Julij Slapšak Zgodba o pastirju Pavlu 17. Konec ustir Pavel je bil v najlepsi Življenj-ski dobi, nikdar bolan, zdravih lic in vcsclega srca. Bii je kot mladeflič štiri-intlvajsetih let, pa jih je imel deset že čez. Po srcu je bil še vedno otrok; pravili so, da so večkrat slišali, kako sc je ita paši pogovarjal s Križanim. Nekega večcra so se doma pri kinetovih razgovarjali, kako da ljudje ua vse pretege hvalijo grofovega na-slednika Petra zaradi umnega gospo-darstva na grašcini; kako da ga ima vsc rado zavoljo njegovih dobrih rok, saj v sili prav vsakemu pomaga; in kako da ga spostuje inlado JQ staro zaradi njegove velike prijaznosti z vsa-kim, naj bo že nizkega ali visokega stanu, reven ali bogat. Tudi o tem vcdo povedati, da je stari grof kaj ponosen na tri zdrave vnueke, ki jih vodi sam po grajskih vrtovih in kram-lja prav po otroško z njimi: stara grofinja pa se mudi najraje pri nsjinlajši, še ne leto stari vnučki, jo pestuje in ji kliČe: >Ti si zlato sonce moje- • ¦!« sZdaj vidite, da je bilo prav, ker se je Peter priženil na graščino; ni bil grof po krri, a je plemiČ po srcu, in to nckaj velja pred Bogom in ljudmi. In ker mu Bog poinaga, vse premaga!*: je pripomnil po tem razgovom Pavel. »Vidiš, Pavel, kar je zdaj naš Peter, bi po vsch božjih postavah moral biti prav za prav ti. Le zakaj nisi ti sam ozdravil mlade grofice, ki si bil prvi poklican, in bi pred devetimi leti — saj bo, menim, Že toliko — obhajal svatbo na gradu ti in ne Peter. Tako si pa ostal pastir, sam kot Bog brez brata,« je omenil Pavlov krušni oče, kinet in gospodar sredi vasi. »Je že res to,« je pritrdil Pavel; »ali Peter bi bil slab pastir na domu, jaz pa slab grofov naslednik: tako pa imate vi, oče, dobrega pastirja, grof pa dobrega naslednika. Mtslim, da je tako prav! Svatbo bom pa tudi jaz obhajal, srce mi pravi, da že jutri.« sSaj to ni mogočeU so Tsi hkrati vzkliknili in se za<5udeni spogl^dali. »Mi nismo svoji, ampak božji. Sc boste že še prepričali, da govorim resnico,* je zatrdil Pavel. Kaj Čudno se je vsem zdelo tako govorjcnje; niso vedeli, kam meri Pavel in kaj naj pomenijo njegove besede. In so utihnili. Čez nekaj Časa pa se oglasijo znova oce in dejo: »Ne vem, kaj naj bo to: Čuk hodi že nekaj Časa vsako noč na našo hruško; pa ne da bi koga izmed nase družine hotel iz-čukati; saj smo vendar vsi zdravi?c Pogledali so vsi na Pavla, če bo kaj rekel na to, a on je molčftl. Tudi to se je vsem čudno zdelo. Oglasili so se še maii in povedali: »Peka se mi to pot ni obnesla: biebci so spodaj in ob straneh dobro zapečeni, ali skorja po vrhu je bleda; to pomeni, kakor pravijo, mrliča v bKžnjem sorodstvu.« 314 ( :•¦*¦' ' " Tudi zdaj je Pavel molčal in gledal nekam zamišljeno predse. Spet so oče rekli: »Naš pes tudi laja nekaj noči sem le počasi, zateglo, kakor da bi že od daleč vohal, da se nekdo bliža — smrt s koso na rami.* Dusljvva sopara je napolnjevala ozračje, tako da niso mogH vcČ zdriati v sobi, zato je šla kmetova družina vkraj; pa preden so šli počivat, se je pastir Pavel, kftkor to ni bila nikoH njegova navada, od vsakega poslovil in stisnil roko vsakemu, nato pa povcdal, da bo jutri navsezgodaj gnal na paso: vročina je huda, bolje je, da se napase žival v hladnem. Tutli to se je vsem čudno zdelo, rekli pa niso nič; le oče so pripomnili: »Kakor veš.c Drugo jutro je pastir Pavel res gual navsezgodaj na paŠo, Živina je bila io pot zacuda mirna in se je lepo pasla v jutranjem hladu. Pavel se je pogovarjal in poslavljal od hitrih ribic v potočku, od drobnih piičic v grmovju, od zelene travice in pisanih cvctlic, od vseh svojih prijateljčkov in bratcev na širnem pašniku; božal je živino, jo ogovarjal in se pogovarjal z njo, kakor da se za večno poslavlja od nje; nato pa je pokleknil pod križ, se ga oprijel z obema rokama in dolgo, dolgo molil. V sivih me^licah se je oglasila nad križem tista žalostna romarska pesem: rjezus je usmiljen bii...« Jezus jt usmUpnoiL fo napeou. iz Vodic. A-xusk u-smi/jen, n-sni-dtn. 6i( Kanas&r-ua- oi oot po-td. le-jila jet lt —kla n -Šnja isri xa odrt -Jt —nh osth liu-ai. Živina se kmalu ni hotela več pasti: posiajala je, se spogledovala in žalostuo mukala, kakor da bi milo jokala; ii Čudni, žalostni glasovi so se slišali celo v vas. Doma so še ncmirno Čakali, kdaj bo prignal Pavel s paše, ali od niko-der ga ni bilo. Šli so poglcdat domači, pa tudi drugi iz vasi, ki so zasliŠali čudno žalostne glasove s pašnika, kaj je. Že od daleč so videli. da kleči vsa živina okrog znamenja, drobni ptiČki se pa spreletavajo nad njo in sladkoraiio žvrgolijo: nekateri drže v kljunčkib zelene vejice ali pa prijetno duhteČe cvetlice in jih spu.Ščajo ob križu navzdol, da so bila Tsa tla kar naenkrat posilana s samim cvetjem in zclenjem; Še pisani metuljčki so se zibali v zraku žalostno. kakor da žalujcjo za dobrira prijateljeffl. Nedolžni otročiči pa so iz daljnih daljav zaslišali prečudni odinev: ^Na križu umiram, sveti raj ti odpiram ...« 315 Ko so priŠli va-ščani bliže, so videli, da sloni Pavel ob kri-žu, sladko spi in na smeli se drži. Prijeli so ?a, poloŽili na zeleno tratico in uvideli, da je že izdihuil. Njcgo-va kruŠna mati, kme-tica iz vasi, je poklek-iiila in zavpila: *Vsi smo, da se usmili Bog. Toda kogar ima Bog rad. iimrje mla