last — torej najemnine prosta. Prenesli smo urad v privat.no hišo. kjer plačujemo veliko najemnino. Za k a i ? Zato, ker je bolj «prikladno» in smo tudi uradnikom prikrajšali 5 minul poti. V drugih občinah zadostujeta dve sobi, mi jih imamo kaj* šest ali sedem; nič zato, samo da smo moderni. Imamo kar tri uradne moči, ki se menda potijo dan in noč, posebno pa šef pisarhe. Ko prideš v pisarno, se bos čudil dostojanstvu in mislil boš, da si prišel na j man i v ministrstvo. Na vratih šefa se blišči nadpis: «Visite brevi!» — Dela mnogo! Sef je zastopnik zavarovalnice proti požaru tudi. — «In ti, ubogi zemljan, ki si prikorakal iz Pe-tirova ali Viha, premisli dobro, kaj boš govoril, da ne bo nepotrebnih besed. Pripravi se in ne trepetaj, četudi šet ni preveč prijazen. ' Davek je danes v vseli občinah velik, a Če primerjamo našo občino z drugimi sosednimi občinami, vidimo, da smo daleč pred njimi. Saj plača danes majhen kmetič več kot nekdaj Lanthieri. In to ni čuda, če hi radi imeli več uradnikov in lepše poslopje kot v Gorici! — Poleg tega toiiko nepotrebnih stroškov. Če že župait ne ukaže nič, ker ne razume uradnega jezika, naj vsaj tajnik ne .ialia «šimeljna», če ni v skladu z današnjimi bolnimi gospodarskimi razmerami. Občina ima tajnika in župana, da občini koristita, ljudem pomagata. A da moramo prednjačiti v radodar-nosti v vseh mogočih dajatvah, čc s tem ljudstvo trpi, to ni pisano v nobenih zakonih, kajti zakoni zahtevajo — posebno današnji — skromnost. In namen tajniku ni s tem še dosežen, da se bo pri oblastih pokazal lepega, ampak kako bo občini koristil in pomagal, ker le s tem koristi državi, sicer pa samo sebi. Torej zakaj kaplanija prazna — zaprta? Zakaj toliko uradnikov in stroškov, lahko razberemo. — Naše zadružništvo je dobro razvito. Posebno cvete naša «Ljudska posojilnica«, ki ima tudi dobro vodstvo. — Zadruga na Go-vemi ima tudi lep promet in dobro deluje. V nedeljo dne 21. februarja, na večer proli sedmi uri so bili gostje v gostilni g. Pečenko na Kresi ji v Itihemberku precej i dobre volje. Posebno so ga imeli «pod ka-j po» Štrancar Anton, Piščanc Leopold in J Mihelj Jože. Kot je pri nas navada, če se ga Slovenec napije ali tudi ne, v gostilni; rad zapoje. Tako se je zgodilo tudi ono; nedeljo. Imenovani so pa peli baje. kot1 i vi obtožnica, nedovoljene protidržavne j posmi {§ 2i7). med katere nekateri štejejo, tudi: «Oj Slovani, kje so naše meje?» —! Okrog osme ure zvečer pridejo orožniki, aretirajo Štrancarja in Piščanca. Mihelja so aretirali šele naslednji dan. Vse tri so odvedli v Ajdovščino v zpore. V torek je prišel na lice mesta sam državni pravdnik iz Gorice. V nedeljo dne 28. februarja so bili vsi trije izpuščeni iz Ajdovskih zaporov ,ne da bi še bili zaslišani. Ali je to morda znak, da oblastva izpre-gledujejo, da slovenska pesem še ne ogroža niti javnega miru niti države?! LOZICE PRI VIPAVI m Edinost« je že obširno poročala o ogromnem požaru na poslopjih široko poznanega rodoljuba g. Edvarda Žvanuta. Hitri in izdatni pomoči požarne brambe iz Št. Vida se je zahvaliti, da se je požar omejil. Ni pozabiti tudi požrtvovalnosti vojaštva, ki je pomagalo gasiti. Še pozno v noč je žarelo iz pogorišča. Se ves naslednji dan se je kadilo iz razvaline. Gospodar g. Žvanut je popolnoma strt. Pred leti so mu vzeli gostilno; hišna preiskava se je vrstila za hišno preiskavo. Mož je pri tem