vsake rodbine je že desetletja Kathreinerjeva Kneippova sladna kava. Pri mladih in starih zelo priljubljena, podeli pristna ,,Kathreinerjeva" kavini pijači moč in prijeten okus. Za ženske in otroke je ni zdravejše in redilneje škavine pijače. S to kavo se v vsakem gospodinjstvu mnogo prihrani. Varovati se je pred vsemi posnemki! Pristni so samo zaprti izvirni zavoji z imenom „Kathreiner" in z imenom in s sliko župnika Kneippa. S? l Edina slovenska banka na Kranj-gg|°> skem, Štajerskem in Koroškem. ^ LHJPLJdN5Kd i i ^ KREDITNA BdNKd t B3EEEEEE V LJUBLJANI B3EEE3E3 Sprejema vloge "na knjižice, vloge na tekoči račun ter jih obrestuje sedaj po ni. Prodaja in kupuje vrednostne papirje vseh vrst pod najkulantnejšimi pogoji. Eskomptuje in vnovčuje menice, devize in kupone. Daje posojila na vrednostne papirje. Sprejema borzna naroČila na vse borze tu- in inozemstva. Izvršuje izplačila na vsa tu- in inozemska mesta. Nasvete in informacije daje brezplačno. Vsa vprašanja rešuje z obratno pošto. Ravnateljstvo. Delniški kapital: K 8,000.000-—. Rezervni zaklad: ca. K 800.000-—. Podružnice v Celovcu, Spljetu, Trstu, Sarajevu Gorici in Celju. POSOJILNICA V CELJU, REGISTROV.'ANA ZADRUGA Z NEOflErJfrlNO ZAVEZO o U LA5TNI HIŠI o NARODNI DO M U CBAI Stanje hranilnih vlog nad 6 milijonov kron Hranilne vloge sprejema na hranilne knjižice ter jih .^obrestuje po 412 od sto brez odbitka-irentnega davka. Vloge v tekočem računu sprejema ter jih obrestuje po 41/2 od sto od dne do dne. Čekovne račune otvarja tvrdkam, katere lahko poljubno razpolagajo s čeki o svojem imetju. Eskomptuje in vnovčuje menice, kakor tudi nakaznice na vsa mesta. Posojila daje na osobni in hipotečni kredit po ugodnih pogojih. fip^DD^gf1 flU-^^T Rezervni zaklad znaša nad 360.00C kron r£r IfSTRSUflNI NARODNI KOIEDAR l 1912 ::: uredil ::: Difl.DOlflR C. KR,PROFESOR 1 LETO XXIII, LASTNINA, ZALOGA IN TISK i ZUEZNE; TISKARNE" ; u C^LJU ; m 17504/a Leto 1912 je prestopno leto ter ima 366 dni; med temi je 66 nedelj in praznikov*. Leto 1912 je 6625. leto julijanske perijode, 8012. po stvarjenju sveta. — Židovsko leto 5672. — Mohamedansko leto 1329. * Sodnijske počitnice. Ob nedeljah, kakor tudi na božični dan se ne smejo vršiti obravnave. Odreditev obravnave na kak drug praznik je dovoljena le, ako je nevarnost zamude (§ 221 civ.-pravd. r.). Kot prazniki morajo veljati: 1. in 6. prosinec, svečnica, ozna-nenje Device Marije, Kristusov vnebohod, velikonočni in binkoštni ponedeljek, dan presv. Rešnjega telesa, god sv. Petra in Pavla, vnebovzetje Marije Device, rojstvo Marije Device, god vseh svetnikov, preč. spočetje Marije Device, 26. gruden, na deželnega patrona in razen tega za vsako sodnijo oni verski prazniki, ob katerih dneh v dotičnem sodnem kraju običajno miruje opravilni promet. Zadnjo vrsto praznikov določi in naznani predsednik deželnega nadsodišča za posamezne dele svojega področja (§ 44 just. min. odredbe z dne 5. vel. travna 1897, št. 112 drž. zak.). Sodne počitnice trajajo šest tednov; začno se pri vseh sodiščih dne 15. mal. srpana in trajajo do vštetega 15. vel. srpana. Med sodnimi počitnicami se vrše obravnave samo o političnih stvareh (§§ 222 in 223 civ. pravd, reda in § 47 just. min. odredbe z dne 5. vel. travna 1897, št. 112 drž. zak.). * Godovinsko število za leto 1912. Zlato število..... 13 Rimsko število..... 10 Epakta ali lunino kazalo XI Nedeljska črka.....g—f Solnčni krog..... 16 Letni vladar: Solnce. 1 1 Dvorni prepovedani časi, kadar so zaprta c. kr. dvorna gledališča. Dne 28. rožnika (na večer pred smrtnim dnevom Nj. Veličanstva cesarja Ferdinanda I.). Dne 10. kimovca (na večer pred smrtnim dnevom Nj. Veličanstva pokojne cesarice Elizabete). - Vsled posebnih zadržkov se prelože lahko ti dnevi po najvišjem odloku. * Državni prepovedani časi. Gledališke predstave in javne razveseljave, kakor koncerti, druge zabave z godbo itd. so prepovedani zadnje tri dni velikega tedna, na dan presv. Rešnjega telesa in 24. grudna. Na Veliko noč, na binkt -štno nedeljo in dne 25. grudna se smejo vršiti samo predstave v dobrodelne namene in z dovoljenjem politične oblasti, ki ima dajati dovoljenja za gledališke predstave. Javni plesi se ne smejo vršiti tiste dni, ob katerih se gledališke predstave vobče ne smejo ali le s posebnim dovoljenjem vršiti. * Cerkveni prepovedani časi. Obhajati ženitve je prepovedano od 1. adventne nedelje do razglašenja Gospodovega in od pepelnice do bele nedelje. Premakljivi prazniki. Ime Jezusovo.................14- prosinca. Septuagesima.................4. svečana. Pepelnica...................21. svečana. Marija devica sedem žalosti.........29. sušca. Velika noč ..................7. malega tr ,vna. Križevo (prošnji dnevi)........13., 14. in 15. velikega travna. Vnebohod...................16- velikega travna. Binkošti...................26. velikega travna. Sv. Trojica..................2. rožnika. Sv. Rešnje telo...............6- rožnika. Srce Jezusovo.................14. rožnika. Angelska nedelja................ Ime Marijino.................. Roženvenska nedelja............... Posvečenje cerkva................ 1. adventna nedelja............... Od Božiča do pepelnice je 8 tednov in 2 dni * Znamenja za lunine krajce. Mlaj © Prvi krajec | Ščep ali polna luna © Zadnji krajec f\ * Letni časi. Pomlad se začne 21. sušca. Poletje se začne 21. rožnika. Jesen se začne 23. kimovca. Zima se začne 22. grudna. * Solnčni in lunini mrki leta 1912. Leta 1912 se bodeta solnce in luna dvakrat zmračila; v naših krajih pa bodeta vidna le prvi solnčni in prvi lunini mrk. 1. L u n a se deloma zmrači dne 1. aprila. Mrk se prične dne 1. aprila ob 10. uri 26 min. zvečer, dospe do viška ob 11. uri 14 min. in se konča dne 2. aprila ob 12. uri 03 min. ponoči. 2. Solnce se zmrači v obliki kolobarja dne 17. aprila. Mrk se prične dne 17. aprila ob 9"54 predpoldnem, v podobi kolobarja se mrk prikaže ob 11. uri; ob 315 popoldne mrk zopet neha. Ta mrk je viden na vzhodu Severne Amerike, na severovzhodu Južne Amerike, na Atlantiškem morju, na severozapadu Afrike, v Evropi in zapadni Aziji. 3. Deloma se zmrači luna dne 26. sept. Mrk prične ob 1203 opoldne in konča ob 1*26 popoldne. Viden bo v Severni Ameriki, na Tihem morju, v Avstraliji in Vzhodni Aziji. 4. Popolnoma se zmrači solnce dne 10. oktobra. Mrk prične ob 11-57 predpoldnem in neha ob 515 popoldne. Ta mrk je viden v Srednji in Južni Ameriki, v Južni Afriki in na Južnem Atlantiškem morju. 1. kimovca. 15. kimovca. 6. vinotoka. 20. vinotoka. 1. grudna. 3 i Kvaterni in drugi posti. I. kvatre, spomladanske ali postne: 28. svečana, 1. in 2. sušca. II. kvatre, letne ali binkoštne: 29., 31. vel. travna in 1. rožnika. III. kvatre, jesenske: 18., 20. in 21. kimovca. IV. kvatre, pozimske ali adventne: 18., 20. in 21. grudna. Drugi postni dnevi so zaznamovani s f. * Deželni patroni. Češko: Janez Nepomuk (16. velikega travna) in Venceslav (28. kimovca). — Bukovina: Janez Novi s Suczave (14. rožnika). — Dalmacija: Hijeronim (30. kimovca). — Galicija: Mihael (29. kimovca) z izjemo krakovskega okraja. — Koroško: Jožef (19. sušca). — Kranjsko: Jožef (19. sušca) in Jurij (24. malega travna) se praznuje dne 23. malega travna. — Krakovski okraj: Stanislav (7. velikega travna), se praznuje dne 8. velikega travna. — Hrvatsko: Elija (20. malega srpana) in Rok (16. velikega srpana). — Primorsko: Jožef (19. sušca). — Moravsko: Ciril in Metod (5. mal. srpana). — S p o d n j e a vs t r i j s k o: Leopold (15. listopada). — G o rn j e a v str i j s k o : Leopold (15. listopada). — Solno-graško: Rupert (24. kimovca). — Šlezko: Hedviga (15. vinotoka). — Sedmograško: Ladislav (27. rožnika). - Slavonija: Janez Krstnik (24. rožnika). — Štajersko in Severno Tirolsko: Jožef (19. sušca). — Južno Tirolsko: Virgilij (26. rožnika). Trst (mesto in okolica): Just (2. listopada). — Ogrsko: Štefan, kralj (20. velikega srpana). * Važne letnice iz slovanske zgodovine in drugi važni dogodki iz slovanskih pokrajin. Dne 1. prosinca 1.1584. dokončan je tisk prve imenitne slovenske knjige: «Biblia, tu je use svetu Pismu Stariga ien noviga Testamenta, Slovenski tolmazhena scusi Juria Dalmatina«. Dne 1. prosinca l. 1812. uveden je v ilirskih vojvodinah francoski koledar, ki odpravi katoliške praznike, razen nedelj, Božiča, vnebohoda Kristusovega, vnebovzetja Matere božje in praznika vseh svetnikov. Dne 3. prosinca l. 1703. pride princ Evgen Savojski k vojski na Laško potujoč, v Ljubljano. Dne 12. prosinca I. 1615. dobe Kacijanarji baronsko diplomo in dne 28. velikega travna 1. 1665. grofovski naslov. Dne 5. svečana 1.1421. napade Žižka Adamite na nekem osredku v Ložnici ter jih popolnoma potolče. Dne 8. svečana 1.1444. potrdi cesar Friderik v Ljubljani in Kamniku vse pravice in svoboščine. Dne 12. svečana I. 1774. porodi se Valentin Stanig, obuditelj slovenske zavednosti na Primorskem. Dne 17. svečana l. 1601. sežgo v Kranju protestantske knjige na trgu blizu »prangarja«. Dne 19. svečana I. 1886. umrl je v Adlešicah v črnomaljskem okraju pisatelj slovenski, Leopold Gorenjec »Podgoriški«, porojen 12. listopada I. 1840. v Št. Rupertu na Dolenjskem. Dne 23. svečana I. 1527. kronan je bil Ferdinand za kralja v Pragi, češke dežele se združijo z Avstrijo. Dne 24. svečana 1.1721. da Peter Veliki, car ruski, novo ustavo za rusko cerkev. Dne 27. svečana l. 1275. izroči Rudolf I. Koroško in Kranjsko vojvodi Filipu. Dne 3. sušca I. 1480. sklenil je deželni zbor Kranjski v Ljubljani, pobirati takozvani »turški vinar«. Dne 3. sušca I. 1605. pogori na šentpeterskem predmestju v Ljubljani 53 hiš. Dne 5. sušca I. 1477. dobilo je mesto Krško mestne pravice. Dne 8. sušca 1. 1553. ustanovi cesar Ferdinand za oslabele rudarje idrijske dvorno bolnico. Dne 8. sušca I. 1528 potolče Ivan Kacijanar pri Szinjeji blizu Košic vojsko kralja Zapolje. Dne 8. sušca l. 1853. odpravi francoska vlada samostan usmiljenih bratov v Ljubljani. Dne 9. sušca 1. 1528. požigali in plenili so Turki že ob polu-osmih pred Postojno. Dne 10. sušca I. 1573. zahtevajo kranjska duhovščina, potem mesta in trgi v deželnem zboru enakopravnosti zaradi volitev. Dne 10. sušca l. 1601. razstrele v Radovljici protestantsko cerkev. Dne 10. sušca 1. 1655. porodi se v Ljubljani dr. Ivan Grege Dolničar pl. Thalberg, zgodovinar kranjski; f dne 3. vinotoka l. 1719. Dne 12. sušca I. 1528. odženo Turki več stotin kristjanov v Bosno v sužnost. Dne 1. malega travna 1.1797. pride francoski general Bernadotte v Ljubljano. Dne 6. malega travna 1. 1580. izda nadvojvoda Karol poseben rudarski red za Idrijo, katero je istega leta dobil v svojo last. Dne 11. malega travna I. 1004. poklonil je kralj Henrik 11. graščino Bled škofijstvu briksenskemu. Dne 15. malega travna 1. 1811. zapove cesar Napoleon novo organizacijo ilirskih dežel. Dne 16. malega travna 1. 1257. ustanovitev prve javne bolnice na Dunaju pod češkim Otakarjem. Dne 1. velikega travna 1.1567. potrdi nadvojvoda Karol v Gradcu vse pravice kranjske dežele, Istre, slovenske marke in Metlike. Dne 1. velikega travna l. 1848. povabi grof Lev Thun vse Slovane k slovanskemu kongresu v Zlato Prago. Dne 2. velikega travna I. 1447. zapove cesar Friderik IV. Ljub-ljancem, da pomagajo mesto utrditi. Dne 3. velikega travna l. 1524. pogori Novi trg v Ljubljani z deželno hišo in orožarno. Dne 3. velikega travna l. 1635. vnel se je v Preboldu in Ostrvici nad Celjem punt. Dne 7. velikega travna I. 1797. izroči general Bernadotte vlado kranjske dežele avstrijskemu generalu Meerveldtu in 8. velikega travna odrinejo zadnji Francozi iz Ljubljane. Dne 8. velikega travna I. 1079. umori kralj Boleslav II. svoje-ročno sv. Stanislava v neki kapeli v Krakovem. Dne 8. velikega travna I. 1561. napadejo Turki Kostel na Kolpi. Dne 13. velikega travna l. 1615. in 9. svečana l. 1621. potrdi brižinski škof vse stare pravice rudarstva v Gorenjih in Dolenjih Železnikih. Dne 3. rožnika I. 1472. sežgo Turki cerkev sv. Petra v Ljubljani. Dne 3. rožnika l. 1849. vhod Rusov v Požunj. Dne 4. rožnika 1.1471. razgrajajo Turki okolo Ljubljane. Dne 10. rožnika 1. 1592. pride Hasan paša z veliko vojsko pred Vihič, kjer je zapovedoval Josip Lamberški. Dne 11. rožnika l. 1077. podari kralj Henrik IV. oglejskemu patrijarhu Sigehardu »kranjsko« in »slovensko« (wendische) marko. Dne 14. rožnika l. 1798. porodi se Fran Palacky, imenitni češki zgodovinar. Dne 14. rožnika I. 1810. zatro Francozje kapucinski samostan v Ljubljani, katerega spremene v vojaško skladišče. Dne 16. rožnika l. 1826. uničijo s posabljanjem puntarske jani-čare v Carigradu. Dne 8. malega srpana l. 1703. odpro uršulinke žensko šolo v Ljubljani. Dne 4. malega srpana I. 1521. potrdi nadvojvoda Ferdinand na prošnjo županstva vse pravice, svoboščine in privilegije mestu ljubljanskemu, katere je bilo prejelo od Friderika IV., Maksimilijana ter njiju prednikov. Dne 4. malega srpana I. 1591. f Jakob Petelin (Gallus) v Pragi, porojen na Kranjskem okolo I. 1550. Dne 6. malega srpana 1.1418. potrdi Ernest Železni Ljubljani vse privilegije, katere je dotlej imela. Dne 7. malega srpana I. 1631. pogori avguštinski samostan v Ljubljani. Dne 7. malega srpana I. 1809. naloži Napoleon l. Kranjski 15,260.000 frankov kontribucije. Dne 9. malega srpana l. 1457. poklonijo se Ribničanje cesarju Frideriku IV. Dne 11. malega srpana I. 1617. prekorači Markvard, vitez nemškega reda in kranjski vojni komisar, s kranjskim viteštvom in 100 kmeti ponoči Sočo in zapodi 800 Benečanov v beg. Dne 17. malega srpana 1. 1493. pogori vsa Ljubljana in pogine 19 oseb v ognju. Dne 1. velikega srpana l. 1373. pogori velik del Ljubljane. Dne 2. velikega srpana I. 1563. dobi Sebastijan Krelj (v Ljubljani) službo protestantskega pridigarja. Dne 3. velikega srpana 1. 1621. prosijo Štajerci deželne stanove kranjske pomoči zoper ogrskega rovarja Battijanija. Dne 10. velikega srpana I. 1668. je uničil grozen požar nad polovico Kranja. Dne 18. velikega srpana l. 1451. zapove cesar Friderik IV. Kam-ničanom, da pomagajo kopati mestni rov. Dne 20. velikega srpana 1. 1749. pogori ob tretji uri popoldne mesto Kranj. Dne 24. velikega srpana 1.1475. je bila pri Lembachu bitka kristjanov s Turki. Takrat je padlo mnogo kranjskih plemičev. Dne 26. velikega srpana I. 1278. je bil Otakar, češki kralj, v bitki na Marskem polju ubit. Dne 29. velikega srpana I. 1526. zmagajo Turki pri Mohaču; Ogrsko in del južnih Slovanov jim pride v oblast. Dne 31. velikega srpana I. 1589. je umrl Jurij Dalmatin pri sv. Petru poleg Postojne. Dne 1. kimovca I. 1686. postilo se je mesto Ljubljana ob kruhu in vodi, da bi tako izprosilo naši vojski, stoječi pred Pešto, zmago nad Turki. Dne 3. kimovca I. 1313. umrje v Ljubljani Ana, hči češkega kralja Venčeslava, soproga vojvode Henrika. Dne 12. kimovca I. 1798. je bil porojen pesnik Ivan Vesel (Ko-seski) v Kosezah na Gorenjskem, umrl dne 26. sušca I. 1884. Dne 13. kimovca I. 1813. so pripeljali 32 voz francoskih ranjencev iz Šmarja v Ljubljano. Dne 14. kimovca I. 1449. prepove cesar Friderik sejme na Igu, v Šmarju in na drugih krajih, samo da bi Ljubljančanje škode ne trpeli. Dne 15.-21. kimovca l. 1812. je bil strahovit požar Moskve. Dne 16. kimovca l. 1532. so naskakovali Turki Maribor, katerega je izvrstno branil Žiga Višnjegorski ter srečno odbil tri naskoke turške drhali. Dne 29. kimovca l. 1813. zasedejo avstrijski polki Ljubljano. Dne 1. vinotoka I. 1533. razglase na Kranjskem s Turki sklenjen mir. Dne 13. vinotoka l. 1814. pregnali so Francoze iz Idrije. Dne 16. vinotoka l. 1809. napade 800 oboroženih kmetov francoskega rudarskega oskrbnika Toulona in ga zapro. Dne 22. vinotoka 1. 