Dopisi. Iz Dobrne. (Toplica in ljudstvo). September, to je tisti meaec, 7 kterem 7ro6e poletje jemlje od nas 8I070, je doba, ko ee ptice selice podajajo na nevarno pot proti daljnim okrajinam toplega juga, a narava se aplob začenja pripravljati za mirno zimako spanje; 7 aeptembru je pa tudi čaa, ko zdravja iskajoči svet, z malimi izjemkami, zapuš6a blažilne kopeli z boljšim upanjem gledaje negotovo bodočnost. Ear 86 tice letošnjega obisko^anja zdravstvenih zavodov, poročajo 6asniki, da tako številno ni bilo že dolgo let. Tudi naša toplica ni zaoatala, čemur je pripomoglo zelo ugodno vreme. Zraven vode rudnice (30° R.) v akromnej pa živabnej dolinici med zelenjem gostega smrečja in nizkib vinorodnih gri6ev dobro dene bolenemu truplu, krepča človeka, zlaati neokvarjeni, zdravi, čisti in blagi zrak. Ako ae je kdo imel kaj pritožiti, to so bili gotovo oni zdravi ,,bolniki", ki julija pak a7gusta niso mogli dobiti prostora za prebivaliače. Dobrotljiva mati, bogata narava (rekli bi z Darwinom), usmilila ae je našega nepremožnega kraja ter nam podelila lep kos6ek 87oje miline. Tota okoliscina privabi vsako leto mnogo gostov, bogatih in vbogib, od 7seh 7etrov in raznih narodno8tij, to pa v prvej 7rsti naj^eče atevilo ,,lepega" spola. Sicer pa si tudi lastnik — dežela — vidno prizadeva, da ptujcem vatreza, kakor najbolje mogoče. No, zakaj nebi? Saj a topliakim denarjem čistega dobička znesek deželske kase naraste za letnib 13 do 14 tisoč goldinarjev. Blizu toliko ae pride na uradnike, delavce in alužinčad. Vrb tega se okoli6anom, posebno goapodinjam in obrtnikom, ponuja priložnost v krajcar spraviti maraiktero reč. — Se nekaj. Sole ne smemo pozabiti. Nekdaj so ae pridni otroci veselili sklepa šolskega leta, leuuhe pa je obdajal nek otožen strah; prvi so za svojo marljivost bili obdarovani, zadnji so od skušnje domov ,,sramotno" prišli praznib rok. Toda 6asi se menjajo. Da ee učenci znebijo neprijetnib občutkov, zato so tisti, ki aami brepenijo po odlikovanji, prepovedali veako obdarovanje šolarjev. (Min. nar. 20. avg. 1870, §. 24.) Sprevidevši, da mladeži delajo krivico, ker jej kratijo, kar želijo odraščeni, to je bilo aolsko obdarovanje znovič, vaaj tiboma, dovoljeno. A letoa, ko se jeobbajala lOletnica novib šolskib posta7, letos (aprila) začele so aolake oblasti celo priporočati darila za šolce. Pri nas je že tretje leto, odkar učencem delajo poaebno 76selje. E temu naj^eč pripomorejo topličarji ob priliki tombole, ki se po jednok v letu priredi za receni blagi namen. Koncera aolskega leta so nekteri u6enci dobili knjige, drngi obleko, tretji oboje. Posebi6 se je oziralo na uboge, da so deloma obskrbljeni z obla6ilom za aledečo zimo, (če ga že pr^lje ne raztrgajo). V pretečenih treh letih so (3) tombole 7rgle 370 gld.; mladi umetuik Krežma iz Zagreba dal je 25 fl. . . . V kratkem 6asu se je za aolo skupilo 6ez 400 fl. Škoda, da se ne zalaga vsaj nekoliko kapitala ter bi se večinoma od obrestij delila podpora, pa le odlikovancem ob sklepu šolskega leta, a drngim vsled nujne potrebe. S takim ravnanjem bi ae s5asoma nabrala zdatna svotica peneza 7 šolakej (in labko se 7 ubožnej) blagajnici; a tem bi si oakrbniki in daro^alci apletali ne^enlji^e vence S7ojih zaalug; to bi bil nevsablji^ 7ir prirocne pomoči tudi prihodnjemu zarodu. Iz Selnice pri Dravi. (Eatebet in učitelj). Takaj je 3razredna ljudska šola s 3 nčitelji. Nadučitelj je g. Eompost, učitelj g. Jožef Leskovar in podu6itelj g. Grosslinger. Dne 27. aprila t. 1. bilo je od 6. g. župnika napovedana slovegna 87. meSa za svitlega cesarja in cesarico, da bi se tako srebrna njuna poroka doatojno obbajala. Kaplan in katebet 6. g. Anton Inkret je re6 z nadu6iteljem tako dogovoril, da se šolska tnladež 7 a6ilnicab zbere in skupno 7 cerke7 spre^aja. Ali to je bilo le pri 3. razredu mogo6e. Otrokom 1. in 2. razreda je učitelj g. Leskovar učilnici zaprl in klju6a odneael. — Dne 5. maja bil je pogreb g. katebetovega o6eta in je torej bilo naznanjeno (Ordinarjatova kurenda od 14. avg. 1878. šte7. 