moralno silno trpel. Lahko si to mfslimo pri vglednem, delavnem in požrtvovalnem možu, ki nI zagrešil drugega, da se je čutil Slovenec. Ko si ni ime! očitati nič nedovoljivega, nič protizakonitega. In sedaj, koncemkoncev še ta silna nesreča! — Vsi, ki poznajo plemenitega moža, požrtvovalnega delavca, navdušenega planinca, — globoko obžalujejo nesrečo. To so dokazovale dolge vrste ljudi iz Vipave in celo Ajdovščine, ki so hitele na kraj nesreče. Kako-je požar nastal, je nepoznano. Da bi bil požar nastal, kot trdi dopisnik z dne 2. t. in. v «Edinosti», se nikako, ne da trditi, še manj dokazati. ŠEMPETER. Skoraj po vsej bližnji okolici se dvigajo stolpi cerkva in naznanjajo, da je tam vas. <":e pa pogledamo ua našo občino s sv. Marka, vidimo skupino hiš in ne razlo- čimo, ali je to Šempeter ali vse skupaj Gorica. Dolgo smo gledali že te razvaline cerkva, ki jih sedaj sploh ni več. ker so jih odpeljali (nerabni materijal po cestah, kamenje pa '/.a zgradbe ^tavb/. sedaj nam je pa vendar naš g. župnik v nedeljo nhtiuhit t\s* 7 delom gotovo oričite me- seca aprila tek. leta. Začeli bi z delom prej (ie lansko leto), toda bile so zapreke, ker so se listine cenitve v. škode zgubile; pa-so se po dolgem iskanju slednjih vendar našle. Stvar je torej gotova, da se prične meseca aprila. G. župniku manjka tudi še fotografija, ali načrt notranjosti prejšnje cerkve in je naprosil občinstvo, če more kdo poinve-deti, bi li imel kdo kaj stičnega. Naš gospod komisar Diaz je dal nekaj občinskih poti popraviti; sicer pa bodo te poti Čez par mesecev skoraj take, kakršne so bile prej, ker se je kar na mehko blato pripeljal materijal stavb, mesto da bi bilo spodaj složeno debelo kamenje in potem na vrh drobni materijal. Zadovoljni bi bili, da bi se enkrat napravila tudi tako dolgo pričakovana kanalizacija, da ne bo ob vsakem nalivu toliko luž po cesti. Pevsko izobraževalno društvo «Preše-ren > se pripravlja na praznovanje 20-letnice svojega obstoja. Učijo se člani izbrane pesmi In lepo dramo. Praznovala se bo 20-letnica z veliko vrtno veselico z bogatim vzporedom. Priredi se najbrž v poletnem času. Izobraževalno društvo «Mladina» tudi napreduje s pevskimi vajami. — (Med obema društvoma vlada popoln sporazum). Cas bi bil, da bi se pevci «Preserna» privadili na «piano» in «forte», da. bi ne kričali tako pri vsaki pesmi. Naši kmetje so načeli pridno obdelovati! polje, ker se vsakdo veseli lepih gorkih! pomladnih dni. Človeka kar razveselijo taki dnevi, da gre v naravo delat, medtem ko je bilo v deževnih zimskih dneh že itak pusto in dolgočasno doma, pa ti pride še tisti sitni rubež: če nisi v teku 5 dni plačal družinskega ali kakega drugega davka. Omare, mize in drugo, vse se je rubilo, pa končno nič prodalo na dražbi, ker jc bil že vsak prej plačal. Dobro bi bilo, da bi gospod — i —, ki v <'Edinosti» izprehode piše, tudi enkrat našo vas pogledal; naj ne leta samo tja čez Sočo, saj ne rastejo samo na grivah v Brdih vijolice^— so tudi v Šempetru. ŠMARJE PRI ŠTANJBUU. Pomladansko delo se je začelo- pri nas v polni meri,.