1809. naznani streljanje na ljubljanskem gradu in zvonenje po vseh cerkvah, da se je sklenil s Francozi mir. Dne 25. vinotoka l. 1784. odpravljen je zatiški cistercijanski samostan. Dne 27. vinotoka l. 1835. porojen je bil pesnik Simon Jenko na Podreči, umrl v Kranju dne 21. vinotoka 1869. Dne 31. vinotoka 1. 1851. umrl je Peter Petrovič II. Njegoš, vla-dika črnogorski. Dne 3. listopada 1. 1443. potolče Ivan Hunjad pri Nisi na bolgarski Moravi Turke, 2000 jih obleži, 4000 pa je bilo ujetih. Dne 11. listopada 1.1870. dal je kralj Ljudevit oslepiti Rastislava, strica moravskega kneza Svatopluka. Dne 12. listopada I. 1809. odstranijo Francozje v Ljubljani z vseh javnih in privatnih poslopij avstrijskega orla. Dne 16. listopada I. 1887. umrl je v Ljubljani slovenski jezikoslovec Fran Levstik, porojen v Retijah na Dolenjskem dne 27. ki-movca I. 1831. Dne 22. listopada 1. 1253. prevzame Otakar češko kraljestvo. Dne 25. listopada 1780. izgotovljen je v Ljubljani Gruberjev kanal. Dne 26. listopada 1. 1800. porojen je bil na Slomu Anton Martin Slomšek, poznejši škof lavantinski, umrl 24. kimovca I. 1862. v Mariboru. Dne 28. listopada I. 1805. pridejo Francozje drugič v Ljubljano. Dne 30. listopada 1. 1433. konec husitske vojne na Češkem. Dne 3. grudna I. 1809. prisežejo v poslopju deželne vlade vsi javni uradniki ljubljanski novemu vladarju Napoleonu zvestobo. Dne 4. grudna 1. 1462. razpodi češki kralj Jurij PodSbrad pun-tarje, ki so na Dunaju oblegali cesarja Friderika IV. Dne 6. grudna l. 1784. je bil v Ljubljani močan potres. Dne 12. grudna I. 1760. porodi se pravoslovec Tomaž Dolinar. Dne 24. grudna I. 1782. zatrl je cesar Jožef mnogo samostanov, med temi tudi Zajčki samostan. Dne 25. grudna I. 1365. razglasi cesar Karol IV. v Pragi zlato-pečatno pismo. Dne 29. grudna I. 1600. sežgo na ljubljanskem trgu osem voz slovenskih protestantskih knjig in dne 9. prosinca 1.1601. zopet tri voze. * Okrajšave na vizitnicah (posetnicah). (Francosko.) p. f. (pour feliciter) p. c. (pour condoler) p. r. (pour remercier) p. f. v. (pour faire visite) p. r. v. (pour rendre visite) p. p. c. (pour prendre conge) * Razlika v brzini. V eni sekundi preleti : elektrika............ svetloba............ elektrika v žici na zraku .... elektrika v žici pod morsko vodo zemlja se zasuče okoli solnca zvok v zraku ......... golob-pismonoša........ ekspresni vlak......... vojaški kolesar ......... pešec ............. = voščiti srečo = izraziti sožalje. = zahvaliti. = naznaniti obisk. = vrniti obisk. = vzeti slovo. 444,414.000 metrov 311,090.000 36,0()0.000 4,000.000 29,000.000 322 22-31 16 4 V« » 1 'I, Vremenski ključ s katerim vsakdo lahko izve vreme za vse leto naprej, ako le ve, kdaj se luna izpremeni, to je: ob kateri uri nastopi prvi krajec ščip ©, zadnji krajec $ in m'aj Ta ključ je sestavil slavni zvezdogled J.W. Herschel in dunajska kmetijska družba ga je leta 1839. spoznala za najzanesljivejšega. Pomeni pa, kadar se luna izpremeni. Ob uri Po leti Po zimi Ob uri Po leti Po zimi od 12. opol. do 2. popi. veliko dežja sneg in dež od 12. do 2. po noči lepo mrzlo, če ni jugozap. od 2. do 4. popoldne izpre-membno lepo in prijetno od J. do 4. zjutraj mrzlo z dežjem sneg in vihar od 4. do 6. popoldne lepo lepo od 4. do 6. zjutraj dež sneg in vihar od 6. do 10. zvečer lepo pri sev. ali zapadu, dež pri jugu ali jugozap. dež in sneg pri jugu ali zapadniku od 6. do 10. dopoldne izpre-membno dež pri se-verozapadn. sneg pri vzhodniku od 10. do 12. po noči lepo lepo od 10. do 12. opoldne veliko dežja mrzlo in mrzel veter Opomba. Vse leto se razdeli na dva dela, t. j. na leto in zimo; za leto velja čas od dne 15. malega travna do 16. vinotoka, ostali čas pa velja za zimo. — Da se more na ta ključ bolj zanašati, nego na druge koledarje, prepričali so se učenjaki po večletnih opazovanjih. Deželne barve evropskih držav. Anglija — rdeče-modro-belo. Avstro-Ogrsko — državna barva: črno-rumeno; avstr. ces. hišna barva: karminovo rdeče-belo; avstr.-ogrske vojne mornarice zastava: rdeče-belo-rdeče; avstr.-ogrske trgovske mornarice zastava: rdeče-belo-rdeče (spodnji kos je deljen v rdeče in zeleno). Badensko rdeče-rumeno, Bavarsko — modro-belo. Belgija — črno-rumeno-rdeče. Bolgarija — belo-zeleno-rdeče. Črnagora — rdeče-belo. Dansko — rdeče-belo. Francija — modro-belo-rdeče. Grško - belo-modro. Hansa-mesta belo-rdeče. Hesensko — belo-rdeče. Italija — zeleno-belo-rdeče. Meklenburg rdeče-modro- rumeno. Nemčija — črno-belo-rdeče. Nizozemsko — rdeče-belo-modro. Norveško — rdeče-belo-rdeče. Ogrsko — rdeče-belo-zeleno. Oldenburško temnomodro-rdeče. Portugalsko modro-belo. Prusija — črno-belo. Rumunija — modro-rumeno-rdeče. Rusija — belo-modro-rdeče. Saksonsko zeleno-belo. Srbija — rdeče-modro-belo. Španija — rdeče-rumeno. Svedija — rumeno-modro. Švica — belo-rdeče. Turčija — rdeče-zeleno. Virtemberško — črno-rdeče. Barve avstro-ogrskih dežel. Bosna in Hercegovina — rdeče- rumeno. Bukovina — modro-rdeče. Češko — belo-rdeče. Dalmacija — modro-rumeno. Galicija -- modro-rdeče-rumeno, tudi rdeče-belo (poljsko) in modro-rumeno (rutensko). Gorica in Gadiška — belo-rdeče, rumeno-modro. Hrvaško in Slavonija — rdeče- belo-modro. Istra — rumeno-rdeče-modro. Koroško — rdeče-belo (srebro). Kranjsko — belo-modro-rdeče. Moravsko — rumeno-rdeče-modro. Ogrsko — rdeče-belo-zeleno. Reka — belo-modro in zeleno-rdeče. Solnograško — rdeče-belo in črno- • rumeno. Spodnje-Avstrijsko modro-zlato. Slezija -•- črno-rumeno. Štajersko — belo-zeleno. Tirolsko in Predarelsko — belo-rdeče (Strelci: belo-zeleno). Trst — rdeče-belo-rdeče. Zgornje Avstrijsko — belo-rdeče tudi črno-rumeno. ©s ©so Hrvatsko : Siečanj Češko: Leden ©©©©© JANUdR - PROSINEC Poljsko: Styczen Rusko: ^HBapb Dan Katoliška imena Nebesna znamenja 1 2 3 4 5 6 Pond. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota Novo leto. Obrezovanje Gospod. Makarij, opat; Martinijan, škof Genovefa, devica; Salvator, spozn, Tit, škof; Izabela, kraljica Telesfor, p. muc.; Simeon Stolpnik Sv. Trije kralji. Razglaš. Gospod. v Ščep 4. ob 2. uri 30 min. popoldne. G Zadnji krajec 11. ob 8. uri 43 min. zjutraj. 7 Nedelja 8! Pondelj. O! Torek 10 Sreda j 11 Četrtek 12| Petek 13[ Sobota 1. po razgl. Gospod. Val., šk. Severin, opat; Erhard, škof Julijan in Bazilisa, mučenca Pavel I., papež; Agato, papež Higin, pap. muc.; Božidar, opat Arkadij, mučenec ; Ernest, škof Veronika, dev.; Bogomir; Leoncij, šk. 14 15 16 17 18 19 20 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota j 2. po razgl. Gosp. Ime Jezusovo Pavel, pušč.; Maver, opat; Romed. Marcel, papež; Ticijan, škof i Anton, puščavnik; Sulpicij, škof ! Sv. Petra stol v Rimu; Priska, d. m. Kanut, kralj: Marij in Marta, m. Fabijan in Boštjan; Majnrad, opat • Mlaj 19. ob 12. uri 10 min. popoldne. i Prvi krajec 27. ob 9. uri 51 min. dopoldne. Dan zraste za 1 uro. Dan je dolg 8 ur 21 min. do 9 ur 21 min. 1 21 . 22 23 24 25 26 j 27 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 3. po razgl. Gosp. Neža, dev. muč. Vincencij, muč.; Anastazij, muč. Zaroka Marije Dev.; Emerencijana Timotej, škof; Babila, mučenica Izpreobrnitev Pavla, ap.; Amand. Polikarp, škof; Pavla, vdova Janez Zlatoust, cerkveni učenik ' 28 29 : 30 31 Nedelja Pondelj. Torek Sreda 4. po razgl. Gosp. Julijan, škof Frančišek Sal., šk.; Konštantin, m. Martina, devica; Janez, škof Peter Nol., spozn.; Marcela, vdova --------------- ------ JflNUdR o PROSINEC i i OvOOO Hrvatsko: Veljača Češko: Unor OOOGO FEBRUAR = SVEČAN O-G-G-G-O Poljsko: Luty Rusko : ti>eupajib eec-ee Dan Katoliška imena Nebesna znamenja 1 Četrtek 2 Petek 3 Sobota Ignacij, šk. m.; Efrem, cerkv. uč. Svečnica. Darovanje Gospodovo. Blaž, škof; Oskar, škof 4 Nedelja 5 Pondelj. 6 Torek 7 Sreda 8. Četrtek 9 Petek 10 Sobota 11 Nedelja 12; Pondelj. 13 Torek 14 Sreda !! 15 Četrtek 16 Petek 17 Sobota 18 19j ! 20; 21 ■ 22 23 24' Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 1. predpepeln. Andrej, Kor., škof Agata, dev. muč.; Japonski muč. Doroteja, dev. muč.; Tit, škof Romuald, opat; Rihard, kralj Janez Mat., spozn.; Juvencij, škof Ciril Aleks., šk.; Apolonija, dev. m. Šolastika, devica; Viljem, pušč. 2 predpepeln. Adolf, šk.; Deziderij Humbelina. dev.; Evlalija, dev. Katarina od Riči, dev.; Jordan, sp. Valentin, muč.; Zojil, spoznav. Favstin in Jovita, mučenca Julijana, dev. muč.; Onesim, spok. Donat in tov., muč.: Konštancija 25 20 27 i 28 29 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek 3. predpepeln. Simeon, škof Julijan, sp,; Konrad, sp.; Viktor, m. Pust. Elevterij, šk. m.: Evharij, šk. f Pepelnica. Maksimilijan, škof Stol sv. Petra v Antiohiji Peter Damijan, škof; Romana, dev. Prestopni dan Ščep 3. ob 12. uri 58 min. ponoči. Zadnji krajec 10. ob 1. uri 51 min. ponoči. Mlaj 18. ob 6. uri 44 m. zjutraj. 1. postna. Matija, apostol Valburga, opatinja; Viktorin, muč. Marjeta Kort., spozn.; Porfirij, škof f Kvatre. Leander, šk.; Baldomir Roman, opat; Rajmund, spozn. Prvi krajec 25. ob 8. uri 27 min. zvečer. Dan zraste za 1 uro 31 min. Dan je dolg 9 ur 24 min. do 10 ur 55 min. FEBRUAR * SVECdN ttdREC - SUŠEČ D a n Katoliška imena Nebesna znamenja 1 2 Petek Sobota f Kvatre. Albin, škof; Hadrijan f Kvatre. Simplicij, p.; BI. Karol. Ot Ščep 3. ob 11. uri 42 min. dopoldne. € Zadnji krajec 10. ob 8. uri 56 m. zvečer. Mlaj 18. ob 11. uri 09 min. zvečer. 5 Prvi krajec 26. ob 4. uri 02 min. popold. Dan zraste za 1 uro 46 min. Dan je dolg 10 ur 58 min. do 12 ur 44 min. 3 4 5 6 7 8 9 Nedelja Pondeij. Torek Sreda Četrtek j Petek Sobota 2. postna (kvat.). Kunigunda Kazimir, spozn.; Lucij I., papež Agapeta s tov., muč.; Evzebij, sp. Fridolin, op.; Viktorin; Katarina B. Tomaž Akvinčan, cerkv. učenik Janez od Boga, sp.; Filomen, muč. Frančiška Rim., vd.; Gregor od N. 10 11 12 I 13 14 15 16 Nedelja Pondeij. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 3. postna. 40 mučencev Heraklij, muč.; Cozim, muč. Gregor 1., papež ; Teofanez, opat Rozina, vdova; Evfrazija, devica Matilda, kraljica; Pavlina Longin, m.; Klemen Hofbauer, sp. Hilarij in Tacijan, m.; Heribert, šk. 17 18 19 20 21 22 | 23 Nedelja Pondeij. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 4. postna (sredp.). Patricij, škof Ciril Jeruzalemski, šk.; Edvard Jožef, ženin Dev. Marije Feliks in tov.; Evgenij, muč. Benedikt, opat; Serapijon, muč. Benvenut, škof; Bazil. mučenec Viktorijan, muč.; Miklavž F., m. I 24 i 25 26 ; 27 28 29 30 Nedelja Pondeij. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 5. postna (tiha). Gabrijel, nada. Oznanj. M. Dev. Božja Glava Emanuei, muc.; Dizma, muč. Rupert, škof; Janez Dom., spozn. Janez Kapistran, spoznavavec Dev. Mar. 7 žalosti. Ciril, šk. m. Angela F., vdova; Amadej, sp. 31 Nedelja 6. postna (cvetna). Modest, šk. HflREC C SUŠEČ ............................ ..................... .............. ..................................................................... 1 2 APRIL - HALI TRAVEN -3-C-36S Poljsko: Kwiecien Rusko-. Anpk:n> ©©©se- D a n Pondelj Torek Sreda Četrtek Petek Sobota Katoliška imena Hugon, škof; Teodora, mučenka. Frančišek, Pavlan.; Marija Egipt. Abundij, škof; Rihard, škof. f Veliki četrtek. Izidor, škof. -• Veliki petek. Vincencij F., sp. •■ Velika sobota. Sikst, papež. Nebesna znamenja 7 Nedelja Velika noč. Vstajenje Gosp. 8; Pondelj Veliki pond. Adalbert, škof. 9; Torek |j Marija Kleofa; Demeter, muč. 10 Sreda Ezekijel, prerok; Mehtilda. dev. 11 Četrtek ! Leon 1., papež; Betina, devica. 12 Petek Zenon, škof mučenec; Saba, muč. 13 Sobota i Hermenegild, muč.; Ida, dev. 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 1. povelik. (bela). Justin, muč Helena, kralj.; Anastazija, de\. Turibij, škof; Kalist, mučenec. Anicet, pap., muč.; Rudolf, muč. Apolonij, mučenec; Elevterij, škof. Leo IX.. papež; Ema, vdova. Marcelin, škof, Neža, devica. Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota Nedelja Pondelj. Torek 2. povelik. Anzelm, šk.; Bruno. sp. Soter in Kaj, papeža, mučenca. Adalbert (Vojteh), škof; Viljem sp. Jurij, mučenec; Fidelis, muč. Marko, evangelist; Ermin, muč. Klet, papež; Marcelin, papež. Peregrin, duh.; Anastazij P.; Cita. 3. povelik. Varstvo s v. Jožefa. Peter, m.; Robert, op.; Antonija. Katarina Sij., dev.; Marijan, muč. Ščep 1. ob 11. uri 05 min. ponoči. Zadnji krajec 9. ob 4. uri 24 m. popold. o Mlaj 17. ob 12. uri 40 min. popoldne. Prvi krajec 24. ob 9. uri 47 min. zjutraj. Dan zraste za 1 uro 37 min. Dan je dolg 12 ur 47 min. do 14 ur 24 min. APRIL * nflLI TRAVEN eoeee Hrvatsko: Svibanj Češko: Kveten eeese Poljsko: Maj Rusko: Man ee-3-c-e Dan Katoliška imena Nebesna znamenja | 1 2 3 4 Sreda Četrtek Petek Sobota Filip in Jakob, apostola. Atanazij, škof; Sekund, muč. Najdba sv. križa. Aleksander, p. Florijan (Cvetko), m.; Monika, vd. v Ščep 1. ob 11. uri 19 m. preddpoldne. S Zadnji krajec 9. ob 10. uri 56 min. predp. m 5 Nedelja 6| Pondelj. 7! Torek 8 Sreda 9 Četrtek 10 Petek 11 Sobota 4. povelik. Pij V., pap.; Irenej. Janez Ev. pred latinskimi vrati. Stanislav, škof, muč.; Gizela, kr. Prikazen Mihaela nadangela. Gregor Nac., šk., c. uč.; Beat, sp. Antonin, škof; Gordian, muč.; Izidor. Mamert, škof; Gandolf, opat. , 12 13 14 15 16 i 17 18 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 5. povelik. Pankracij, mučenec. Servacij, škof; Glicerija, dev. \ = Bonifacij, m., Viktor in Kor. }• Zofija, muč., Hilarij, spozn. 1 =-= Krist. vnebotiod. Janez N., m. Paškal, spozn.; Maksima. dev. Feliks, spozn.; Vincencij, muč. w Mlaj 16. ob 11. uri 14 m. ponoči. S Prvi krajec 23. ob 3. uri 11 min. zjutraj. v Ščep 31. ob 12. uri 30 m. ponoči. 19 [20 [21 i 22 23 24 25 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 6. povelik. Celestin. pap.; Ivo, sp. Bernardin, spozn.; Bazila, dev. m. Valens, muč.; Feliks Kant., sp. Helena, dev.; Julija, dev., Emil. Deziderij, šk.; Andrej Bob., sp. Marija dev., pom. kristjanov. Gregor VII., pap.; Urban I., papež. 126 ' 27 28 29 30 31 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Binkošti. Prihod Sv. Duha Binkošt. pond. Magdalena Pac., d. Avguštin, šk.; German; Viljem op. f Kvatre. Maksim, šk.; Teodozija. Ferdinand, kralj; Feliks I., papež, f Kvatre. Kancijan in tovar. Dan zraste za 1 uro 14 min. Dan je dolg 14 ur 27 min. do 15 ur 41 m. r\AJ * VELI TRAVEN JUNIJ ROŽNIK c-c-c-s-s Poljsko: Czerwiec Rusko: IlOlIb ©©■se® D a n Katoliška imena l1 Sobota f Kvatre. Juvencij, m.; Oracijan. Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 9 Nedelja 10 Pondelj. 11 Torek 12 Sreda 13 Četrtek 14 Petek 15 Sobota 16| Nedelja j 17 Pondelj.' 18 Torek 19! Sreda 20, Četrtek 21 Petek 221 Sobota 23 Nedelja! 24 Pondelj.' 25; Torek 26: Sreda 271 Četrtek 28 Petek 29 Sobota 30 Nedelja 1. pobink. Presv. trojica. Klotilda, kraljica; Oliva, devica. Frančišek Kar., sp.; Kvirin, škof. Bonifacij (Dobromil), šk.; Valerija. Sv. Rešnje Telo. Norbert, škof. Robert, opat; Bogomil, opat. Medard, škof; Maksim, škof. 2 pobink. Primož in Felicijan, m. Marjeta, kraljica; Marvin, rnučenec. B irnaba, ap.; Marcijan, muč. Janez Fnk., spozn.; Flora. dev. Anton Padovanski, spoznavavec. Srce Jezusovo. Bazilij, škof. Vid, m.; Modest in Krescencija. 