1623), da se bode namesto 6. maja potem 7. maja priilo katehizirat. Toda komaj je g. katebet dne 7. maja 7 u6ilnico stopil, uže pride g. Leskovar nad njega, odpre dveri in veli 7pričo otro6i6e7 6. g. kaplanu : ,,marš tavun, ondi so dveri, tukaj nimate ničesar opravitia. Zapstonj se je g. katebet pozivljal na dotični zaukaz deželnega šolskega sveta 7 Gradcu od 27. jul. 1878. šte7. 3689. Moral je u6ilnico zapustiri. Isti g. Leskovar prepoveduje otrokom krščanski pozdi avljati: ,,hvaljen bodi Jezus Eristus", kakor je g. katebet u6il. Na to ae je 6. g. Inkret pritožil preč. lavant. ordinarijatu in ta pri deželnem šolskem sveta 7 Gradca. Ta je dal potcm re6 preiskavati po mai iborskem okrajnem šolskem svetu, ki je naposled nasvetoval, naj ae da učitelja g. Jož. Leskovarju zarad njego^ega nbreztaktnega in dolžnostim protivnega obnašanja" oster ukor. Nasvet je bil potrjen in u6itelju dopoalan pisrueno! To je vse zadostenje! Res, težavno in britko je katebet biti pri sedanjih šolskib razmerah! Iz okraja Videm-Krškega. (Trirazredna meačanska šola v Krakem) jese otvonla lani 7. okt. in prične se letos novo aolako leto dne 16. oktobra. Ve6 narodov in dežel na A7strijskem, zlasti napredni stanovalci slovanske in nemake narodnosti na Geskem in Moravskem, potem Nemci 7 dolnji in gornji Avatriji in na Štajerskem ter Hrvati v civilnej Hrvatski in Erajini imajo že nekaj let ve6 uSiluic te vrste, od katerib jih je nckoliko nastalo na ta načio, da so se prejšnje (8amostalne) nižje realke prestrojile 7 meš6anake šole, nekoliko jih je pa no^o aolako poata7odajalstvo na željo in a pomočjo občin in okrajev ustanovilo. Glavni namenjeni je, nadaljevati poduk ljudakih šol ter izuriti prav raznmne kmetovalce, napredovajo6e domače rokodelske mojstre, špekulatne doma6e trgovce, in splob nekakov omikan srednji stan, zaveden meščanski stan, rojen in izrejen na doma6ih tleb ; in ako bo6emo povzdigniti doma6o obrtnijo — tedaj moramo mladino nau6iti še več nego je to 7 aplošni ljudski šoli mogo6e. Meščanaka iola 7 Erškem ima še to predooBt, da je pospravljena 7 prekrasnem, za ačilnico prili6nem poslopju, (ki je, kakor znano, darilo krškega meš6ana, blagorodnega gosp. Martina Ho6evarja), katero daje torej za zdravje otrok vse poroštvo. Drngo, kar more iolo prij)oro6evati, je 80I0 ljubivo c. kr. okrajno iolsko avetovalstvo (in tadi prej imenovani Solski dobrotnik), katera bosta iolo z vsemi potrebnimi nčili preskrbovala, in imenovana gosposka bode tadi na to gledala, da ae na zavod postavijo vrle učiteljske mo6i. Skrb šoUkega ravnateljstva pa bode, da učenci ubožnejših atarišev dobijo kolikor, toliko šolakih knjig brezpla6no. Namen teh vrstic pa je zlasti ta, da bi gg. učitelji 7 krakem okraja in 7 bližnji štajerski okolici, potem pre6astita daho7čina, gg. šolski in ob6inski predstojniki ter domoljubi in aolaki prijatelji in zlasti stariši 7 obrtnijskih krajib z vso vljudnostjo na ta nov zavod opozorili in še proanjo dostavili, da bi oni iolsko mladino, katera bi nanka meš6anske iole željna iu za-nj sposobna bila, na obiskovanje te n6ilnice naklonili. Naj se tedaj blagovoli stariše takega najmanj 10 let starega dečka, ki je poleg slovenščine (na zavodu u6ni predmet) zmožen tndi nekoliko neniščiae (vsaj čitanja in pisanja) opomniti na ta zavod, kajti štirirazredna ljndska iola, ki šteje le malo (okoli 90) u6encev, ne more pošiljati dovoljuega števila. Šolako vodstvo bode tndi za to 86 brigalo, da dobijo vnanji ucenci 7 mestn za primerno ceno stanovanje in živež, kateri bi se aicer od bližnjib kmetskih starišev tudi od doma dovaževati mogel. Naj bi se na dalj* štariie takih otrok tudi na to opozoriti