— sedaj, ko smo bili deležni par solnenih dni. Misli na predstojeće dogodke razgrevajo nekaterim glave tudi pri nas. Mislimo namreč na uvedbo podeštata. Naš učitelj g. Schiero Antonio ima največ šans, (ediui Italijan v občini) da postane podeštat. Zdi se tudi. da se je v to misel že precej vživel, in tudi napravil nekaj poti v ta namen. Težave so sicer v zakonih, ki zabranju-jeio državnemu nastavljencu vršiti pode-štatsko oblast. G. Schiero bi tedaj moral pustiti učiteljsko službo. V tem seveda še ni težave, pač pa v tem, da podeštatska služba ni nagrajena, vsaj v rednih razmerah ne. Sicer bi dobila naša občina nova ogromna bremena za vzdrževanje potešta-ta. Bojimo se pa ravno tega zadnjega slučaja. G. Schier6 ni niti priljubljen, ter ne gre v nobeno družbo, dasi je pri nas že dve leti. Sicer je pa dober snopar, in naši ljudje so Že imeli opraviti ž njim. IDRIJA y nedeljo 28. februarja ob 3. uri zjutraj je v našem mestu po daljši in mučni bolezni umrl v 57. letu svoje starosti knjigovez in knjigotržec Franc Cini-burk. Pokojnik je bil sin češkega naroda, rojen v Pragi, a se je pred 28 leti za stalno naselil v našom mestu ter tukaj otvoril prvo moderno knjigoveznico in knjigo tržnico. Idrija mu je postala druga domovina, v kateri je sedaj po truda polnem delu našel tudi večni počitek. Da, delaven je bil pokojni Cini-burk kot malokdo. Kot član vseh narodnih društev je tudi aktivno posedal v društveno delovanje in velikokrat je zalegla njegova mirna,, a prepričevalna beseda. Spominjam se občnega zbora «Telovadnega društva» * decembra preteklega leta, na katerem so ga hoteli izvoliti za starosto, pa je to častno mesto hvaležno a odločno odklonil, kakor bi bil vedel, da so mu dnevi šteti. Ko je ob tej priliki prišlo do prerekanja med mlajšimi in starejšimi člani, se je oglasil k besedi pokojni Frančišek in izpre-govoril na naslov mlajših krasne besede: «Tudi mi smo svoj čas veliko delali in tudi veliko dosegli; tudi med nami so so včasih pojavila nasprotja, a smo se končno vedno sporazumeli ter upoštevali izkušnje starih. Storite tako tudi vi in uspeh ne bo izostal». Največ je storil pokojnik za obrtniški stan. Kako se je trudil, da bi priboril svojemu stanu tisti ugled, ki mu pritiče! In gotovo je najveC njegova zasluga, tla se je v zadnjih letih pred vojno tako okrepila stanovska zavest tukajšnjih obrtnikov. Bil je soustanovitelj društva samostojnih obrtnikov, stavbne in kreditne zadruge, član kuratorija obrtno-nadaljevalne šole in Sfcoro neprestano odbornik obrtniške bolniške blagajne, da ne naštevam njegovega delovanja v številnih drugih društvih. Pred vojno je bil nekaj let tudi namestnik v občinskem svetu. Sploh je v tej dobi, ko se je pokojnik nastanil v našem mestu, skoro ni bilo stanovske, gospodarske ali kulturne organizacije, pri kateri bi ne bil sodeloval pokojni Cinibttrk. V družbi je bil nad vse prijeten in zabaven, rekel bi, da ga skoro ni bilo prijetnejšega družabnika. Sovražil ni nikogar in z mirno vestjo lahko rečemo, da tudi on ni imel sovražnika. Kako je bil priljubljen in kako so znali Idrijčani ceniti njegove zasluge, je pokazala ogromna udeležba pri njegovem pogrebu, ki se je vršil v torek 2. marca ob polšesti uri zvečer. Zastopniki rudnika, mestne občine, raznih uradov in korpo-racij so poleg drugega občinstva v obilnem številu prihiteli, da spremijo pokojnika na njegovi zadnji poti. Mrak se je sklanjal nad bližnje hribe, iz zvonika farne cerkve sv. Barbare je lurabno donel glas velikega zvona in se mešal med glasove žalne koračnice, ko smo se ob odnrtem grobu ooslavliali od Tebe dragi Frančišek! Počivaj v miru v božji njivi, kjer je pred leti našla večni pokoj tudi Tvoja soproga! Žalujočim sirotam