3. pobink. Franc Reg., sp.; Beno. Adolf, škof; Lavra, nuna. Feliks in Fort.; Marka in Marcelin. Julijana F., d.; Gervazij in Prot. Si I veri j, pap.; Florentina, devica. Alojzij (Vekoslav), sp.; Alban. Ahacij, muč.; Pavlin, šk.; Nicej, šk. 4. pobink. Eberhard, šk.; Cenon. Janez Krstni k (rojstvo). Kres. Viljem, opat; Prosper, škof. Janez in Pavel, mučenca. Hema, vdova; Vigilij, škof. t Leon II., papež; lrenej, spoz. Peter in Pavel, apostola. Nebesna znamenja € Zadnji krajec 8. ob 3. uri 36 min. zjutraj. 5. pobink. Spomin sv. Pavla, ap. Mlaj 15. ob 7. uri 24 m. zvečer. Prvi krajec 21. ob 9. uri 39 m. zvečer. Ščep 29. ob 2. uri 3 min. popoldne. Dan zraste do I 21. za 18 min. Skrči se do konca meseca za 4 min. Dan je dolg 15 ur 43 min. do 15 ur 50 m. JUNIJ o ROŽNIK JULIJ - nflLI SRPdN oaeoe Hrvatsko: Srpanj Češko: Červenec ees-se Poljsko: Lipiec Rusko: IlOJIb 0S3-3-3 Dan KatoliSka imena Nebesna znamenja Pondelj. Teobald, pušč.; Julij; Pambo, opat. Torek Obiskovanje Mar. Dev.; Oton, škof. Heiijodor, škof; Bertram. Urh, škof; Berta, devica. Ciril in Metod, šk. Domicij, šk. SobotaJ Izaija, prerok; Dominika muc. 7 Nedelja 6. pobink. Vilibald, škof. 8: Pondelj. Elizabeta, kraljica; Kilijan, škof. 9 Torek' Anatolija dev.; Veronika Jul., dev. 10, Sreda Amalija, devica ; Felicita, dev. lil Četrtek Pij 1., papež; Peter F., spoznav. 12 Petek Mohor in Fortunat, mučenca. 13 Sobota Marjeta, d. m.; Anaklet, p.; Evgen. 14 Nedelja 15 Pondelj. 16 Torek 17 Sreda 18 Četrtek 19 Petek 20 Sobota 7. pobink. Bonaventura, šk. Henrik L, česat ; Vladimir, kralj. Škapul. Dev. Marija Karmelska. Aleš, sp.; Generoz, mučenec. Kamil Le!., sp.; Friderik, škof. Vincencij P., spozn.; Makrina, d. Marjet i d. in.; Elija, pr.; Ceslav, sp 21 Nedelja1 8. pobink. Danijel, pr.: Olga. 22 Pondelj.1 Marija Magdal., spok.; Teofil. m. 23 Torek Apolinar, šk. in uč.; Liborij, škof. 24 Sreda Kristina, dev. muč.; Roman, muč. i 25 j Četrtek; Jakob, apostol; Krištof, spozn. 26' Petek ! Ana, mati Mar. Dev.; Valens, m. 27 Sobota Pantaleon, muč.; Natalija, muč. 28 Nedelja 9. pobink. Inocencij, papež; Viktor. 291 Pondelj. Marta, dev.; Beatriks, d.; Olaf. kr. 30j Torek Abdon in Senen, muč.; Julita, muč. 31 Sreda Ignacij Lojol., spoznavavec. Zadnji krajec 7. ob 5. uri 47 min. popold. Mlaj 14. ob 12. uri 13 m. opoldne. Prvi krajec 21. ob 6. uri 18 minut zjutraj. © Ščep 29. ob 5. uri 28 min. zjutraj Dan se skrči za 54 min. Dan je dolg 15 ur 56 min. do 15 ur 02 min. JULIJ o HALI SRMN ©e-s©o Hrvatsko : Kolovoz Češko: Srpen -3S-3C-3 dVQU5T = VELIKI SRPAN c-o-eee Poljsko: Sierpien Rusko: AmvCTb eee-c-e- Dan Katoliška imena il 1 Četrtek Vezi Petra ap.; Makab. bratje, muč. 2 Petek Porcijunkula. Alfonz, Ligv., šk. > 3 Sobota ! Najdba sv. Štefana; Lidija, vdova. 4 Nedelja 10. pobink. Dominik, spoznav. 5 Pondelj, Marija Devica snežna; Ožbolt, kr. 6 Torek Gospodova izpremenitev. 7i Sreda Kajetan, spok.; Donat, šk. mur. 8 Četrtek i Cirijak, Larg in Smaragd, mučenci. c) Petek Roman, muč.; Egidij, šk.; Afra, m. 10 Sobota Lavrencij, muč.; Hugon, šk. 11 Nedelja 11. pobink. Tiburcij m.; Suzana, d. 12 Pondelj. Klara, devica, Hilarija, muč. 13 Torek Hipolit in Kasijan, m.; Radegunda. 14 Sreda f Evzebij, spozn.; Anastazija, dev. 15, Četrtek Vel. gosp. Vnebovzetje Mar. D. 16 Petek Rok, spoznavavec; Hijacint, duh. 17 Sobota Liberat, muč.; Sibila, devica. 12. pobink, Joahim, oče Mar. Dev. Ludovik, Toled.j škof; Julij, in. Bernard, opat; Štefan, kralj. Ivana Frančiška, vd.; Adolf, sp. Timotej, mučenec; Hipolit, škof. Filip Ben., spoznav.; Bogovoljka. Jernej, apostol; Ptolomej, škof. Nebesna znamenja « Zadnji krajec 6. ob 5. uri 18 min. zjutraj. Mlaj 12. ob 8. uri 58 ni in. zvečer. Prvi krajec 19. ob 5. uri 57 min. zjutraj. 181 Nedelja 19j Pondelj. 20 Torek 21! Sreda 22 Četrtek 23; Petek 24 Sobota Ščep 27. ob !| 8. uri 59 min. zvečer. ]l Dan se skrči 25 Nedelja 13. pobink. Srce Marijino. 26. Pondelj. Cefirin 1., pap ; Samuel, mučenec. za 1 uro 3? m. 27 Torek Jožef K., sp.; Natalija; Gebhard. 2£S Sreda [I Avguštin, škof; Hermes, mučenec. 29 Četrtek l| Obglav j^nje sv. Janeza Krstnika. Dan je dolg 30i Petek Roza l -manskn, dev.; Feliks, muč 14 ur 59 m. do 31! Sobota Rajmund, spozn.: lzabela, devica. 13 ur 26 min. dVQUST * VELIKI SRPAN €-6-3-3-3 5EPTEHBER - KIMflYEC -3£--3C-€- -c-e-c-3-3 Poljsko: Wrzesien Rusko: CenTHopb Dan Katoliška imena Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 1 14. pobink. Angelska. Egid, op. Štefan, kralj; Antonin, mučenec. Evfemija, Tekla, Erazma, Doroteja. Rozalija, devica; Ida, kraljica. Lavrencij Just., šk.; Viktorin, šk. Hermogen, mučen.; Pelagij, muč. Bronislava, nuna; Regina, d. muč. 1 2 3 ! 4 5 6 7 8 Nedelja 15. pob. Mala gosp Rojstvo M. D. 9 Pondelj.: Korbinijan, škof; Gorgonij, muč. 10 Torek Nikolaj Toled., sp.; Pulherija, dev. 11 Sreda Prot in Hijacint, mučenca. 12 Četrtek Macedonij, škof; Gvidon, spozn. 13! Petek Virgilij, mučen.; Notburga, devica. 14: Sobota Poviš. sv. križa. Maternij. šk. 15! Nedelja 16j Pondelj, 171 Torek |l 18: Sreda 19 Četrtek 20 Petek 211 Sobota 22! Nedelja 23i Pondelj. 24! Torek 25: Sreda 26; Četrtek i 27i Petek 2« Sobota 16. pobink. Ime Marijino. Ljudmila, vd.; Karmelij in Ciprijan. Lambert. šk., muč.; Hildegarda. op. t Kvatre. Tomaž Vil., škof. Januvarij, muč.; Arnulf, spozn. t Kvatre. Evstahij, mučenec. f Kvatre. Matej, ^.p.; Mavra, d. 17. pobink. 7 žalosti Mar. Dev. Tekla, dev., muč.; Lin, papež. Marija Dev. reš. ujetn.; Gerhard, šk. Kleofa, spoznav.; Firmin, škof. Ciprijan in Justina, mučenika. Kozma in Damian, muč.; Kaj, škof. Vaclav, kralj; Marcijal, m.; Salomon. 29! Nedelja 18. pobink. Mihael, nadangel. 30j^Pondelj.| Hieronim, sp., c. uč.; Gonorij, šk. Nebesna znamenja Zadnji krajec 4. ob 2. uri 23 min. pop. ® Mlaj 11. ob 4. uri 59 m. zjutraj. Prvi krajec 18. ob 10. uri 55 min. dopoldne. Ščep 2b. ob 12. uri 34 min. opoldne. Dan se skrči za I uro 41 min. Dan je dolg 13 ur 22 min. do II ur 41 min. SEPTEMBER * KIMAVEC ©©©©© Hrvatsko : Listopad Češko: Rijen ©©©©© OKTOBER = VINOTOK ©e©©© Poljsko: PaždzierniK Rusko: OkTHOpb ©©©©© Dan Katoliška ime n a 1 Torek 2 Sreda Četrtek 4 Petek 5 Sobota Remigij, škof; Areta, mučenica. Leodegar, škof: Teofil, spoznav. Kandid, muč.; Evald, mučenec. Frančišek Seraf, sp.; Edvin, kralj. Placid in tovar., muč.; Gala, vd. 6 Nedelja 7 Pondeij. 8 Torek 9 Sreda 10' Četrtek 11 Petek 12 Sobota 13! Nedelja 14 Pondeij. 15 Torek 16| Sreda 17| Četrtek 18! Petek 19| Sobota 201 Nedelja 21 Pondeij. I 22 Torek 23 Sreda 24 Četrtek I 25 Petek 26 Sobota 19. pobink. Rožnega venca. Ji^tinn, devica; Marko, grof. Brigita, vdova; Simeon, spoznav. Dionizij, šk. muč.; Abraham, patr. Frančišek Borg., sp.; Gereon in tov. Nikazij, škof; Firmin, škof. Maksimilijan, šk. m.; Serafin, spozn. 20. pobink. Edvard, kralj; Koloman. Kalist, papež; Domicijan, škof. Terezija, dev. : Brunon, škof. Gal, opat; Maksima, devica. Hedvika, kr.; Viktor, šk.; Marjeta A!. Luka, evang.; Just, muč. Peter Alk., spozn.; Etbin, opat. 21. pobink. Posveč. cerkva. Uršula, dev.: Hilarijon, opat. Kordula, dev., m.; Marija Šaloma. Severin, škof; Peter Pashazij, sp. Rafael, nadangel; Kristina muč. Krisant in Krišpin, m.; Bonifacij, p. Evarist, p. muč.: Lucijan in Marcel. Nebesna znamenja Zadnji krajec 3. ob 9. uri 48 min. zvečer. 27' Nedelja 28 Pondeij. 29 i 30 Torek Sreda 31 Četrtek 22. pobink. Frumencij, škof. Simon in Juda, ap.; Fidelij, m. Narcis, škof; Hijacint. muč. Klavdij, muč.: Marcel, muč. Volbenk (Volfgang), šk.; Lucila, d. Mlaj 10. ob _'. uri 41 m. popoldne. Prvi krajec 18. ob 3. uri Ob min. zjutraj. Ščep 26. ob 3. uri 31 min. zjutraj. Dan se skrči za 1 uro 40 min. Dan je dolg 11 ur 38 m. do 9 ur 58 min. OKTOBER o VINOTOK I! ©©eee Hrvatsko-. Studeni Češko: Listopad ©e©e© NOVEMBER = LISTOPdD ©©©©© Poljsko: Listopad Rusko: Hoaopb ©O©©© Dan Katoliška imena Nebesna znamenja 1 2 Petek Sobota God vseh svetnikov. Vseh vernih duš; Just, muč. C 3 i 6 7 8 9 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 23. pobink. Viktorin, šk.; Hubert. Karol B., škof; Modesta, d. Caharija, oče Janeza Krstn.; VitalijJ Lenart, opat; Sever, škof. Prosdocim, škof; Engelbert, škof. Bogomir, škof, Deodat, muč. Božidar (Teodor) m., Orest, m. Zadnji krajec 2. ob 4. uri 38 m. zjutraj. Mlaj 9. ob 3 10 11 12 13 14 15 16 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 24. pobink. Andrej Avel., spozn. Martin, škof; Mena, muč. Martin, pap., muč., Livin. šk., m. Stanislav Kostka, sp., Didak, spoz. Jozafat Kunč., šk. m., Serapion, m. Leopold, vojvoda, Jedert, devica. Edmund, škof, Otmar, opat. uri 05 minut zjutraj. i Prvi krajec 16. ob 11. uri 43 min. ponoči. 17 18 19 20 21 22 23 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 25. pobink. Varstvo Dev. Mar. Odon, opat; Evgen, spozn.; Hilda. Elizabeta, kr.; Poncijan, pap. muč. Feliks Val., spoz.; Edmund, kr. Darovanje Marije Dev.; Kolumban. Cecilija, dev. muč.; Maver, mučenec. Klemen, pap., muč.; Felicita, muč. i- Ščep 24. ob 3. uri 12 m. popoldne. 24 25 26 27 28 29 30 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 26. pobink. Janez od križa, sp. Katarina, dev. muč.; Jukunda, muč. Konrad, škof; Silvester, opat. Virgil, škof; Ahacij, škof. Eberhard, škof; Jakob iz Marke. Saturnin, muč.; Filomen, muč. Andrej, apostol; Justina, dev. Dan se skrči za 1 uro 19 min. Dan je dolg 9 ur 35 min. do 8 ur 36 min. NOVEHBER * LISTOPflb DECEMBER = QRUDEN Dan Katoliška imena Nebesna znamenja — 5 3 4 5 6 7 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 1. adventna. Eligij, skof; Natalija. Bibijana, m.; Pavlina; Kromacij, šk. Frančišek Ksav., sp.; Lucij, škof. Barbara, dev. m.; Peter Zlat., spozn. Saba, opat; Krišpin, mučenec. Miklavž (Nikolaj), šk.; Apolinar. f Ambrozij, škof; Agaton, muč. <5 Zadnji krajec 1. ob 12. uri 05 m. pop. © Mlaj 8. ob 6. uri 07 m zvečer. 5 Prvi krajec 16. ob 9. uri 07 m zvečer. : 8 9 10 11 12 13 14 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 2. adventna. Brezm. spoč. M. D. Peter For., šk.; Sirij, šk.; Valerija. Loretanska M. B.; Melhijad, p., m. Damaz, papež; Trazon, opat. Sinezij, muč.; Epimah, mučenec. Lucija, devica muč.; Otilija, dev. Spiridijon, škof; Nikazij. škof. 15 16 17 18 19 20 21 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 3. adventna. Jernej, šk.; Kristina. Evzebij, škof; Albina, dev. muč. Lazar, škof; Berta, vdova, t K vatre. Gracijan, šk.; Vunebald. Nemezij, muč.; Favsta, vdova, t K vatre. Liberat, m.; Peter Kan. f Kvatre. Tomaž. ap.; Glicerij. © Ščep 24. ob 5. uri 30 m. zjutraj. S 22 23 24 25 26 27 j 28 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 4. adventna. Demetrij in Honorat. Viktorija, dev.; Dagobert, kralj, f Adam in Eva; Irmina, dev. Božič. Rojstvo Gospodovo Štefan, mučenec; Arhelaj, škof. Janez Evangelist; Fabijola, vd. Nedolžni otročiči; Kastor, m. Zadnji krajec . 30. ob 9. uri 12 m. zvečer. Dan se skrči do 21. za 7 m. Zraste do konca meseca za 4 m. 29 30 31 Nedelja Pondelj. Torek Ned. pred Nov. letom. Tomaž David, kr.; Liberij, m. p.; Nicefor. Silvester, pap.; Pavlina, muč. Dan je dolg 8 ur 34 min. do 8 ur 21 min. | DECEHBER o QRUDEN Rodopis avstrijske cesarske rodovine. Cesar: Franc Jožef I. (Karol), rojen v Schonbrunu 18. avgusta 1830, je prevzel cesarstvo 2. decembra 1848. Cesarica: f Elizabeta (Evgenija, Amalija), hči vojvode Maksa Jožefa na Bavarskem, rojena v Posenhofenu 24. decembra-1837, poročena 24. aprila 1854 na Dunaju, umrla 10. septembra 1898. Cesarjevič: f Rudolf (Franc, Karol, Jožef) rojen 21. avgusta 1858, umrl 30. januarja 1889; poročen dne 10. maja 1881 z belgijsko princezinjo Štefanijo, rojeno 21. maja 1864. Cesaričine: 1 f Zofija (Friderika, Doroteja), rojena 5. marca 1855. umrla v Budi 30. maja 1857. — 2. Gizela (Ludovika, Marija), rojena 12. julija 1856, poročena z bavarskim kraljevičem Leopoldom 20. aprila 1873. — 3. Marija Valerija (Matilda, Amalija), rojena 22. aprila 1868, poročena 31. julija 1890 z nadvojvodom Franc Salvatorjem, rojenim 21. avgusta 1866. Hči cesarjeviča: Elizabeta (Marija, Henrijeta, Štefanija, Gizela), roj. 2. septembra 1883, poročena 23. januarja 1902 s knezom Otonom W i n d i s c h gr a e t z e m. Bratje Nj. Veličanstva cesarja. 1. Nadvojvoda f Ferdinand Maksimilijan (Jožef), rojen v Schonbrunu 6. julija 1832. poročen 26. julija 1857 s Karol i no, hčerjo kralja belgijskega, cesar Mehikanski, umrl 19. junija 1867. 2 Nadvojvoda f Karol Ludovik (Jožef, Marija), roj. v Schonbrunu 30. julija 1833, umrl 19. maja 1896; poročen 4. nov. 1856 z Margareto, hčerjo kralja Ivana Saksonskega, roj. 24. maja 1840, umrlo 15. sept. 1858; vdrugič poročen z Anuncijato, hčerjo kralja Ferdinanda II. Sicilijanskega, roj. 24. marca 1843, umrlo 4. maja 1871: vtretjič poročen 23. jul. 1873 z Marijo Terezijo, hčerjo Portugalskega kraljeviča Don Miguela, roj. 24. avg. 1855. — Otroci: Franc Ferdinand d'Este, prestolonaslednik, roj. 18. dec. 1863: f Otto, roj. 21. aprila 1865, umrl 1. nov. 1906; Ferdinand, rojen 27. dec. 1868; f Margareta, rojena 13. maja 1870, umrla 27. avgusta 1902; Marija Anuncijata, rojena 31. julija 1876; Elizabeta, rojena 7. julija 1878. 3 Nadvojvoda Ludovik Viktor (Jožef, Anton), rojen na Dunaju 15. maja 1842. Stariši Nj. Veličanstva. f Franc Karol, rojen na Dunaju 7. dec. 1802. umrl 8. marca 1878 na Dunaju; poročen 4. nov. 1824 z t Zofijo, rojeno v Monakovem 27. jan. 1805, umrlo 28. maja 1872. Očeto v brat. t Ferdinand I., rojen na Dunaju 19. aprila 1793, je postal cesar 2. marca 1835, cesarstvu se odpovedal 2. decembra 1848. umrl 29. jun. 1875; poročen je bil z f Marijo Ano Karolino, kraljično sar-dinsko, roj. 19. sept. 1803, umrlo v Pragi 4. maja 1884. Sedanji vladarji evropski. Sveti oče. Pij X., rojen dne 2. rožnika 1. 1835., za papeža izvoljen dne 4. vel. srpana 1903. Andora. Republika z generalnim svetovalstvom 24 članov. Anglija. Kralj Jurij V., roj. I. 1865. Belgija. Kralj Albert. Bolgarija. Car Ferdinand L, rojen dne 26. svečana 1861. 1., vlada od 7. velikega srpana 1887. 1. Črna gora. Kralj Nikolaj 1., rojen dne 7. vinotoka 1841. I., vlada z dne 13. velikega srpana 1860. L, poročen z Mileno Petrovno Vukotičevo. Dansko. Kralj Friderik VIII., rojen dne 3. rožnika 1843, vlada z dne 29. prosinca 1906, poročen z Lujizo, švedsko princezinjo. Francija. Predsednik Armand Fallieres, z dne 12. prosinca 1906, rojen dne 6. listopada 1841; doba vladanja 1906 do 1913. Grško. Kralj Jurij I., rojen dne 24. grudna 1845. 1., vlada z dne 31. vinotoka 1863., poročen z Olgo Konstantinovno, princezinjo rusko. Italija. Kralj Viktor Emanuel 111., rojen 11. listopada 1869. I., vlada z dne 29. malega srpana 1900. L, poročen z Joleno, princezinjo črnogorsko. Monako. Knez Albert Honorus Karol, rojen dne 13. listopada 1848. leta, vlada z dne 10. kimovca 1889. I., poročen z Alico, vdovo po knezu Richelieu. Nizozemsko. Kraljica Viljemina, rojena dne 31. vel. srpana 1880. leta, vlada z dne 23. listopada 1898. 1., poročena s Henrikom, princem meklenburg-šverinskim. Norvegija. Kralj Hakon VII. (princ Karol danski, voljen kraljem dne 18. listopada 1905), rojen 3. velikega srpana 1872, vlada z dne 23. listopada 1905, poročen z Maudo, princezinjo britansko. Portugalsko. Republika, predsednik Manuel d'Arriaga.. Prusija. Viljem II., nemški cesar in pruski kralj, rojen dne 27. prosinca 1859. 1., vlada z dne 15. rožnika 1888.1., poročen z Avgusto Viktorijo, princezinjo šlesvik-holštanj-sonderburg-augustenburško. Rum unij a. Kralj Karol I., rojen 20. mal. travna 1839. 