izvolilo, da so meičanske šole dobre pripravljevalnice za učiteljišča (preparandije) intadi nekake nadomestovalke treh nlžjib realnib razredov, kajti de6ek, kateri je 3. ali 2. (in morebiti aamo 1.) razred mea6anake šole z dobrim vspehom dovrail, more napraviti prejemni izpit za učiteljišče ali za kak nižji razred realk. Ravnateljstvo. Iz Ptuja. (N07 primer nemškega iibera.8tva. Par besedic 0 židovib.) V preteklib 14 dneh bilo je tu precej praake. Naša čitalnica preselila se je 7 novo postavljeno gosp. Muršečevo gostilnico in odbor npotrebil je to priliko, paje priredil nveliko besedo" teina to 87rho poproail nekoliko Slovencem že dobro znanih, iz7rstnih ljnbljanskih pevcev, naj bi blagovolili priti k nam, in tudi nas raz^eseliti se 87ojim rajskim 7 Ptuji še neslišanim petjem. In dragovoljno odzvali 80 ae prijaznemu 7abiln in popevali 80 nam tako krasno in di7no, da ži^ahnega odobravanja in plo8kanja ni bilo konca ne kraja. Tadi Nemci pričujoči pri veselici niso se azdržavali pohvale in pripovedovali so drugi dan po meatu, kako lepe pesmi imajo Slo^enci. To pa je par mladih ptuj6anov strašno razka6ilo. Eaj storiti? Tepsti pevcev ni ve6 mogoče, kajti odpeljali so se že domn 7 belo Ljnbljano. Maš6evati se pa moramo. Ali kako? Nazadnje zložili sose: g. Muršeca prisiliti, da 6rke nČitalnica", koje je on kot biini gospodar na željo nekoliko čitalničarjev na zunajno steno napisati dal, zopet zbriše, ina6e bodo oni se vscmi štiremi na to delali, da nikdo izmed njihovih njemn 6ez prag ve6 ne pride. Da se reši iz škripca, izpolni njim dobrodnani gostilni6ar liberalno željo in dal je pobeliti 9 6rnih 6rk; in zdaj 8« njim zopet arce smeje. Slavna bitka je dovršena, kako pa bo se vretono dalje sukalo, bomo vendar 7 kratkem ovarali. Nekdaj, ne spominjam se ve6 gde in kdaj, čital sem, da je 7 našem mestu pre tajni odbor za požidovanje starodavnega kristijanskega Ptnja. Jeli to res ali je samo pravlica, ne morem zanesljivo povedati; zdi se mi pa, da prej ko ne, kajti brez posebne podpore bilo bi skoro nemogoče, da bi se Abrabamovi potomci tukaj tako vzdatno množiti in vgojezditi zamogli. To pa gotovo vem, ko bi se ono tajno druatvo kde koder na sredini mesta javno nstanovilo in s 6rkami na meter velikimi iznad svojih prostorijab napisalo poatavim: nGentralverein zur Verjudung von Pettau", bodite prepričani, tukajšnja velikonemška svojat, kojo je devet, komaj na pedenj dolgib črkic ^Čitaluica" hujše bodalo ko trn 7 peti, nebi ni beknola proti obstanku in javnemu delovanju takega nGentralferajna". Samo 6e čedno slovensko društvo na svojih tleb napravi kako domorodno veselico, onda prekipi žolc tukajšnjim velikonemškim ainkovcem in koj 80 po koncu. Povrnivši se k židovom, naj rečem, da po mojem mnenju židovje v poprek niso ravno gola kuga, kajti 6e kmet nikder prodati ne more, gre nazadnje k židu, ta vse knpi, in kaj je glavno, naSteje gotove denarje. Res pa je, če židov kako re6 kmetu navidežno boljše pla6a, ga po drugi strani dvogubno znori, kajti židov alabo mara za naio prislorico : rpravična mera in vaga 7 nebeaa pomaga". Rekel aem, da pravi židov gotov cvenk naiteje, kristijanski židovje pa ne. Tako je na primer lanakega leta, ko je bila vinska razstava, nek tukajsnji kristijanaki žid knpil od poštenega kmeta iz 87. Andraševske župnikovine strtinjak izvrstne kapljice, pla6al je pa revežu tako reko6 po groših in denešnji den še mu 8 fl. dolži. No bodi si temu, kakor mu drago, samo edno vam povem ljubi alovenski kmetje: ne poaojnjte si od židov denarjev in 6uvajte se kod žerjavega pekla pri njem bodi si kako blago na kredo jetnati, ampak plačojte mo 7se nasproti, kakor vam pla6uje, da vas ne dobi 7 svoje kremplje, onda ste zgubljeni, kajti kdor se na ta na6in z židom vplete, taiati se 7 kratkem odtira brez vse milosti od rojatnega doma in ognjiš6a. To si dobro zapomnite!