naš*; sožalje. — V soboto 27. In nedeljo 28. p. m. je priredil godbeni orkester «Lira» s sodelovanjem pevcev in dramatičnih dile-tantov tehničnega zavoda v korist tukajšnjega «Dobrodelnega udruženja glasbeno-dramatični večer, ki je tehnično in moralno zelo dobro uspel. Badi nepredvidjenih ovij- so morali prireditelji v zadnjem času spremeniti nekatere točke sporeda. Na zahtevo oblasti za javno varnost se je morala namesto Garibaldijeve hinme najprvo zaigrati kraljeva himna, na to pa himna Giovi-nezza. Odpadla je tudi burka v Dva gluha« in bila na novo vključena v spored pevska točka «Kosa». Petje kakor tudi godba je bilo oba večera na višku dovršenosti, kar so pričali burni aplavzi; več točk se je moralo ponavljati. Petje je izborno vodil dijak g. RandiČ, ki fe tudi pel bariton solo «Sonja» rusko balado in jo moral oba večera na željo občinstva ponavljati. Pa tudi orkester, pri kaiterem sodolujejo sami rudarji, je ponovno dokazal s to prireditvijo svoj napredek. Tudi burka ^Napoleonov samovar» je zadovoljila občinstvo. Nekateri igralci so bili res izborni, maskiranje izvrstno. Žal da udeležba ni bila tolika, kakor smo pričakovali. Nekatere kroge smo čisto pogrešali, tlasi bi bila njih sveta dolžnost se udeležiti take prireditvi že z ozirom hvaležnosti za trud naših dijakov, ki so letos zadnjič med nami, kakor tudi z ozirom na gmotni namen prireditve. Splošno slov. žensko društvo v Gorici je za svojo božičnico dobilo še L 500 od ccGoriške ljudske posojilnice« in od tvrdke T. Hribar 9 kosov volnenega blaga za obleke. G.a Plesničarjeva je nabrala na svojo polo še: Fiegl L 5, J. Ujčič 10, Jos. Ker-ševani 20, Ravnik Avgust 25, Jak. Šuligoj L skupaj z že objavljenimi prispevki iate pole L 3*5. Pola Št. 40: dr. Gaberšček L 50, dr. Žigon 20, dr. Pavlica 20. Kodrič Angelj 20, dr. Orel 30, Gizela Mušič 15, Mar. Fiegl 10, Brumat Ivanka 5, inž. Mi-kuŽ 6, R. P. 20, Fogar 50; skupaj L 24«. Bratuž 30 kolačev, Reja en volnen sviter. S tem je zaključena objava dobrovoljnih prispevkov za božično obdarovanje, katerega je bilo letos deležno 120 otrok, izmed katerih ie dobilo 72 lepo in trpežno obutev, ki je bila tudi letos po večini izdelana od naših domaČih čevljarjev. Ostalim 48 otrokom se je pa razdelilo obleke, perila in dokaj krasnih volnenih sviterjev in bluz. Nekaj revnejših družin je pa dobilo nakazila za živila. Težje je bilo letos nabirati kot prejšnja leta, saj povsod, v mestu in na deželi, pritiska na vse sloje in stanove težka gospodarska kriza. A tem prisrčnejša je zahvala, katero občuti in izreka danes društveni odbor vsem onim, ki so se i letos odzvali njegovi profinji: vsem onim, ki so s svojimi radodarnimi prispevki omogočili obdarovanje in vsem onim, ki so drage volje sprejeli in vršili posel nabiranja, ki je včasih tako težek! Vi vsi bodite najlepše zahval jeni, obilo poplačano naj bi vam bilo vse, kar ste dobrega storili naši šolski deci. —• Odbor. Umetna gnojila: Mešanico za krompir, sestavljeno iz 55 kg superfosfatn. kg kalijeve soli in 15 kg amonijevem mi Ko ta po L 80 za 100 ky. Na zahU-vo do!'-i udi drugare sestavljeno mcšatiiro << i: .d- dražje. Superfosfat, kalijevo sol. sulfat, Tomaževo žlindro. Kmetijsko orodje, vrtno iu polj .:. . Plnžne glave z«> lesene iiredlje ■ » spejo v kratkem. Modra galica, angleške zu.