1., vlada po izvolitvi kakor knez z dne 20. mal. travna 1866.1., proglašen kraljem dne 26. sušca 1881. I., poročen z Elizabeto, kneginjo wiedsko. Rusija. Car Nikolaj II., rojen dne 18. vel. travna 1868. ]., vlada od 24. vinotoka 1894. I., poročen z Aleksandro Feodorovno, prince-zinjo hesensko. San Marino. Republika z dvema predsednikoma, voljenima na 6 mesecev. Srbija. Kralj Peteri. Karadjordjevič, rojen 1. 1844., proglašen dne 15. rožnika 1903, vdovec z dne 17. sušca 1902 po Zorki, prince-zinji črnogorski. Španija. Kralj Alfonz XIII., rojen dne 17. vel. travna 1886.1., vlada z dne 15. velikega travna 1902, poročen z Evgenijo Viktorijo batenberško. Švedija. Kralj Gustav V., rojen l. 1858. Švica. Zvezna republika s predsednikom, ki ga vsako leto na novo volijo. Turčija. Sultan Mohamed V., roj. 1845. * Mere in uteži. Nov zistem mere in uteži je decimalen, t. j. deli se s številom deset, kar jako olajšuje računanje. Osnovne ednote novi meri in novim utežom so: 1. meter, 2. liter, 3. gram, 4. ar. Mnogokratniki teh osnovnih ednot se izražajo s tem, da se spredaj postavijo števniki: deka pomeni lOkrat, hekto 100krat, kilo 1000krat, myria 10000krat. Za podrazdelitev se rabijo števniki: deci za desetino, centi za stotino, mili za tisočino. 1 kilogram (kg) = 100 dekagramov (dkg) = 1000 gramov (g). 1 dekagram - 10 gramov. 1 hektoliter (h!) =-- 100 litrov, 1 liter (!) = 10 decilitrov (c11) = 10 centilitrov (d), 1 deciliter = 10 centilitrov. 1 meter (m) = 10 decimetrov (dm) = 100 centimetrov (cm) = 1000 milimetrov (mm.) 1 decimeter = 10 centimetrov = 100 milimetrov. 1 centimeter = 10 milimetrov. Lestvica za pristojbine kolekov. Lestvica I. Za menice in trgovske denarne nakaznic e. Za znesek do 150 K K -10 čez 2700 do 3000 K K 2'- čez 150 » 300 » » — 20 » 3000 » 6000 » » 4"- 300 » 600 » » - 40 » 6000 » 9000 » » 6- 600 » 900 » » —'60 » 9000 » 12000 » » 8-— 900 » 1200 » » -'80 » 12000 » 15000 » » 10'- » 1200 » 1500 » » 1-— » 15000 ■ 18000 » » 12"- » 1500 » 1800 » » 1-20 » 18000 » 21000 » » 14 — » 1800 » 2100 » » 1-40 » 21000 » 24000 >» » 16"- » 2100 » 2400 » » 1'60 » 24000 » 27000 » » 18"- » 2400 » 2700 » » 1-80 » 27000 » 30000 » » 20"- in tako dalje za vsakih 3000 K 2 K več, pri čemer se ostanek man nego 3000 K smatra za celih 3000 K. V domačih deželah izdane menice, ako se kolekujejo po tej lestvici, ne smejo imeti daljšega plačilnega roka nego šest mesecev, v inozemstvu izdane pa ne daljšega nego 12 mesecev, sicer pa se morajo kolekovati po lestvici II. Pod izrazom »domače dežele« se razumejo dežele, zastopane v avstrijskem državnem zboru, menice, ki niso izdane v okrožju teh dežel, veljajo za inozemske. Za menice, izdane v deželah ogrske krone, ostanejo še nadalje v veljavi določbe z dne 2. vinotoka 1868 I. in se mora pri teh menicah odračunati pri določevanju, koliko je od njih po sedanjem zakonu plačati pristojbine, znesek, ki se je pri izdaji menice plačal kralj, ogrskim financam s kolekovimi znamkami ali pa neposredno po propisih. Ako se kaka menica izda v več izvodih (sekunda, tertia itd.), se mora plačati od vsakega ista pristojbina, kakor od prvega. Od menic, izdanih v inozemstvu in glasečih se na inozemstvo, je plačati 4 v pristojbine za vsakih 200 K, ako kroži v naši državi. Ostanek, manjši nego 200 K, se smatra za celih 200 K. Pristojbine za menice, ki se izdajo v domačih deželah, plačati je poprej nego so se na papir, ki je namenjen za menico, podpisale stranke za menice, ki so se izdale v inozemstvu, pa preden začne krožiti po naši državi, in če menica ni plačljiva, le v inozemstvu, pa vsekakor tekom 14 dni, ko je prišla v domače dežele. Dolžnosti kolekovanja menic more se tako-le zadostiti: a) ako se rabijo kolekovane uradne golice; b) ako se rabijo uradne golice, ki pa niso zadosti kolekovane ali pa tudi druge golice, ali pa se golice niti ne rabijo, pa s tem, da se toliko, kolikor je pristojbine, oziroma popolnilne pristojbine plačati, prilepi kolekov na zadnji strani papirja, na kateri se piše menica, predno se je menica napravila. Koleki se morajo pri zato pooblaščenem uradu z uradnim pečatom prekolekovati. Dan in mesec prekolekovanja, ako se že ne razvidi iz odtiska, mora dotični urad vpisati v vsako znamko. Uradno prekolekovanje se ne sme več izvršiti, ako ima papir že kak podpis izdajnika, prejemnika ali žiranta, ali sploh kak podpis stranke: vsako drugačno plačevanje s koleki, kakor prekolekovanje kolekov s privatnim pečatom kakega urada, ki za to ni upravičen, je neveljavno; c) ako pa gre za plačilo pristojbine od menice, in sicer, ako je ta stran še ne popisana ob zgornjem robu; drugače pa po poslednjem inozemskem zapisku tako. da nad koleki ni nobenega prostora več za žirovanje ali kak drug zapis, in se ima preskrbeti, da se po točki b) tega paragrafa pravočasno uradno prekolekuje. Pisati čez koleke, kakor je bila dosedaj navada, ni več dovoijer.o. Ako se kolekovina ni plačala ali pa vsaj v zakonitem znesku ne, ali pa ne pravočasno, ali pa ne na predpisan način, določa nov zakon globo, ki je petdesetkrat tolika, kolikršna je pristojbina po lestvici. Trgjvskim nakaznicam že prej dovoljena ugodščina, da je od njih plačati le po 10 v, ako je njihov obrok k večjem osem dni, velja še vedno. Za trgovske račune (note, konti, izkaze) se je odredilo, da so računi do 20 K kolekovine prosti — čez 20 K do 100 K se plača 2 v čez 100 K pa 10 v pristojbine. Kolekovina se pa mora tudi plačati, ako se taki računi vpleto v tekst kakega trgovskega pisma. Globa kakor pri menicah. Lestvica II. Za pravna pisma. Do 40 K K -"14 čez 3200 do 4000 K K 12 40 80 » » -"26 4000 » 4800 » » 15 80 » 120 » » -'38 » 4800 » 6400 » » 20 120 » 200 » » —"64 6400 » 8000 » » 25 200 » 400 » » 1 "26 8000 » 9600 » » 30 400 » 600 » » 1-88 » 9600 » 11200 » » 35 600 800 » » 250 » 11200 » 12800 » » 40 800 » 1600 » » 5'— » 12800 » 14400 » » 45 1600 » 2400 » » 7-50 » 14400 » 16000 » » 50 2400 » 3200 » » 10-— Čez 16000 K se za vsakih 800 K plača 2 K 50 v, pri čemur ostanek, ki ne znaša 800 K, smatra za polnega. Po tej lestvici kolekujejo se dolžna pisma z dovoljenjem vknjižbe ali brez njega, pobotnice, odstopna pisma, plačilne nakaznice, razen trgovskih, zakupne pogodbe, stave, srečke privatnih loterij i. dr., in sicer se je pri dolžnih pismih določil znesek prejetega posojila, pri pobotnicah znesek prejetega plačila, pri odstopnih pismih znesek, za katerega se je pravica odstopila, pri nakaznicah nakazni znesek, pri zakupnih pogodbah skupni znesek zakupnine, pri stavah stavljeni znesek, pri srečkah privatnih loterij pa cena vsake posamezne srečke. Lestvica III. Za p r av n e posle. Do 20 K K -14 čez 1600 do 2000 K K 12 50 čez 20 » 40 » » —'26 » 2000 » 2400 » » 15 — » 40 » 60 » » —'38 » 2400 » 3200 » » 20 — » 60 » 100 » » —-64 » 3200 » 4000 » » 25 —. » 100 » 200 » » 1-26 4000 » 4800 » » 30 — » 200 » 300 » » 1-88 » 4800 » 5600 » » 35 — » 300 » 400 » » 2'50 » 5600 » 6400 >» » 40 — » 400 » 800 » » 5"— » 6400 » 7200 » » 45 — » 800 » 1200 » » 7'50 » 7200 » 8000 » » 50 — » 1200 » 1600 » » 10 — Čez 8000 K se plača za vsakih 400 K 2 K 50 v. pri čemur se znesek, ki ne znaša 400 K, smatra za polnega. Po tej lestvici se kolekujejo dolžna pisma, katera se glase na prinosnika, pogodbe za služenje, pogodbe delniških društev, ki se osnujejo za več nego 10 let, družbene pogodbe, potrdila o dobitkih v loteriji, pogodbe, s katerimi se kupi upanje premičnin, kupne in menjalne pogodbe radi premičnin i. dr., in sicer je določilen pri dolžnih pismih znesek, na katerega se glasi; pri pogodbah v služenju znesek skupne plače, katero ima dobiti oni, koji stopa v službo — ako pa v pogodbi ni določeno, koliko časa ima služba trajati, se kolekovina odmeri po trikratni letni plači. Pri pogodbah delniških društev in družbenih pogodbah se kolekovina odmeri po znesku vkupne društvene glavnice, pri potrdilih o dobitkih, po znesku dobitka, pri kupnih, menjalnih in drugih pogodbah radi premičnin, po znesku vrednosti. Vloge, s katerimi se pri oblastvu naznanja samostojna vršitev prostega obrta, ali s katerimi se oblastvo prosi koncesije, ki je potrebna za vršitev obrta, morajo biti kolekovane: a) na Dunaju...............od prve pole K 12 — b) v mestih, ki imajo nad 50.000 prebivalcev » » » » 8' — c) v mestih ki imajo od 10.000 do 50.000 prebivalcev...........» > » » 6'— d) v mestih, ki imajo 5.000 do 10.000 pre- bivalcev .............» "> » » 4'— e) v vseh drugih krajih..........» » » 3' - Ako treba še druge pole, kolekuje se z 1 K. Prošnje za tobačne trafike in loterijske kolekture, zadovoljenje, da sme godbajavno igrati, da smejo biti gostilne, krčme in kavarne čez policijsko uro odprte, da se smejo kazati znamenitosti, prirejati koncerte, gimnastične in gledališke predstave, se kolekujejo po 2 K od vsake pole. Pri prvih in drugih vlogah se ima pristojbina plačati tudi takrat, kadar se prosi ustno, ne da bi se zapisal zapisnik. Prošnje za sledeča prava: 1. Za podeljenje, potrjenje ali prenos plemskih stopinj, po-deljenje redov, dovoljenje smeti nositi inozemske rede, združenje ali poboljšanje grbov, dovoljenje za spremembe ali prenose imen, podeljenje častnih mest, častnih naslovov in drugih odlikovanj, združenih z obrtnimi podjetji, se kolekuje po 10 K od vsake pole. 2. Za podeljenje, priznanje al i potrjenje privilegijev, kamor spadajo tudi izključni industrijski privilegiji, se kolekuje po 6 K od vsake pole. 3. Za podeljenje ali priznanje avstrijskega državljanstva, za podeljenje meščanstva ali občanstva ali za sprejem v občinsko zvezo, se kolekuje po 4 K od vsake pole. 4. Prošnje za podeljenje potnih listov, za uvoz, izvoz in prevoz kuhinjske soli, tobaka, smodnika ali za dovoljenje za uvoz ali izvoz določenega blaga, ako je za to potrebno dovoljenje, se kolekuje po 2 K od vsake pole. Splošne določbe c. kr. pošte. g pomenja gram, kg kilogram. S pismeno pošto se pošiljajo navadna pisma, priporočena pisma, ekspresna pisma, dopisnice, tiskovine, vzorci blaga, poštne nakaznice, poštni nalogi in časniki in priporočene pošiljatve s povzetjem. Pisma. Pri frankiranju pisma se pritisne znamka na gornjem desnem oglu sprednje strani pisma, nikakor pa ne na zadnji strani. Frankirana v avstro-ogrske kraje, v Bosno in Hercegovino namenjena, kakor tudi iz poslednjih sem dospela pisma do 20 g veljajo 10 v (v lokalnem prometu 10 v), od 20—250 g pa 20 v. Za nefrankirana pisma plača prejemnik dvakratno pristojbino. Pisma in pisemski zavoji ne smejo v Avstro-Ogrski, v Bosni in Hercegovini ter na Nemškem biti težji nego 250 g; pismom, ki se pošiljajo v druge države, ni to nobena meja, kar se tiče teže. Pisemski zavoji, odločeni za avstrijske dežele, ki tehtajo več nego 250,?, morajo se oddajati pri tovorni pošti. Uradni pisemski zavoji pa smejo v Avstriji tehtati 2' 2 kg\ iz Avstrije na Ogrsko le 1 kg. Čez pismeno znamko se sme pisati naslov. Ako se pa nanjo pritisne privatna štampilja, ni veljavna. Za frankiranje se ne smejo rabiti iz pismenih kuvertov izrezane znamke in koleki, ravnotako tudi ne poškodovane znamke, n. pr. take, katerim se je okrog odrezal beli rob. Znamke, ki so se že rabile, se tudi ne smejo več rabiti za frankiranje pisem. Priporočena pisma se morajo frankirati. Za domače in inozemske dežele zadošča, ako se pismo navadno zapre. V Nemčijo se priporočena pisma lahko pošiljajo tudi nefrankirano. Povpraševalna pisma (pristojbina 25 v) napravijo se lahko za vsako tudi nepriporočeno pisemsko poštno pošiljatev, ki ni prišla na določeni kraj. Dopisnice se smejo pošiljati tudi nefrankirane, ako se ne priporočajo (rekomandirajo). Vsakemu je dovoljeno dati si napraviti dopisnice po privatnem obrtu, vendar morajo, kar se tiče velikosti in moči papirja biti popolnoma enake uradnim. Na dopisnice se lahko tiska in zajedno piše na zadnji strani in na levi polovici sprednje strani, kamor pa tudi pošiljatelj more napisati svoje ime ter take opomnje, ki se tičejo pošte. Dopisnicam v domačih deželah se lahko pripenjajo poskušnje ali vzorci blaga, ako se ne pišejo potem nanje nikakršne druge, nego za poskušnje blaga ali vzorce dovoljene pismene opombe ter ako so frankirane za 10 v. Tiskovine se morajo vsaj deloma frankirati, ker drugače se ne odpošljejo in se tudi lahko priporočajo. Pošiljatve vezanih in broširanih knjig in odprte karte ne smejo biti nad 1 kg težke in se ne smejo bistveno razločevati od poštnih pošiljatev. V svetovnopoštnem prometu so dovoljene pošiljatve tiskovin do 2 kg teže, a ne smejo meriti na nobeno stran več kakor 45 cm. Razen naslova, datuma in podpisa na tiskovinah ne sme biti ničesar pisanega, tudi ne kaki dostavki. Izvzete so korekturne pole, katerim se smejo pridejati dotični rokopisi, poprave in rokopisne opomnje, tičoče se tiska, dalje kurzni listi, trgovski cirkularji in ceniki (hektografirani, vendar le po 20 ali več izvodov vkupe), pri katerih so dopuščene rokopisne ali mehaničnim potom napravljene izpre-membe cen, imena potnikov, načina naročevanja ali plačevanja. Posebni deli tiskanega teksta pa se smejo v ta namen podčrtati, da se opozori čitatelj na kako določeno mesto. Dalje je še določeno na tiskanih vi-zitnicah napisati natančnejši naslov in stan pošiljalca ter pristaviti običajne črke (n. pr.: p. f. itd.); na povabilih navesti ime povabljenca, dan, namen in kraj zborovanja; pri knjigotržnih naročilnih listih na zadnji strani pismeno imenovati naročene ali ponudene knjige, tiskani tekst sprednje strani pa deloma ali popolnoma prečrtati; tiskovne pomote popraviti. Poslovni papirji, kakor: akti vsake vrste, vožna pisma, poslovni dokumenti, prepisi in izpiski aktov, muzikalije in sploh pisma, ki se ne morejo smatrati za pravno ali osebno dopisovanje, se smejo v inozemskem prometu, izvzemši Nemčijo, in Črnogoro, pošiljati pod križnim zavitkom (tudi priporočeno) do 2 kg teže in 45 cm širjave. Vzorci se prevažajo v kraje avstro-ogrske države, v Bosno in Hercegovino, Belgijo, Bulgarijo, Črnogoro, Egipet, Francijo, Nemčijo, Orecijo, Veliko Britanijo, Italijo, na Portugalsko, Rumunsko, Srbsko, Špansko, Švico, Zjedinjene države severne Amerike in v one turške kraje, kjer se nahajajo avstrijski poštni uradi, do 350 g teže, drugam pa le do 250 g. Kar se tiče mere, ne smejo presegati na dolgost 30, na širo-kost 20 in na visokost 10 cm. Vzorcem in blagu za poskušnjo se ne sme priložiti nikako pismo. Na naslovu mora biti vsakokrat opomba »vzorec« ali »po-skušnja blaga«. Na naslovu sme razen tega biti navedeno: Ime ali tvrdka od-pošiljateljev, tvorniško ali trgovsko znamenje poleg natančnejšega označenja blaga, številke in cene, teže in mere blaga ter koliko ga je na razpolago. Razen omenjenih podatkov se ne smejo dodajati takim pošiljatvam nikaka pismena naznanila ali kakršnekoli opombe. Tudi žive čebele se lahko pošiljajo po domačih krajih, na Ogrsko, v Bosno in Hercegovino, Nemčijo, v razne druge dežele kot blago za poskušnjo, ako so tako shranjene, da se pošta lahko prepriča o vsebini in da ni pri prevažanju nikake nevarnosti. Pri nezadostno frankiranih pošiljatvah s tiskovinami, poslovnimi papirji in vzorci se zahteva nedostatek od prejemnika, in sicer dvakrat toliko, za kolikor so bile premalo frankirane. Popolnoma nefrankirane prej navedene pošiljatve se ne odpravljajo, nego se vrnejo pošiljatelju; če pa poslednji pošti ni znan, se postopa ž njimi tako, kakor z nedostavnimi pismi. Priporočene pošiljatve s povzetjem. Priporočene (rekomandirane) stvari se morejo pošiljati po Avstro-Ogrskem, v Bosno in Hercegovino in v nekatere tuje dežele (glej »povzetja v inozemstvu«) tudi s povzetjem, in sicer po domači državi ter v Bosno in Hercegovino do 1000 K, drugam pa do 400 K = ; 400 mark = 500 frankov. Pri takih pošiljatvah, za katere veljajo ravno iste pristojbine, kakor za navadno priporočene, se mora napisati na vrhu nad naslovom beseda »povzetje«, ako so namenjene v inozemstvo pa »remboursement«. Precej zraven ali pa spodaj naj se navede povzetni znesek s številkami, a krone tudi z besedo, in sicer vedno v denarni veljavi tiste države, kamor se pošiljatev glasi, tedaj v Nemčijo v markah, v Švico in Francijo v frankih itd. Pod zneskom pa mora pošiljatelj natanko in razločno zabeležiti svoj naslov. Da ne nastanejo kake pomote, je treba med tem naslovom in onim, ki označuje prejemnika, pustiti nekoliko praznega prostora. Kakor brž je prejemnik vplačal znesek in pošiljatelj prevzel, odtegne dotični poštni urad od povzetnega zneska pristojbino za navadno poštno nakaznico in 10 v terjalnih stroškov, ostanek pa pošlje oddajalcu po nakaznici. Poštne nakaznice v domačih deželah. Za zneske do 20 K 10 v, do 100 K 20 v, do 300 K 40 v, do 600 K 60 v, do 1000 K 1 K. Poštne nakaznice v Bosno in Hercegovino in iz Bosne in Hercegovine. so dopuščene do 1000 K in znaša pristojbina do 50 K 20 v, od 50 do 100 K 30 v; od 100 do 300 K 60 v; od 300 do 600 K 90 v in od 600 do 1000 K 1 K 50 v. Poštne pristojbine. P i s m a Dopisnice Tiskovine Vzorci Poslovni papirji > 01 -M m o Dežela Teža v gramih frankirana nefranki-rana na\adne z odgovorom Teža v g znesek Teža v g znesek Teža v g znesek o b O p. 'C a C -M la > O a v v v v v v v v 1. Avstrija in kneževina Lichtenstein Ogrsko Bo sna in Hercegovina Nemčija 2. Sandžak Novi-Bazar*) 3. Srbija * do 20 1 črez 20 do 2S0 i Jo 20 ( črez 20 do 250 do 20 za vsakih na-daljnih 20 g za v s a k i i i 20 g 10 20 10 20 25 15 10 201 40 20 30j 50 30 20 5 10 5 10 20 10 do 50 50—100 100-250 250—500 500—1000 za vsakih 50 3 5 10 20 30 5 do 250 črez 250 do 340 za vsakih 50 10 20 5 najmanj K) nedopustni nedopustni za vsakih 50 5 najmanj 25 >25 25 4. Črnagora za vsakih 20 g 1(1 20 5 10 nedopustni Ostalo inozemstvo a) Dežele, katere so v svetovnem j poštnem društvu**) b) Dežele, katere niso v svetovnem poštnem društvu do 20 za vsakih na-daljnih 20 g do 20 za vsakih na-daljnih 20 g 25 15 25 15 50 30 50 30 10 10 20 20 za 50 za 50 5 5 za 50 za 50 5 najmanj 10 5 najmanj 10 za 50 za 50 5 najmanj 25 .5 . najmanj 25 | *) Samo v Plevlje, Priboj in Prijepolje. **) izjemoma znaša pristojbina 10 v pri frankiranih a) med Bukovino in Rumunijo; hi med avstrijskimi in švicarskimi poštnimi in 20 v pri p.efrankiranih pismih, okraji, kateri so sarpo 30 km oddaljeni Poštni nalogi posredujejo plačevanje menic, računov, kuponov itd. in se morejo poslati na vse pošte avstro-ogrske države, v Bosno in Hercegovino ter v Turčijo, in sicer v Adrijanopelj, Beyrut, Konstantinopel, Solun in Smirno, kjer se nahajajo avstrijske pošte, slednjič tudi v Nizozemsko v znesku največ 1000 K v Belgijo, Nemčijo, Egipet, Francijo (Algir), Italijo, Luksemburško, Norvegijo (naj se naredi naslov na pošte v Pragi), Rumunijo, Švedijo, Švico in Tunis do 800 K (800 mark ali 1000 frankov). Poleg uradnega vzorca (cena 1 v), adresira se terjatev utemeljujoči dokument (pobotan račun itd., toda znesek mora biti pisan s črkami) kot priporočeno pismo, n. pr.: »Na poštni urad v »poštni nalog«. Kakor hitro je znesek plačan, prejme oddajalec poštnega naloga znesek, odštevši pristojbino poštne nakaznice in 10 v terjalnih stroškov za vsak dokument, na kateri se je dobilo plačilo. Ako se poštni nalog ne sprejme, pošlje se zastonj nazaj. Pristojbine so torej kakor za priporočena pisma, poštno nakaznico in vsako pobotnico itd. 10 v terjalnih stroškov. Poslati dokumente poštnega naloga na kakšen drugi kraj nego se je navel sprva, je dovoljeno. Denarne in tovorne pošiljatve. Denarna pisma: Za Avstro-Ogrsko do 250 g 100 K vrednosti do 10 milj daljave 30 v, nad 10 milj 54 v, od 100 do 600 K do 10 milj daljave 36 v, nad 10 milj 60 v, za vsakih daljših 300 K 6 v več, iz Avstro-Ogrskega v Nemčijo do 600 K vrednosti do 10 milj 36 v, nad 10 milj 60 v, za vsakih daljših 300 K pa 6 v več. Poštni zavoji (paketi): Za Avstro-Ogrsko do 5 kg do 10 milj 30 v, nad 10 milj 60 v; za zavarovanje pristojbina po 6 v do 100 K, od 100 K do 600 K 12 v; za vsakih nadaljnih 300 K pa 6 v več. Avstro-Ogrska in Nemčija: do 5 kg do 10 milj 30 v, nad 10 milj 60 v, za vsak nadaljni kg do 10 milj 6 v, 20 milj 12 v, 50 milj 24 v, 100 milj 36 v, 150 milj 48 v, nad 150 milj 60 v več; vrednostna taksa do 600 K 12 v, za vsakih nadaljnjih 300 K po 6 v več. Pošiljatve se dopuščajo le do 50 kg. Za pošiljatve v Bosno, Hercegovino in Novi Bazar se plača do 500 g 60 v, od '/2 kg do 5 kg 80 v, in vrednostna taksa do 100 K 11 v, do 300 K = 17 v, do 600 K = 22 v in za vsakih daljnih 300 K pa 11 v več. Za težje pošiljatve računa se do Imotskija ali Broda gori navedena vozarina in vrednostna taksa odpadajoča za Avstrijo, najprej pa za vsaki kg 10 v vozarine in vrednostna taksa za vsakih 300 K 6 v več. Povzetja v domačih deželah se morejo pošiljati na vse pošte avstro-ogrske države do 1000 K. Za vsako pošiljatev s povzetjem se poleg vozarine plača še posebna provizija. Ta znaša za vsake 4 K 2 v, najmanj pa 12 v, tudi pisma se pošiljajo lahko s povzetjem. Povzetja brez navedene vrednosti do 250 g se pošiljajo s pisemsko pošto. Poštne nakaznice v inozemstvo in sicer v Nemčijo, Belgijo, Chile, Kino (nemške poštne agenture v Shanghai, Tientsin in Tsintan), Kongo, nemško vzhodno Afriko, nemško južno-zapadno Afriko, Egipet, Francosko in Algerijo, Italijo, San Marino in Erytreo, Japonsko in Koreo, Kamerun, Kiatschou, Luksemburško, Črnogoro, Nizozemsko, Norveško, Portugalsko z Madeiro, Švedijo, Švico, Srbijo, Togo (samo v Klein-Popo in Lome), Tripolis (ital. poštni urad), Tunis, Turčijo (c. kr. avstrijski poštni uradi do 1000 K), v Argentinsko republiko, Bolgarijo, Dansko, nemško Novo-gvinejo, Finlandijo, Anglijo, Irsko in kolonije, Malto, Maroko in francoski poštni urad Tanger, Nizozemska vzhodna Indija, Ru-munija, Samoa (nemški poštni urad Apia), Siam (samo v Bangkok in Chiengmai), Tripolis (francoski poštni urad), Zjedinjene države v Ameriki, Zanzibar (francoski poštni urad) do 500 K, v Grško do 400 K in znaša pristojbina v Nemčijo do 40 K 20 v, potem pa za vsakih 20 K 10 v več; v druge dežele, izvzemši Črnogoro in Srbijo pa do 100 K za vsakih 25 K 25 v, črez 100 K pa za vsakih 5 K 25 v. Za Srbsko in Črnogoro veljajo ravno iste pristojbine kakor v Bosno in Hercegovino. Brzojavne poštne nakaznice so dovoljene: v Belgijo, Bolgarijo, Dansko, Francijo, Italijo (izvzemši Tripolis), Japan (in sicer le v Tokio in Yokohamo), Luksenburško, Nemčijo, Nizozemsko, Nor-vegijo, Rumunijo, Švedijo, Švico in Tunis, Egipet (a le v Ale-ksandrijo, Ismalio, Kairo, Port-Said in Suez), Srbijo in Črnogoro do 100 K. Poštni zavoji do 3 kg oziroma 5 kg v inozemstvu so po nizki vozarini dopuščeni v naslednje dežele: Anglijo in kolonije, Apio (5), Argentinsko republiko, Ascension, Belgijo (5), Bolgarijo, Chile (5), Dansko (5), Egipet (5), Islandsko (5), Italijo (5), Japan (5), Kamerun (5), Kanado, Kitaj (5), Kolumbijo, Kongiško državo (5), Kostariko, Luksemburško (5), Malto, Meksiko, Nizozemsko (5), Norvegijo (5), Portugalsko, Rumunijo, Salvador, Srbijo (5), Straits-Settlemens (5), Španijo (3), Švedijo, Tanger, Togo (5), Turčijo (c. kr. pošte), Urugvaj, Zanzibar (5), Finsko (3). Pristavljena številka (5) pomeni, da se v onih deželah sprejemajo pošiljatve po 5 kg teže. Povzetje v inozemstvo in sicer v Belgijo f, Nemčijo f, Angleško, Francijo čez Nemčijo f, Egipet, Helgoland, Italijo f, Luksemburško f, Nizozemsko f, Nor-vegijo f, v Francijo čez Švico, v Dansko, Portugalsko, Rumunijo do 500 K, v Švedijo f, Švico f, Turčijo in severo-ameriške Zedinjene države se sprejemajo do zneska 1000 K, v Srbijo do 1250 K avstr. veljave, v dežele z f zaznamovane, se tudi sprejemajo priporočena ovzetja. Provizija znaša pri vozno-poštnih povzetjih (izvzemši voza-rino) v Nemčijo in Švico 2 v za vsaki 2 K, najmanj pa 2 v; v Srbijo do 24 K 12 v, potem je pa za vsake 4 K 2 v več, a v druge dežele 20 v za vsakih 20 K. Brzojavni cenik. taksa za vsako besedo: najmanjša taksa: Lokalne brzojavke: V Avstro-Ogrski V Bosno in Hercegovino 6 v 60 v V Bosni in Hercegovini V Nemčijo Za besedo velja do 15 črk ali 5 številk; naslov in podpis se ravno tako zaračuna kakor tekst. Evropski promet. Pristojbina za vsak telegram po 60 v temeljne takse in nastopne takse za vsako besedo, sestavljeno iz 15 črk ali 5 številk. Algir 26 v. — Anglija, Škotsko, Irsko in Kanarski otoki 26 v. — Belgija 21 v. — Bolgarija 16 v. — Črnagora iz Dalmacije 6 v, sicer 9 v. — Dansko 21 v. — Francija, Korzika in Monako 16 v. Gibraltar 33 v. — Grško (celina), Evbeja in Poros 41 v. — Krf čez Trst 26 v, na druge otoke 44 v. — Italija, mejni promet 8 v, sicer 16 v. — Luksemburško 21 v. — Malta 37 v. — Nizozemsko 10 v. — Norvegija 32 v. — Portugalsko 33 v. — Rumunija 9 v. — Rusija (evropska) 24 v. - Srbija 9 v. - Španija (celina) 28 v. - Kanarski otoki 88 v. -Švedsko 24 v. — Švica s Tirolskega, Predarelskega in iz Lichten-steina 6 v, sicer 9 v. — Tripolis 68 v. — Tunis 26 v. — Turčija (evropska) čez Bosno 28 v, čez Trst 38 v. Važnejša določila poštne hranilnice. Vsi poštni uradi sprejemajo med navadnimi uradnimi urami tudi denar v svojo hranilnico in dajo po potrebi vsakršna pojasnila 0 vplačevanju in izplačevanju. Vložnik je vsakdo, kadar sam ali zanj kdo drugi vloži znesek 1 K. Znesek mora biti s 50 deljiv. Vložnik sme imeti le eno poštno hranilno knjižico in vrednost te ne sme presegati 2000 K. Prvo vlogo mora vložnik sam vlržiti, da se podpiše s svojim navadnim podpisom, v knjižici na določenem mestu in na nasprotnem potrdilu (»protipisu«) ter pove stan, kraj, dan, mesec in leto rojstva ter svoje stanovanje; izvoli si tudi lahko »geslo« (to je kako poljubno besedo, katera mu v mogočih slučajih spričuje lastninsko pravico), kar pa napiše le v »protipis«, sam si jo pa dobro zapomni. Knjižica in nje vročba so brezplačne. Vsako vlogo vpiše poštni uradnik v knjižico in vrhutega pošlje vložniku poštni urad še prejemno potrdilo, ako je vloženo črez 100 K. Najmanjša vloga je 1 K, katero sprejemajo vsi poštni uradi. Za manjše zneske kakor 1 K so pa »poštne hranilne karte«. Te karte z vtisnjeno 10 v znamko se dobe po vseh zalogah poštnih potrebščin po 10 v. Na tako hranilno karto se potem prilepi še devet 10 V poštnih znamk, kar znaša s vtisnjeno ravno 1 K. Te karte z znamkami izpolnjene sprejemajo potem vsi poštni uradi kot vloge po 1 K. Znesek od 2 K do 40 K se takoj lahko vzame iz poštne hranilnice pri vsakem poštnem uradu, toda pustiti se mora najmanj še 1 K v hranilnici za tisto knjižico. Znesek pod 2 K in nad 40 K je pa treba pri poštno-hranilničnem uradu na Dunaju odpovedati, na kar se prejme, ako je bila odpoved v redu, kmalu »plačilno nakaznico«. — Vloge se obrestujejo po 3 odstotke. Vložnik more zahtevati, da se za njegovo vlogo nakupijo državni obrestonosni papirji; mora pa tudi že tako vložiti v poštno hranilnico ter dobi posebno rentno knjižico. Obresti v poštni hranilnici so proste dohodninskega in tudi drugih davkov. Vložna knjižica poštne hranilnice je nedotakljiva last vložnikov, ne more se mu ne vzeti, ne zastaviti, pa tudi ne zarubiti. V čekovni oddelek stopi vložnik lahko tedaj, kadar vloži v poštno hranilnico najmanj 100 K, ki jih mora imeti vložene, dokler hoče ostati pri čekovnem oddelku. Glede zneska, ki to »osnovno vlogo« prehaja, lahko potem razpolaga in zahteva z ene strani, da se nakazane vsote vpišejo na njegov račun, z druge, da se poljubni zneski nakažejo katerikoli osebi ali tvrdki. Potrebne tiskovine za objavo pristopa z zavitkom, dajo poštni uradi brezplačno. Natančen pouk o poštni hranilnici se nahaja v vložni knjižici. Natančen pouk o čeku in njega porabi z vzorcem položnih listov in čekov dobi se pri poštnih uradih brezplačno. * Ploskovne mere. 1 danska milja........................................7.532 m 1 angleška milja......................................1.609 » 1 morska milja vseh narodov..........................1.852 » 1 francoska moiska milja (= 3 morske milje)..........5.556 » 1 norveška milja......................................11.295 » 1 ruska vrsta ........................................1.067 » 1 švedska milja......................................10.688 » 1 geografična milja....................................7.420 » 1 stopinja ekvatorja = 15 geografskih milj............111.306 » * Metrična mera in utež in kratice za-nje. 1 meter - = 1(>oo!)ooo zemeljskega četrtnika (kvadranta). 1 kg = teža 1 litra destilirane vode pri 4° C v brezzračnem prostoru. Metrična mera in metrični utež je v veljavi razen v Avstriji še v Belgiji, Boliviji, Braziliji, Čile, v Nemčiji, Angliji, Francoski, Gvatemali, Italiji, Mehiki, Norveški, na Nizozemskem, v Peru, na Portugalskem, Švedskem, Španskem in Turškem. Dolgostna mera: meter = m; — ploskovna mera: kvadratni meter -- m2; — prostorna mera: kubični = meter m1; — posodna (suha) mera: liter = /; — utež: gram -= g; — meterski stot = 100 kilogramov = q; — bačva za 20 meterskih stotov .= t. * Denar vseh dežel. Relativni kurz najobičajnejših novčnih vrst v kronah. Amerika. Združene države, 1 dolar a 100 centimov . . K 4"93'/i 10 dolarjev = 1 eagle, Južna Amerika 1 piaster (a 8 realov po 4 cuartille ali 100 centimov) . . . . » 5*11 Anglija. 1 funt šterlingov a 20 šilingov (Gw.) (Guin. 21 Sil.) K 24'013(4 1 šiling a 12 pensov » 1'17'la Arabija. 1 Moka-tolar a 80 kabirjev (120'|2 Moka-tolarjev = 100 avstrijskih Marije Terezije tolarjev) .... » 412 Argentinska ljudovlada. 1 peso fuerte................» 4'82 Avstralija. 1 funt šterlingov a 20 šilingov a 20 d. . . . » 24013/4 Avstro-Ogrsko. 1 gld. = 1 gld. a 100 kr. = 1: 85"06 . » 2— in 1 krona k 100 vinarjev........................» 1-— Belgija. 1 frank a 100 centimov1)......................» —'95'U Bolgarija. 1 lev (frank) a 100 stotink v zlatu..........» T— Običajni denar v srebru..........................» —"93 Brazilija. 1 milreis (peso) v zlatu a 100 reisov .... » 2'58'/a Ceylon. 1 rupija......................................» 235 Dansko. 1 krona a 100 oer............................» 130 Egipet. 1 piaster (a 40 par)............................» 0'25 Finsko. 1 marka a 100 pennijev......................» —'95'/4 Francosko. 1 frank k 100 centimov....................» —'95V« Grško. 1 drahem a 100 leptov........................» —''95'.'4 Holandsko. Glej Nizozemsko. Italija. 1 lira k 100 centezimov........................» —'95'/« Japonska. Račun v deželi 1 itzebou..................» 176 Račun z Evropo 1 mehikanski srebrn dolar ... » 3'59 Kanada. Postavno kakor na Angleškem, v prometu 1 halif a 5 s............................................» 5-88 Kitajsko. 1 tael ali lieng a 10 tsienov, k 10 fenov 10 cashov » 7'52 Kuba in Portoriko. 1 piaster a 100 centimov..........» 510 Mehika. 1 peso a 8 realov a 4 kvartile................» 5*10 Nemčija. 1 marka a 100 pfenigov2)....................» 1"17'/a Nizozemsko. 1 goldinar a 100 centov (ali 20 stiblingov) » 1"99 Norveško. 1 krona -100 oer..........................» 1"32'/4 Nova Granada. 1 peso a 10 dec. k 10 centov..........» 470 Paraguay. 1 piaster a 8 realov........................» 5i8 Perzija, doman ......................................» 