-iu povečalnim sr«d;ii Dr. Išizuka je na tem delu delal i tri mesece, a je po dovršitvi.od /ar > navadnega potrpljenja padel v dolgot >j-lio nezavest, ki se j»» kasneje re-t<» po ;t\ ljala. Borzna poročila, DBVIZR 1 ist, ^ marca .Vu«U».dum od Ili'.'« i. li.it. Belgija od 113 doll3.o0: Paii* - • "."> ■ - > LonUou od 121,10 do 1:U J*- ;N'wYo; novci po fr;mkov o.t 9 v i H funt žterlin- od 120 90 do lJi V,. Vipavsko, istrski retosk iu kraški teran. Na debelo in za družine VlaSe XX selfiem-br© 94 (prej Acquedotto) na drobno in za družine Via GiitSian* 32. Telet. LMl Priporoča se lastnik (47) PU. STRANCA^. KRONE po L, 2.10 komad Zlato, iiriljaote. platin. Iti-hmto zlate kuade * kupuje in plačuje po najvišjih .en. ASbert Povh — urama Trst, Via Mazzln! SEMENSKI KROMPIR ROŽNIK iz J«fl«slaTije smo danes ravnokar prijeli. V zaisgi imamo tudi semenski krompir «Oiia«feft&» iz Jugoslavije. Naročniki ga dobijo v naših skladiščih ulica Raffineria št. 7 in »lica Torrebiaaca Št. 19. Tržaška kmetijama družba v Trstu FL-UŽNE SLAVF Piužue glave za leoeae gredije iz češke smo prijeli danes. D<\ teh plužnih glav smo naročili le 10 komadov in ostanejo 8 dni na ogled v naših skladiščih v ulici Raffinpria 7 in Torrebianca 19. Kdor se že-j Ji žnjitoi preskrbeti naj si jih ogieda in naroči po vzrorcu. Ker je povpraševanje po takih plužnih glavah veliko, bi želeli, da bi posamezne občine po svojem zastopniku pluge ogledale in prijavile naročilo. Z večjim naročilom bi se cene znižale. Tržaška kmetijska družba v Trstu Tržaška kmetijska družba v Trstu ima danes ▼ torek ob 4. uri popoldne važno od-borovo sejo Semena kmetijske potrebščine. Tržaška kmetijska družba v Trstu ima! v zalogi: Semena: krmske pese rdeče «Mamut'>t runeme in rdeče «Eckendorf», korenje, izbrane vrste graha, komarce, kolerabe, kar-fijole, zelja, melancan, majarona, paradižnikov, solatne pese rdeče, paprike, redkvice, radiča, solate glavate, salatine, špi-nače, zelja, vrzot, in velika izbera svežega cvetličnega semena v barvanih zavitkih. Vsa gornja semena so sveža in zajamčena, dospela iz Nemčije. Travo in deteljo. Deteljne vrste, kakor domačo ali štajersko deteljo in lucerno imamo zajamčeno brez predenice, ker jo sprejmemo le s spričevalom o analizi. I Zdravnik za zebe p usta Dr. Lojz Kraigher j ^ sprejema vse dni v tednn 1 v Gorici na Travniku št. 20 ob sobotah in nedeljah pa tudi v Ajdovščini št. nasproti ljudskemu vrtu (190) f) J pasjim in tinsiilulca jff? n KL ^ ie>;islrovaiia radrugi z o.nejenijt pou-tvoa uradu)« v svoji iastui hiši ulica Torrebianca 19, l. uadst. Sptejeuia navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekoči račun in vlo za čekovni promet, ter jih obrc*>ti»|e večje in stalne vloge po dogovoru. Sprejem« „OiMrje" na tekoči ratun in jli obrestuje po dogovoru. Oavek od vlog plača zavod sam. Daje posojila na vknjižbe, menice, /. t-stave in osebne kredite. — Obrestni mera po dogovoru. Na razpolago varnostne cettc« (safe) Uradne ure za stranke od 87, do 13 In od 16 do 18 Ob nedeljah je urad zaprt Ste v. telef. 25 - «7. najstarejši slov. denarni zauod TISKARNA .EDINOST' v TRSTU I IrvrSuj« v« tiskarska dela v najmodorusjem stilu kakor j : tudi v večbarvnem tisku. Razpolaga z najmod«rnel»»n» stroji, 5 { črkami, L^olvpe. steraotypijo tar rotacijskim strojem, j ; Vsa naročila sa izvriujejo tofino in po zmernih cenah. J ftt***************************************************************************** Ulica S. Francesco d'Assisi 20