9-41 10 kranov, 1 kran..............................» —94'/4 10 dinarjev, 1 dinar ............................» —-09'4 Rusija. 1 zlat rubel k 100 kopejk3)....................» 377 1 polimperial (novejšega kova)..................» 19-04'Zj Srbija. 1 dinar & 100 paraš............................» —'95'/4 Španija. 1 peseta k 10 realov 1a 00 centimov..........» —'94'), 1 duros i 10 realov k 100 centimov..............» 4"93 Švedsko. 1 krona a 100 oer ..........................» 1"32'/4 Švica. 1 frank i 100 rapov............................» —'95*/4 Turčija. Najnovejši denar: kos za 20 piastrov..........» 4'23 1 piaster (gerš) & 40 par........................* —'21 Vzhodna Indija. 1 komp.-rup ž 16 annas& 12 pijes . . » 235 1) 0-951/« ali natančneje 0'95'3. 2) V171/2 ali natančneje T17-56. 3) Papirnat rubelj ima menjajočo ažijo. I□□□□□□□□I □ □ J —[ ] I□□□□□□□□ I ZflBflUNI DEL □□□□□□□□ □□□□□□□□ □ n □□□□□□nr □ □ ~ □□□□□□□□ H □ □ r-j □□□□□□□□ Romantični intermezzo. (Zapiski starega devičnika.) v e bi hoteli najti vzroke človeškega dejanja in nehanja, če bi hoteli uganiti nagibe naših src in soditi po njih življenje ljudi, množic kakor posameznikov, morali bi imeti možgane velike kakor solnce. Ali pa bi se morali, neverniki, ponižati pred vsevednim Bogom in ga prositi razsvetljenja. Zakaj toliko neumosti je že počel človeški rod in jih še počenja, da ni mogoče razrediti zmesi, razvozlati ozlja, ki tiči v vsakem človeku in se imenuje življenje. Čudna reč! Danes ga vidiš, kako skače, uče, poje, pleše, jutri, kako binglja viseč na tramu s izplaženim jezikom in judeževimi očmi. Ali pa vidiš človeka, kako gresta po cesti, roko v roki in prijazno kramljaje. Naenkrat pa vidiš, da je brat vzdignil kol na brata svojega in ga je ubil. Pa sede kraj njega in strmi v njegovo krvavo lice .. . Ali pa vidiš dekleta, ki te je včeraj objemalo, danes v naročju drugega, tebi pa kaže jezik. Ampak kdo ima možgane kakor solnce, kdo se hoče ponižati pred Vsemogočnim? Oj, neverniki! Vem, da nimate možgan kakor solnce in da ne verujete vanj, ki edini ve, kaj so ženske. Cujte me, čujte! Zgodilo se je tudi meni, resnično, resnično, moje življenje ima zaznamovati romantični intermezzo. Ha, ha! jaz? Kdo in kaj, kako ti je ime? Ne po- prašujte! Mislite si, eden izmed tisočev ga je doživel. In se je zamislil, ko ga je doživel. Povem vam le še, da mi življenje ni prineslo bogvekaj, ne velikih razočaranj, ne mladostnih prevar, z boleznijo me ni še udaril Bog. Kot tisoči drugih sem živel tudi jaz, v malenkostnih in skritih borbah za vsakdanji kruh, in kot tisoči bom poginil tudi jaz, v pozabljenju utonil za vekomaj. Življenje nas majhnih, skritih eksistenc je kakor življenje črva, ki ruje in ruje pod zemljo, pa nenadoma ugleda beli dan. Gleda in se čudi, pa nazadje zasluti, da vidi beli dan. In ves vesel zleze nazaj pod zemljo in hoče naznaniti, da je videl beli dan. Pa pravi tako in tako, na dolgo in široko, ampak bratje črvički ne zvedo, da je gori na zemlji beli dan. On sam ga je videl, pa ga povedati ne more. Tako so tudi za nas majhne in skrite ljudi solnčni žarki dogodek, kot bi nas nevredne obiskal bil veliki gospod. Mrmramo in godemo, našega jecljanja ne razume nihče, dokler strahoma ne utihnemo in zdrevenimo. In vendar! Na zunaj mrtev les, na znotraj gorečega oglja žar. Na zunaj pustoš in dolgočasje, na znotraj solnčna krajina, življenje sanj in tihega hrepenenja. Moj vrt je zelenel in v njem je kraljevala žlahtna roža. Hojadihoj, ta žlahtna roža, prelepa deklica. Pa je utonilo solnce, zamrznil je vrt, mrazovi so zamorili pisano cvetje. Umrla je tudi tista žlahtna roža, hudič je bil stopil na njo in jo je pohodil. Pozdravljen hudič, ki si pohodil mojo žlahtno rožo! I. Bilo je v času, ko se je moje lačno študentovanje nagibalo h koncu. Moji upniki in takozvani dobrotniki so me že pisano gledali in mi svetovali to in ono. Jaz pa sem bil takrat apatičen za vse. Ničesar me ni zanimalo; ne knjige, ne politika, ne tiste veličastne revolucije, ki so se vršile po svetu. Malomaren sem bil celo za naravo in ženske v tistih vročih avgustovih dneh. Bil sem doma na počitnicah pri očetu. Imeli smo belo hišo, premoženja pa toliko, da ni bilo stradanja. Moj oče je bil zelo čuden človek. Navadno je molčal po cele dni, postajal po delu pred hišo in se oziral v nebo. Odgovarjal je z da in ne, le redko se je spuščal v daljše pogovore. Bil je pobožen in bogaboječ mož in vse verske dolžnosti je opravljal s krščansko resnobo. Vsak večer se je nagnil nad mizo, položil glavo med z molekom ovite dlani in je začel rožni venec s pojočim, žalostnim glasom: »Verujem v Boga očeta, vsegamogočnega stvarnika nebes in zemlje...« Kdor bi jih bil čul, te dolge in iskrene molitve, veroval bi ž njim v Boga, v rimsko cerkev, v vse, kar bi le hotel. V mehkih trenutkih sem se navdušil tudi jaz in sem ga zavidal zavoljo trdne vere in sreče, ki jo je našel v njej. Drugače pa se nisva razumela. Bil sem takrat širok ateist in mu nisem prav nič skrival, da se ne strinjam ž njim. Lep in večen je boj med očetom in sinom. Midva sva ga bojevala kruto, oče žilav in brezobziren, jaz viharen in ognjen. Vsaka nedelja je bila črn dan, ki se je začel s kregom in neumnim, tragikomičnim besedičenjem, končal pa z mučnim molkom. Včasi sem ga skušal mirno in odkrito uveriti, da pač ni mogoče, da bi se njemu na ljubo hlinil in pretvarjal, toda oče mi je odgovarjal rezko in odločno: »Jaz bom dajal račun od svoje hiše, dokler si pod mojo streho, moraš biti tak, kakor jaz hočem in vem!« Žugal mi je, da me napodi in ko je to ponavljal, sem pobral nekega večera vse svoje reči in odprl vežna vrata. Težko rni je bilo pri srcu, ker nisem vedel pod solncem, kam bi šel. In ker sem neumno mehkega otročjega srca, me je prevzela na pragu taka žalost, da nisem mogel zadušiti glasnega ihtenja. Tedaj pa je prihitel iz hiše, vzel mi je kovčeg iz rok, tako mi je dejal oče moj: »Ne hodi nikamor, doma ostani. Saj te imam ...« Menda je hotel reči, da me ima rad, pa se je sramoval take besede. Drugo jutro me je ustavil na pragu in mi je ponudil denarja, ne da bi me po- gledal: »Tu le imaš . ..« Obrnil sem se in odšel. Mešano čustvo gnjeva, gnjusa in usmiljenja je vstajalo v mojem srcu. Umaknil sem se v gozd in dolgo taval in hudo mi je bilo. Take malenkosti so me utrudile in me storile malomarnega. Živel sem mirno tje v en dan in se nisem razburjal. V tistih vročih dneh nisem mislil in delal menda ničesar, kar bi bilo spomina vredno. Preganjal sem po dvorišču kokoši, metal za mačkom kamenje, kopal se v domačem potoku in ležal po cele ure na vročem pesku. Včasi me je nagnala sitna vest h knjigam, ampak zalučil sem jih navadno v kot in poslal vse skupaj k vragu. Če sem pomislil, kaj pač utegne biti iz mene, si nisem dolgo razbijal glave, poslal sem tudi svojo prihodnjost k vragu. In ko sem se naveličal takega pošiljanja k vragu, sem preklinjal in sem se jezil, da ima naš jezik tako malo sočnih kletev. Potem sem pa navadno nekoliko pokoketiral sam s sabo, laskal si inteligenco in zopet zablodil v ljuto nevoljnost in nazadnje sklenil, da pojdem nekam po svetu, kamorkoli-Saj moje življenje vendar ni nikomur koristno in nihče ga ne potrebuje. Če se pa najde norec, ki bi se zanimal za mene, mu nagajivo pokažem svoje spoštovanje, služiti mu pa ne maram, niti z eno samo mislijo. Vse se mi je zdelo tako enostavno, dolgočasno in neumno. Vsi ljudje so bili za mene bedaki; dasi sem slutil, da se jim po krivici rogam. Spominjam se človeka, ki se je ustavil pri nas in prosil vode. Bil je profesor, ki je pro-učaval fauno in floro naših pokrajin. Postregel sem ga, kakor sem vedel in znal, potem pa razpredel pogovor. Go-. voril je navdušeno o fauni in flori... Bože moj, kako se more človek navdušiti za fauno in floro ... Pa je preskočil na barve in se je kregal nekaj o Goethejevih in Schopen-hauerjevih barvnih teorijah. Tako me je bil utrudi in ujezil, tako nesramno je krilil z rokama in poskakoval krog mene, da sem se hladno poslovil. Odšel je začuden in s hitri m Norveška svatba, koraki fauna in flora ... Iti ko je nekaj dni pozneje jadral čez polje naš domači kaplan, črn in nervozen kot satanček, sem se mu skril v kravji hlev in težko dihal. Gnusili so se mi taki učeni ljudje, ogibal sem se jih in sem še najrajše govoril s kmeti. Kmetje so najdostojnejši ljudje. Prijazni so, vljudni so; kadar je treba, udarijo, kadar je treba, molijo. Nikoli ti ne povedo resnice, zato je pa tudi nikoli ne menjajo. Zmiraj imajo za tebe lepo besedo, prijazen nasmeh, dasi te na tihem psujejo in imajo svojo trdno, neomajno sodbo o tebi. Pa to me ni nič motilo. Govoril sem ž njimi veliko, popivali smo skupaj po vaških krčmah. Kakšna slast sedeti pod nizkim stropom, srkati sladko vince, poslušati pogovore enostavnih, dobrih ljudi in povedati svoje mnenje, kadar te vprašajo zanj! Vse teče gladko, neprisiljeno, in če se ljubi gostje stepo med seboj, je tudi čisto naravno. Presedel in prebedel sem mnogo lepih ur po vaških krčmah kot svoje dni pregnanec Machiavelli. Ampak tudi krčem sem se začel ogibati. Pristudile so se mi, dolgočasile so me, in mala okolnost me je popolnoma odvrnila. Oče me je bil namreč opomnil zavoljo natakarice, češ, da se širijo po vasi čudne govorice o meni. Jedro in zdravo dekle je bila, lepa pa ne, ali zabavna. Marsikako uro sva prekramljala skupaj. Kako so mogli govoriti kaj tacega! Zakaj niti na misel mi ni prišlo, da bi se bil dotikal njenih polnih rok, kaj še le, da bi jo bil božal in poljubljal v mraku za stajo! Sem vendar imel principe o higijeni in estetiki.. . Doma se je zgodilo nekaj nenavadnega, kar mi je dalo mnogo opraviti. Sestra je bila nasadila koklo. Petnajst jajc je položila na slamo v rešeto in je postavila vse skupaj pod streho. Kokla je bila voljna in je pridno sedela, jaz pa sem jo hranil in napajal. Njene motne, strogo resne oči so me priklenile na tram kraj rešeta, in posedal sem poleg nje po cele ure, jo božal in se pogovarjal ž njo, da je godrnjala z neprijetnim kurjim glasom. Sestra me je opominjala, češ, da bi kokla utegnila ostaviti gnezdo, če jo bom zmirom gledal. Nisem je ubogal, in čimbolj se je bližal konec valjenja, tem češče sem lazil pod streho. »Gnezdo bo zapustila«, me je svarila sestra, in res, zgodilo se je tako. Neko popoldne je zletela na dvorišče, in vsak bi bil dejal, da se hoče samo nekoliko okopati v pesku in se sprehoditi. V resnici pa je bila sklenila, da se ne vrne več pod streho. Zaman sem jo lovil po travniku in jo nosil na rešeto, zmirom mi je ušla. Tudi z zvijačo je nisem mogel pridobiti, ko sem bil poveznil na rešeto kurnik, da bi ostala in valila. Nič več ni ubogala, počeniti ni hotela, neprestano se je kregala. Nevoljen sem jo pognal, in z zmagoslavnim koko-dajskanjem je zletela na dvorišče. Sestra me je oštela, jaz pa sem previdno molčal. Prinesla je velik lonec, dela vanj mehkega perja in je po vrsti zakopala težka jajca. Žugala je, da se lonca niti dotakniti ne smem. Vendar pa sem tudi pri loncu neprestano sedel in poslušal, kdaj bo začivkalo. Peti, šesti dan je bilo, ko sem hitel oznanit sestri veselo rojstvo. Izvalilo se jih je pet, majhni so bili in rumeni ko žganci, komaj so stali na šibkih nožicah. Tako drobni so bili, tako milo so gledali in čivkali tako žalostno, da se je zganilo v mojem srcu nekaj očetovskega. Pobral sem jih in jim bil skrbna kokla. Ko sem jih vodil po dvorišču, so se čudile kokoši, moji mali pa nekako ponosno tekali za tako imenitno koklo. Prava kokla pa je trenila s hudobnim očesom in je šla bahato mimo. Ampak tudi piščancev sem se naveličal. Zanemaril jih popolnoma in sem se jezil, da sem mogel biti tako otročji. Prijela me je grenka nevolja, trma otroka, ki se je nasitil igračic. Otresujoče sem se obnašal, govoril in menda tudi gledal kot anarhist. Zakaj oče me je ulovil nekega večera. — Kaj postopaš okoli kot klavrn pes, je dejal. Ali si bolan? — Dolgočasim se! sem odvrnil, ne da bi uvaževal njegovo skrb za mene. — Vidiš, to je zaradi tega, ker nimaš vere. Ko bi veroval, se priporočal Devici Mariji, vesel bi bil in ne bi tako zaspano in naveličano gledal. Jutri je praznik .. . — Kakšen praznik? — Marije, ki je strla hudiču glavo. Pojdi z menoj, greva . . . — Pa kaj zato, če je praznik Marije, ki je strla hudiču glavo? Če bi bil hudič Mariji stri glavo, pa bi bil jutri praznik hudiča, sem odgovoril nevoljno in v istem trenotku že obžaloval, da sem tako neprevidno ponovil besede francoskega skeptika. Zakaj učinek je bil grozen! Kako je vstal, kot bi ga bil zabodel z nožem, kako me je omeril z jeznimi, žarečimi očmi! V resnici, njegova duša, njegovo čisto in pošteno življenje, enotno in močno v svojem prepričanju, vse je bilo v njegovih očeh. Nagnil se je nekoliko, povzdignil je preteče roko in — »Tako!« je zaklical zgražajoče, pljunil pred mene in me je ostavil samega. Le ta trenutek sem se vdajal čustvu obžalovanja, milovanja in menda tudi občudovanja, potem pa sem vstal in odšel v lepo noč. »Kaj me briga?« — Moja malomarnost je dosegla vrhunec s sklepom, da se ne zmenim za ničesar več, z nikomur da ne govorim, kar ni neobhodno potrebno, da živim ko drevo, ki prejema od zgoraj toploto in rosni blagoslov. Sprva se mi je zdelo, da je ta moj sklep nekaj pretiranega in da ne odgovarja moji naravi, v nekaj dnevih pa sem uvidel, da mi ne dela nobenih sitnosti, da je bila torej nujna potreba, izvirajoča ne toliko v okoliščinah samotarja, kolikor v moji duši. Ukrenil sem vse potrebno, da ostanem dosleden in da živim izključno po zahtevah svoje lastne narave. Najpoprej sem vse obsojal. Spominjam se jate vrabcev, ki so se ženili nekega jutra po našem sadnem drevju. Kričali so in si pripovedovali venomer, dokler da so se vzdignili in z velikim čivkanjem zleteli na streho. Nehote sem se ozrl po njih in moje lene misli so jih obsodile: Norčavi, neumni zarod, ki je vesoljnemu stvarstvu v nadlego. Nisem jih pa obsodil zategadelj, da bi znesel nad njimi kakšno nevoljo, kajti nevoljen nisem bil, ampak kar tako sem jih obsodil, da so norčavi in neumni zarod. Obsojati vse in vse prezirati brez premisleka in utemeljevanja. Zdelo se mi je, da je v takem načinu mojega mišljenja posebna premoč nad vsem, kar pride pred moje oči in misli. Le tako da se lahko odkrižam dolgih premišljevanj in ostanem v duševnem ravnovesju. Na tem pa mi je bilo največ! Bal sem se sitnih vznemirjanj duševne gladine, viharjev, žalosti sem se ogibal kakor nagle plohe. Kadar se mi je zdelo, da mi postaja tesno in da moji pogledi blodijo, iščejo nekaj sladkega, močnega, velikega, sem poiskal kakoršnokoli razvedrilo. Počenjal sem pri tem dostikrat zelo neumne in smešne reči. Ležeč na postelji, sem brcal z nogama do stropa, se utrudil in počival, potem se postavljal na glavo ... In če sem pri tem slučajno cepnil na tla in se pobil, sem se smejal in nazadnje samega sebe preveril, da me nič ne boli. Nekaj blaznega je bilo v takem početju, kar sem po premisleku s strahom opazil. Prav je imel Turgenjev, ko je razdelil ljudi na Hamlete in Don Quijote. Brezdvomno spadam med poslednje, ki se ne brigajo za blaginjo svoje lastne osebe, ampak zasledujejo, zavedno ali nezavedno, idealne smotre, kar jih pri vseh ljubih ljudeh osmeši. Najhujše pa je, kadar postaja človek smešen samemu sebi in kadar začuti, kako padajo, gasnejo visoki plameni njegovega navdušenja. To sem občutil jaz. In mesto, da bi bil pokril razočaranega idealista s plaščem tihe resignacije, sem ga z lastno mi surovostjo privezal na vrv in ga vodil po svoj, duši v svojo žalostno zabavo. Mislim, da se v tem razlikujem >d slavnega Don Quijota. Vendar pa me je dohitela včjsi temna slutnja, ki se je nisem mogel obraniti. Zdelo se mi je, da bi na glas zaihtel, ko bi me nekdo zaklical po imenu in bi bil njegov glas mil, iskren, ljubeče očitajoč ... Da bi šel za njim, kamorkoli bi veleval. Kaj bi vendar počel? sem se vprašal solnčnega jutra. Stal sem pred domačo hišo, bos in gologlav, neumit in nepočesan, kakor sem bil prilezel iz svojega gnezda na senu. Gledal sem po zelenem travniku in nisem mogel premakniti pogleda drugam, tako je godila temnoživa zelen mojim očem. Nežna, že pokošena trata je sušila roso na solncu, lahen jutranji veter se jo je tuintam dotaknil sunkoma in zbežal kakor dober sel proti gozdu. Moj oče je razkapal nekaj po njivi, njegovi beli rokavi, zavihani do laktov, so se bleščali na solncu. Kadar je vzdignil motiko, se je zasvetilo ostro železo, nekaj srebrnih žarkov je sedalo nanj in zopet izginjalo, ko se je zagrebla v zemljo bleščeča kovina. Opazoval sem to igro solnčnih žarkov in zeval kot delfin. Pa sem zagledal človeka, ki je korakal tam od gozda. Čokat možicelj je bil in palico je imel v roki. Zibal se je v hodu krepko na to in ono stran, naš pismonoša je bil. Oče je ustavil delo in sloneč na toporišču čakal. Ko ga je spoznal, je zopet zavihtel motiko in se ni zmenil zanj, dokler ni prišel mimo. — Ali je vaš sin doma, je vprašal, imam pismo za njega! — Doma je, lenobo pase, je odgovoril oče in pokazal na mene. Vročil mi je pismo in tožil o hudi vročini, ki pripeka že na vse zgodaj. Jaz sem molčal in se nekoliko sramoval svojih bosih nog pred njim, obutim človekom. — Kako pa se imate na počitnicah? je vprašal in nažigal pipo. In ves srečen, da se lahko nekoliko pogovori, je začel tožiti o bolečinah v desni nogi. Da se je bil prehladil že pri vojakih, da je bilo pri vojakih zelo lepo in da ni več dandanes takih vojakov kot svoje dni. Potem govori o svojem prijatelju, ki mu je onega leta zlomilo nogo, ko so nalagali velik parni kotel. Da še danes ni zdrav in da je včeraj dejal: »Ne bova dolgo!« In pri tem da je pokašljeval in bil čudno bled. Jaz pa tega prijatelja ne poznam in bi rad čital pismo. — Še imate danes veliko pošte? — Saj res, še precej! Tam in tod! — in je odrinil z vljudnim pozdravom. Odpiram pismo, ogledujem pisavo, poiščem podpis in preletim kratko vsebino. Dekle mi piše, moja prijateljica, ki je že dolgo nisem videl. Vabi me na veselico, ki se bo vršila prihodnjo nedeljo, in prosi, da bi zagotovo prišel. Lepe prijateljice pridejo ž njo, lepe in zanimive. Še enkrat prosi in me srčno pozdravlja. Da bi šel na veselico? Kaj bi neki tam? Poslušal petje, dolgočasil se ob diletantski predstavi, potem se pa napil in prišel pondeljek zjutraj siten in praznih žepov domov. Kaj bi tam na veselici? Ne pojdem, zagotovo ne! Prijateljico sicer spoštujem, dobro dekle, pa — ampak lepe in zanimive so njene družice, pravi! Kakšne so neki? Že pri tej misli me je bilo sram, da stojim bos in neumit pred hišo. Hitro odidem in čez pol ure sem že bil v imenitni študentovski obleki. Tako nečimcren sem bil, da sem zavoljo »lepih in zanimivih« postal hipoma kavalir in in si dejal, da mora biti človek z vsako žensko, bodisi z najgršo ali najstarejšo, bolj obziren kot z najboljšim prijateljem. Dva naslednja dneva pred nedeljo sem prebil v radostnem pričakovanju. Viharno vesel sem bil in govoril z vsakim, ki me je hotel poslušati. Sestri sem pripovedoval, zdi se mi, o asirski sužnosti Izraelcev, popisal ji bedo in trpljenje tega naroda tako živo, da se je čudom čudila in so ji pritekle solze v oči. Lupila je krompir in na pragu je sedela. Kadarkoli se je vzdignila, da pogleda v kuhinjo in premakne lonce, sem stopil za njo in ji pripovedoval. Od Izraelcev sem prešel na stare Grke, obleganje Troje, ji opisal homersko. Junak Eneja in njegova pot jo je zanimala naj- 65 s bolj, a nesrečna kraljica Didona se ji je smilila, da me je večkrat prekinila s klicem: »Uboga ženska!« Odisejeve blodnje in njegovo srečanje s prelepo Navzikajo, končno svidenje z zvesto Penelopo, moji medli orisi sivih, homerskih časov, vojne in bitke narodov, dejanja in nehanja zgodovinskih herojev, vse trpljenje človeštva, ki stremi za resnico in svobodo, pa nima v tem gigantskem boju kot svoj razum in dvoje slabih oči, dvoje slabih rok, — vse to se je zlivalo v bronast glas, ki je močno preglasil in ji dal pozabiti večerni Ave Marija. S svojim lastnim trpljenjem sem barval svoje pripovedovanje. Glas se mi je tresel in vedno bolj sem občutil, da se je v meni nakopičila bol, ki ji moram dati duška z besedo med ljudmi. Minil me je ves tisti lažnivi mir, vsa tista sebi samemu hlinjena malomarnost, s katero sem sklenil iti življenju naproti. Raztopil sem se bil, bilo mi je lažje, ne da bi se vprašal odkod in čemu je prišla taka izprememba. Tudi očetu sem se bil približal in začel dolge pogovore. O zemlji, o solncu in zvezdah sva govorila, sede zvečer pred hišo, ko je na severni nebesni strani padal Veliki Voz. Urni Delfin na vzhodu je bežal skoro vidno mimo drugih zvezd, žareča večernica se vzdigovala vedno višje. V soboto zvečer je bilo, ko so domači malo ranije prenehali z delom. Oče je bil izredno živahen, dasi se je omejilo njegovo zanimanje zgolj na vprašanja. Razkladal in in tolmačil sem mu vse tiste moderne hipoteze in teorije o razvoju gmote in sem mu z lahkimi prispodobami skušal razjasniti postanek sveta, kar meni samemu ni bilo prav jasno ... Tu pa sem naletel na žilav odpor, kajti krščanski Bog je bil po sredi. Poln dobre volje in ljubeznive pripravnosti sem hotel obiti tudi to vprašanje, ampak oče me je ustavil. — Ali veruješ v Boga, ali ne veruješ? — Verujem! Ampak jaz nosim svojega Boga v srcu, v srcu ga čutim, na tihem ga molim in častim. In moj Bog ni takšen kakor vaš, moj Bog je večji, mogočneji in meni bliži kot vam vaš Bog, ki se ga samo bojite. Saj veste — sem se obrnil iskreno in zaupno k njemu, — saj veste, da nisem hudoben človek, da ne želim nikomur nič hudega in da smatram vse ljudi nesrečne, ker nismo sami krivi, da smo na svetu. Čutil sem, da ne govorim prav, da sam sebe ne razumem in da ono, kar nosim v srcu, označujem premedlo, preboječe. Oče je to zaslutil in me je zaskočil. — Zakaj pa potem ne hodiš v cerkev, zakaj ne opravljaš verskih dolžnosti? Že dolgo let te nisem videl, da bi bil pokleknil k molitvi. Poskusi enkrat, izmoli vsaj očenaš, boš videl, lažje ti bode! Gledala sva se iz oči v oči, in ko je izgovoril, sem jih jaz prvi pobesil. Jaz človek misli, človek kulturnih razpoloženj, v svoji naobrazbi visoko nad njim, jaz plod vseh mogočih modernih idejnih struj, sem pobesil oči pred njim in to zaradi vprašanja, ki bi ga bil drugače zastopal z gorečnostjo divjega jakobinca! Kako mogočna, kako vzvišena je vendar vera naših ljudi, v svoji čisti enostavnosti kako sveta! Kaj bi dal za tako močno vero? Omahoval sem pod težo njegovih besed, topil se pod njegovo enostavno pa toplo zgovornostjo, ko me je spominjal naukov rajne matere in mi slikal srečo, ki jo najdem, ako se spokorim. Brez dvoma bi se mu bil uklonil, popustil zavoljo čustva in mu nehlinjeno priznal, da je resnica na njegovi strani. Ko bi ne bil začel s tistimi ogavnimi pridi-garskimi operacijami, ki kažejo iz prižnic in spovednic lesenega hudička v strašilo neumnim ljudem! Vrglo me je nazaj in pred hipi prijetno čustvo mi je postalo zoprno in odurno, da sem se ga sramoval in ga zaničeval. — K spovedi pojdi in k obhajilu, če ga boš vreden, pa te minejo vse brezverske muhe! je končal in se je ozrl po nebu. Vstal sem brez besed in zlezel na svisle. 67 5» Cela ta noč je bila hrepenenje. Ležal sem v senu, globoko zarit, z rokama pod glavo, v glavi pa sto ognjenih misli o naših ljudeh, o našem narodu. V nemirnem polsnu sem zasledoval življenje naše narodne duše stoletja nazaj. Naenkrat se mi je zazdelo, da vidim neizmerno, nepregledno stepo. Okoli, vse naokoli nizko obzorje, tajinstven somrak od zemlje do neba. In zopet velikanski ogenj na sredi stepe, v bogatih plamenih ogromno gromado, do neba žarečih ognjenih jezikov, h od neba prihaja oblak, črn in gost, in pritiska na ogenj, duši ga tuintam, popolnoma ga ugasne tuintod. Pa zopet se vzdigne, vzbuhti v krvavih plamenih, nanovo zaživi v prelepih ognjenih barvah. Vedno bliže me nosi hrepenenje, da se združim s tem ognjem. Glej, že sem pokleknil pred žarečim robom, roke sem povzdignil in molil ta goreči ogenj, borbi svetlobe s temo žrtvoval svojo srčno kri. Zajeli so me sikajoči plameni, zagrnili me celega, vedno višje me nosili na gromado, odkoder se oziram nazaj po plamenih, divjih, rastočih, krvavih. In ko pogledam k nebu, ni bilo več teme, ne črnega oblaka, zvezde so ljubko migljale. Zbudil sem se. Skozi špranje je gledal nebesni azur, drhteč v nočni tišini. Proti zapadu je mirno plula polna luna, kot skrbna ženka, ki kleče na prtu vpleta bele rože, bele zvezde po temnosinjem nebu. Zabolelo me je srce, ko sem jo zagledal, sladka žalost ga je zalila do vrha. Pa ni bila žalost, ampak hrepenenje je bilo, hrepenenje po lepi ženski, ki nas prevzame, kadar se nenadoma prebudimo in začujemo tajinstveno, hrepeneče ihtenje prirode. Po belem dnevu koprni priroda in le samotna srca jo razumejo. In potem sem zaspal brez sanj, in potem se zopet zbudil, slavno nedeljsko jutro me je pozdravilo s smehom solnčnih žarkov. Doli po dvorišču se je kregal oče, sam bogve zakaj, po svoji stari navadi. Tako se je kregal vsako jutro, podvizal se krog hiše, pregledujoč vsako stvar in oštevajoč bogve koga. Nihče mu tega ni zamerjal, meni je to celo ugajalo kot stara pesem, ki me spominja mladostnih dni. Ko je potihnil njegov kreg, sem vedel, da se je odpravil v cerkev in sem zlezel na plan. Solnce je stalo že visoko in nebo je bilo jasno kot ribje oko, kakor bi rekli stari pisatelji. Jutro je bilo veselo, prešerno žgolenje škrjancev je donelo po zraku. Stal sem pred hišo in zopet gledal kričave vrabce, ki so se ženili po gostem drevju. Nič več mi niso bili zoprni, da so neumni in norčavi zarod, jih nisem obsodil. Prsi so se mi širile skrivne radosti. Naenkrat sem se spomnil, da sem mlad in svoboden, zdrav in živ, kot oni vrabci na drevju, in sem zaukal iz polnih prs, zapel veselo pesem in se šel oblačit. Bil sem sam doma, vsi so odšli v cerkev. Zajutrka niso kuhali, zato sem si ga kuhal sam. Nacepil sem suhih tresk in zakuril v štedilnik in pristavil mleko. Pa se mi je zdelo neumno, kaj bi kuhal zajutrk! Odstavil sem mleko, pogasil ogenj in poklical mačko. Priletela je od nekod, ko pa je spoznala mene, je nezaupno obstala in mijavkala vprašajoče. Kajti vse dni sem sva si bila nespravljiva sovražnika, preganjal sem jo, kjerkoli sem jo našel. Nalil sem ji mleka v skodelico in jo prijazno povabil. Oprezno je nastavila gobček, še zmirom nezaupno in boječe. Pogladim jo po hrbtu in vse je bilo dobro. Z visoko povzdignjenim repom in z elegantno pozo je začela srebati, jaz pa sem si v šali dejal, da se mora človek pomiriti z mačko, kadar se odpravi med ženske. In potem sem se začel oblačiti. Bože moj, kako ne-čimerno sem se oblačil! Tri kravate, bela, sivkasta in za-molklordeča, so mi delale največ preglavice. Katero bi? Po dolgem poskušanju sem se odločil za zadnjo in jo privezal ženijalno. Trikrat sem se počesal, kako imenitno, bože moj! Vsak las je ležal kot prilepljen! In klobuček sem postavil na glavo kakor zlato krono! Poiskal sem palico in izstopil. Na pragu sem še pogledal nohte in našel, da so predolgi. Hitel sem po škarje in jih prirezal, umil si še enkrat roke, zaklenil vežna vrata, položil ključ na skrivno mesto in ... Šel sem po beli stezi med travniki z eleganco pariškega dandy-ja in prišel srečno na široko državno cesto. Solnce se je smejalo, nebo je bilo čisto kot ribje oko in tako dalje ... in tako dalje ... III. Bil je prostor ograjen, z jelševjem zastavljen. Ob ograjah so stali šotori in nudili rujnega vina, jestvin, cvetja in drugih veseličnih reči. Ljudi je bilo živahno torišče, vse se je gnetlo križem. Ob hitro pripravljenih mizah so posedali lačni in žejni, bolj razposajeni in vztrajni so tekali okrog, pozdravljali se z znanci, stiskali si roke, smejali se in bili široke, praznične volje. Dekleta so v lehnih letnih toaletah žarela na solncu kot zrele breskve, prejemala poklone go-spodičev, čevrljala, kramljala, razlikujoč se po svoji živahnosti od večjih in manjših skupin resnih, rejenih gospa. Odnekod je drvila poskočna koračnica, debeli bas se je razlegal najbolj, v svesti, da vlada s svojo široko ravno-dušnostjo nad vsem materijalnim veseljem tega slavnostnega prostora. Ko sem se pomešal med ljudi, je zbežalo moje veselje, moje navdušenje padlo popolnoma. Temna praznina je nastala v mojem srcu, gnus se me je polotil in se objavil v prezirnem nasmehu. Začutil sem, da ne spadam med te ljudi, da sem prišel med nje kot navdušena veša, ko je zagledala gorečo svečo. Že sem se odpravil in šel počasi mimo gruče žensk, ki so bojevito hihitale. Ne vzrši se po njih, sem zažigal cigareto in se okrenil, ko mi je nekdo položil roko na ramo. — Lepo, lepo! me je nagovorila s pojočim glasom prijateljica, ki mi je bila pisala. — Ste vendar prišli in kar sami? je nadaljevala, motreč me z nebeško modrimi očmi. — Pojdite z mano, mi se imamo imenitno, večja družba nas je! Tam le! — je pokazala s prstom in me potegnila s sabo Leonardo da Vinci: »Monna Lisa«. Nerodno kot medved sem stopal za njo, komaj sva se prerila skoz silno gnečo. — Pojdite, me je vlekla za roko, belo in polno in vročo, da sem se je slastno oklenil. Moji pogledi in moje misli so obtičale na njej, poželele jo, poljubovale. In od roke so zablodile po njenem vitkem stasu in se začudile njenim obilim plečam, belemu vratu, stolpu Damaskovem iz Salomonove visoke pesmi. Kljub silnemu navalu krvi, ki je zavrela v meni, me je vendar nadvladala sadistična misel, ki se je nisem mogel obraniti: kako bi švignila kri iz tega belega vrata, ko bi se zarilo vanj ostro železo! Na mah pa sem se je sramoval in strahotna preiskoval, odkod in zakaj me je prevzela. Ali me je sramota tako podivjala, da se je elementarni izbruh veselja spremenil vsled razočaranja v cinično krutost? Pa nisem imel več časa, da bi premislil do kraja, kajti mrk in mračen sem opazil, da stojim pred večjo družbo. Predstavili smo se, podali roke, za hip pomolčali in dobili vina. Prijateljica je polnila kozarce, mi drugi smo se radovedni ogledovali. Bili so trije mladeniči, res mladi in krepki fantje, študentje po poklicu, po srcu slovenski veseljaki, ki jim teče življenje gladko po zlati srednji poti. Meni na desno je sedela prijateljica — Jelica ji rečem — na levi neka druga gospodična, ki ji ne vem imena. Na nasprotni strani sta bili tudi dve, ki jih pa nisem upal pogledati. Dušila me je tesnoba v grlu, čelo se mi je naoblačilo. In da skrijem pred družbo svojo slabo voljo, sem vzdignil kupico, trčil s sosedi in jo izpraznil do dna. Eno, dve, tri in moja čemernost se je topila, široko veselje se me je lotevalo bolj in bolj. Glasan in razposajen sem začel zabavati družbo, smejal se in se blagohotno prepiral za vsako malenkost, koval dovtipe in pozabil na vse »principe mračnega čela in grdih pogledov«, ki sem jih bil prinesel iz svoje skeptične samote. Skratka, bil sem na potu, da se kanibalsko napijem — in potem sem nenadoma umolknil. Zakaj opazil sem nasproti dekleta, nikoli, nikoli še takšnega. Velike, temnorjave oči so se zagledale v mene vprašajoče, in njih nedolžni svit mi je presunil srce. Za-molklordeča polt, mestom posuta z belimi pegami zdravja, je vzbujala v meni močno čustvo nežnosti. Bila je razoglava in njeni po sredi razčesani lasje so padali na vsako stran v bogatih, gladkih črnih kodrih, ko mehke golobje peroti, pokrivajoč sence. In med lasmi, med temi mehkimi peroti, se je bleščal beli trikot visokega čela. Fina, ljubezniva črta od brade do svetih deviških grudi, je spominjala angelja, ki moli. In proč je bilo opojno vinsko razpoloženje, proč s šalo, smehom in veselim hrupom, — padel sem nekam in in zatrepetal pri navalu močnega čustva ljubezni. Brez dvoma, zaljubil sem se v istem hipu, zaljubil se s strastjo samotarskega starca, z mogočnostjo duha, ki išče demonskih skrivnosti, spenjajoč se po svojih ponosnih mislih v višave novega življenja, pa se nikoli zadovoljen vrača truden in napol blazen k ženski, edinemu zavetju in dopolnilu svojega bitja. Oj da, zaljubil sem se z vso svojo mlado, spočito in vročo krvjo in začutil v svojem anarhističnem srcu nekaj trdnega, nekaj znanega. In sem vedel, da so to bile sanje prvih mladeniških let, davno prezrena koprnenja, iz bogve kakšnih vzrokov zavržena in potuhnjena romantika. Prisotnost tega krasnega bitja me je popolnoma spremenila. Oči so drugače gledale, usta drugače govorila, vse kretnje se ublažile. Zamaknjen sem zrl samo njo, poslušal samo njeno gladko govorico, obdal jo s čarom vso in vso, spletal ji vence fantazije. Dokler se ni sklonila k meni Jelica in mi prišepnila Kettejeve verze: Saj vi glasovi ste bili, ki mene prevarili ste, saj vi pogledi ste bili, ki mene preslepili ste. Zdrznil sem se in se zavedel. Družba se je glasno smejala, s smehom plačala študenta, ki je povedal zanimivo dijaško anekdoto. Pili smo zopet in zopet. Jelica mi je pripovedovala o svojih razmerah, o svojem življenju, odkar se nisva videla. Naenkrat pa se je živahno okrenila k meni, povzdignila roko in smeje se vprašala: — Kod hodijo vaši pogledi? — Kdo je ta gospodična? sem ji odvrnil in zvedel ime in bivališče svoje ljubezni. Krstno ime je bilo navadno, vsakdanje in po mojem navdušenju tako lepega dekleta nevredno. — Hedone! sem zaklical v svojem srcu, tako te bom imenoval jaz. Hedone, slast, bodi tvoje ime! Hvaležen sem ti za pogled, s katerim si me osrečila. Ko smo se vzdignili, da pogledamo javno telovadbo sokolskega društva, ki je priredilo to veselico, je stopala Hedone z ostalo družbo, jaz pa sem ostal zadaj in se pomešal med množico. Zdelo se mi je potrebno, da na tihem uživam svoja nova čustva, tako neizmerna, svetla, solnčna, jasna. Godba je zaigrala koračnico in mlada telesa telovadcev so se zazibala v prijetnem ritmičnem taktu. Vse naokrog je molčalo, z napetim zanimanjem je zrla tisočglava množica svoje ljubljence. Vsak izmed teh tisočev je čutil blagodejnost skupnosti, po možnosti svojega srca bolj ali manj ljubil domovino svojo in utrdil vez, ki ga spaja s to množico trenotno enako mislečih. Evo naše slovenske Olim-pijade — dalje si nisem upal, zakaj beseda »slovenske« mi je zaprla pot v davnino. Spomnil sem se sinočnega večera, prepira z očetom in vseh svojih ognjenih misli o domovini, o narodu in o slovenski duši — ah, saj to ni mogoče! Ampak dejal sem si: Če ni vere v tvojem srcu, pa je vera v teh tisočih okoli tebe, ali boš obupal? S tem vprašanjem sem se tolažil, ponavljal si ga venomer in sem ljubil . . . Polagoma pa je prišel večer. Telovadci so odkorakali, godba je utihnila. Zdelo se je, da se je razlezla med ljudmi in dala vsakemu po veselo noto za ta večer. Šum je po- stajal večji. Veselje je hodilo od mize do mize, dotaknilo se vsakega srca in kmalu se je oglasila pesem. Tuintam, tuintod, potem pa vsepovsod. Mogočne davorije, viharne napitnice, zaljubljene pesmice so krožile po šotorih, v naši družbi pa je zapel nekdo pesem o pijanem študentu. Sedeli smo na starem mestu, Hedone zopet meni nasproti. Bila je zelo vesela in kar nič ni tajila, da ve za mene. Vse poglede mi je prestregla in mi jih vračala s toliko udanostjo in milobo, da nisem več dvomil v svojem srcu: Ljubi te, ker jo ljubiš ti in ker tako hoče usoda! Kako nebeško sladko so mi donele na uho njene besede, ko je kramljajoč sosedom pripovedovala o svojem psu, o velikem Čuvaju, ki ga kroti s svojim prstom in se na samem ž njim pogovarja. Pes da je zvest in da jo vdano posluša in da se dela, kot bi jo razumel. Kako nežno je govorila, kako srčno se je nasmejala, ko je posnemala z roko psa, kako se ji dobrika s taco. Poslušal sem jo zvesto in se premagoval, da bi jo pogledal. Zakaj, bal sem se, da bi s pogledi razdrl v svoji duši čar njene bližine in omadeževal s prevročimi željami čisto mlado ljubezen, ki me je toli povzdignila. Kot povodenj je raslo veselje vsenaokrog in odtrgalo vsakega od mize. Vse je šlo križem, vse pijano, vse veselo, vsakemu je bilo preozko na enem mestu. Opazil sem, da so se nam pridružili neznani ljudje, da so nam odpeljali Jelico in dva mladeniča in da se je tudi Hedone izgubila v silni gneči. Ostal sem sam in pil in grenko mi je bilo pri srcu. Začel sem dvomiti o iskrenosti njenih pogledov in bil grdo ljubosumen zavoljo mraka, zakaj, srca so bila polna in priložnost blizu. Kaj če ima ona svojega, ki jo je odpeljal na ljubavni pogovor, siten in ljubosumen pogovor zavoljo tistih pogledov, ki družbi niso mogli ostati skriti! Tako sem se razjedal in se vzdignil in šel čez travnik z njenimi očmi v svojem srcu. Velike, temnorjave so me gledale vprašujoče. Kaj hočete od mene? Postal sem sred travnika in jo oboževal, hrepenel in molil najlepšo molitev svojega življenja. Molitev ljubezni, ki mi je danes tuja, tako tuja, sovražna, da me je sram . . . Iztegoval sem roko proti nebu in zdi se mi, da sem mrmral nekaj o srčni krvi.. . »Vzdigni me, Hedone, iz tega vsakdanjega mrtvila, pokaži mi moje sreče zvezdo. Zares, brez tebe je ne najdem!« Tako sem vzdihoval, ko se mi je približala. Ne vem, ali je prišla slučajno, ali me je iskala. V mraku so žarele njene oči, cela njena postava mi je oznanila, da sem uslišan. Molče sva se zrla nekaj hipov, moja roka je poiskala njeno in molče sva šla gorindol po travniku. Nobene misli ni bilo v moji glavi, z nobeno kretnjo se nisem izdal. Bil sem sladka harmonija sreče, ljubezni — oj trenotek, ki se ne vrne nikoli, nikoli več. Kakor da sem vedel, da je moja, je nisem nagovarjal. Voljno je šla z menoj, obstala, ko sem postal jaz in me poljubila, ko sem jo jaz poljubil. Ljubim te, Hedone, ali me ljubiš ti? — Pokimala je rahlo, komaj vidno in se pritisnila k meni. In v tistem hipu sem že obžaloval, da sem ji odkril svojo ljubezen z besedami. Zdelo se mi je, da sem jo oskrunil s poljubi in da so besede razdrle drhteči čar blaženih čustev. Očital sem si, da sem nekaj zamoril. Žgoča praznina se je polastila moje duše, strašna moja stara znanka. Poznam jo iz otroških dni, iz tiste temne noči, ko me je prvič obiskala. Ležal sem na klopi za pečjo, moja pokojna mati je vzdihovala bolna na postelji. Smilila se mi je in pritajeno sem ihtel. In bal sem se nečesa strašnega, pošastnega, in vedel, da pride, da mora priti. Završelo je po izbi, ko sem odprl oči. In iz teme se je pokazal satan, zli duh moje otroške domišljije. Kako vabljiv in kako močan je bil njegov nasmeh! Vleklo me je k njemu in že sem vstal in stopal po prstih, da me ne čuje mama. Naenkrat pa me je zabolelo v srcu in silna žalost me je pretresla. Zavedel sem se in zajokal. In potem sem čutil tisto strašno praznino v svoji duši, prvič takrat tesnobo življenja, zaslutil prvič prepad, ob katerem se plazijo naši dnovi. Ta- krat sem jo čutil prvič in kadar me obišče, vem, da je satan blizu. In tistega večera se je bil priplazil, da skali moja srečo. Hedone je slonela na mojih prsih in jaz sem se bal za njo. Ali čuti nemara tudi ona bližino zlega duha? Ali vznemirja njene deviške grudi poleg sladkega nemira prve ljubezni tudi temna, daljna slutnja življenskega brezna? Čemu te misli, čemu ta strah? — Hedone, midva ne bova srečna! Rekel sem tako brez misli, besede so bile srčni vzdihi. Hedone se je zdrznila. Pogledala je vame, žar njenih oči je potemnel, v hipnem svitu vzplamenel in zopet ugasnil. Ljubezen komaj porojena, je bila užaljena, v kupo opojno je kanila prva kaplja strupa. — Čemu te misli, čemu ta strah? je šepetala. — Čemu te misli, čemu ta strah? sem ji odgovarjal ... Zaman! Molče in roko v roki sva šla nazaj do šotorov in poiskala našo družbo. Pozno v noči se je odpeljala. Pred slovesom mi je stisnila roko in čuden nasmeh se je zazibal krog njenih usten. — Na svidenje! — Voz je odropotal v temno noč. Dolgo sem gledal za njim. Ropot je pojenjal v daljavi, moje srce pa je poslušalo-vsenaprej. IV. Stari bog, močni bog, ti večno solnce! Stara boginja, močna boginja, ti večna ljubezen! Glejte krajino vzhajajočega solnca! Jutranja zarja, moje hrepenenje jo je pripravilo nanj, ki je prišlo v zlatu in škrlatu. Glejte moje srce po tisti sveti nedelji! Vse,"kar je bilo v njem slabega in grdega, je izginilo, je skopnelo, povzdigovala ga je angeljska čistost... Bil sem dober, blag kot jagnje, lilija v polju sem bil. Moje misli so bile dolge grede, po njih posejane cvetke ljubavnih želja, moja duša hrepenenje, belo in čisto kot labod, ki se je vzdignil k solncu. Karkoli sem počel, kamorkoli sem stopil, povsod sem razlival ta sladki čar svoje ljubezni. Zdelo se mi je, da nosim v svojih prsih solnce, ki sveti celemu svetu, in da celi svet zre vanj in prosi milostnih žarkov. Bil sem kralj. Kaj je ljubezen, nisem preiskoval. Moja filozofska nagnenja so umrla, cinični pomisleki o ženah so prenehali, moja samota je zadobila zlato okvirje tiste dni. In od bleščečega roba so se napenjale srebrne žice, vedno gostejše, glasnejše, v tisoč različnih glasovih pojoč, eno otožno, eno veselo, vse skupaj se izlivajoč v visoko pesem ljubezni, ki je opijanila moje celo bitje. Pod staro jablano sem sanjaril tiste dni, moje sanje so bile nebeško smele, nobena moja misel se ni pečala z vsakdanjostjo, s trdim zemeljskim življenjem. Kaj bi utegnilo biti iz naju, kaj da je cilj najine ljubezni, nisem premišljeval. Snoval sem samo lepo podobo, trudil se, da bi v čim jasnejših obrisih stala ona pred mojo dušo. Dvomov nisem poznal, zakaj njene velike temnorjave oči so bile zvezde, v katere sem zrl poln upanja. Vsak dan mi je prinesel novih sreč, tako velikih, tako neizrečenih, da sem bil bolan. Da, moja sreča je bila bol, in moja bol je bila sreča, brez katere bi bil umrl. Vdajal sem se ji ves in povsod sem zahteval potrjenja. Poiskal sem stare pesnike, čital zopet obilno, po davno prezrenih romanih sem listal in se naslajal ob ljubavnih prizorih. Pod tisto jablano sem sedel nekega popoldneva, ko je moje hrepenenje prišlo do vrhunca. Odložil sem Wertherja in se naslonil na deblo in se zagledal v daljavo, kakor se zagledajo v daljavo hrepeneči zaljubljenci. Tam v daljavi je stala visoka gora. Tam za tisto goro sem vedel, da biva Hedone. Kam bi se dal od nemira, kam bi se skril pred seboj? Misel srce mi razdira, sladek je moj nepokoj. Stara jablana kraj mene z listjem otožno šušti. Vrhe ima zelene vilaste vrhe tri. Prva dva v južno gresta, tretji v severno stran, kamor gre bela cesta, kamor jaz zrem bolan. GledamMn mislim, drevi vranega konja bi vzel, v mraku bi dirjal k Tebi, v noči bi tje prispel. Ti bi pri oknu stala, štela bi zvezdice . . . In v neizmernost bi bila tekla moja pesem, da me ni zaklical oče. Na travniku so nalagali krmo, mudilo se jim je, ker se je nebo mračilo in se je nad gorami podila nevihta. — Sila je, pomagat pojdi! je dejal oče. Nevoljen sem zamenil liro z vilami in pomagal. Hiteli smo, a vendar nas je ujela ploha. Vsi premočeni smo prišli domov, z očetom sva sedla na prag. Lilo je v gostih, debelih curkih, oče je rekel, da se je utrgal oblak. Zdaj pa zdaj je zagrmelo votlo v daljavo, bliskalo in treskalo, da se je tresla zemlja. Obzorje se je ožilo bolj in bolj, nevihta je besnela. Drevesa so se pripogibala, veje so hreščale, mladike padale, bolestno stokanje je napolnilo prirodo. Oče se je bil zamislil, jaz razžalostil in v žalosti vzdihoval. »Gora, visoka gora odmakni se, za hip potihni vihar, solnce posij, da jo uzrem, drago svojo! Kaj dela, kaj misli brez mene?« — Stopiva v hišo, hladno je že! me je opomnil oče. Mrak se je storil prej kot navadno. Z očetom sva sedla za peč in molčala. Že nekaj dni sem me je meril s posebnimi pogledi, s tistimi sivimi, strogimi, ki so oznanjali domačo pridigo. — Čuješ! je začel, pokašljal in nadaljeval, — čuješ, spremenil si se nekaj od nedelje sem, zdi se mi tako . . . Več delaš in ponižnejši si nekam. Tudi otročji nisi več . . . Nekaj imam na srcu, poslušaj me! Zadnjič me nisi poslušal do kraja. — Ne, truden sem bil in svoje misli sem imel! — Saj vem, da imaš svoje misli, vsak človek ima svoje misli! Ampak ti si nevernik, hud nevernik, ki si zavrgel Boga in zdaj trpiš. Vem, ti trpiš in težko mi je gledati te takšnega. Kaj bo, kaj bo s teboj, če ne prideš do pravega spoznanja! Vzdihnil je globoko in se je zagledal v oknu. Tam zunaj je bilo, kot bi se podilo tisoč satanov v pijanem veselju nad mojo dušo. Burja je tulila v boju z drevesi, veje jablani pred oknom so udarjale ob stekla, kot bi trkale in prosile zavetja. Oče je postal pozoren, vzdignil je glavo in bil zopet gospodar. — Oklestiti jo bom moral jablano, da mi ne pobije oken. Bog se nas usmili, taka nevihta. — Veš, smiliš se mi, ko te vidim takega. Kaj ti pomaga, če si učen in znaš več kakor mi, ko pa ni zadovoljnosti v tvojem srcu! Niti je ne bo, dokler se ne ponižaš pred Bogom. Jaz pa sem videl goro, goro visoko na severni strani. Posul sem jo s cvetjem od vrha do tal, na vrhu pa sem prižgal luč, da jo vidi draga moja onstran gore. — Tudi svojega cilja ne dosežeš, ker nimaš vere. Ne veš, zakaj se mučiš po svetu že leta in leta sem. Čemu to? Kos kruha bi našel tudi doma in lepo z Bogom spravljeno bi teklo tvoje življenje. — »Hedone, ali vidiš luč na gori, ali slutiš mojo veliko ljubezen? Kaj mi je življenje brez tebe, kaj vsaka vera, ako ne verujem vate! Podaj se na pot brez strahu, glej od vrha prihaja luč, in steze so bele in gladke. Oj pridi, pridi!« — Veliko si se učil, verjamem ti, toda prave modrosti še nisi našel. Življenje ni ura, ki jo presediš v krčmi pri vinu, da se veseliš, ampak življenje je dolžnost, da trdo delaš in se v potu svojega obraza trudiš po zemlji, četudi ti rodi sam osat. Vesel boš tudi njega, ako imaš vero v svojem srcu! — »Na vrhu gore se najdeva in se poljubiva s pogledi, ki so jih napolnili dnevi samote in čakanje z žarkim hrepenenjem. Govoriva, šepečeva si besede cvetja, ki sva jih čula po solnčnih poljanah, ko naju je gnalo koprnenje iz tihega doma v vabeče daljave.« Verjemi, verjemi, ne moremo izpod božje kape! Strt in majhen boš klical na smrtni postelji njega, ki je izvor vse dobrote, pa bo prepozno! — »In najina sreča bo neizmerna. Najini duši zaplovita v bogato carstvo sanj, kamor se vali šumna reka, šumna reka hrepenenja vseh ljudi, vseh bitij, vseh svetov od vekomaj do vekomaj. Tam naju čaka čoln ljubezni. Vesla so povzdignjena, pripravljena, stopi vanj, da se popeljeva v večno blaženstvo . . . Kot boginja drčiš po širni gladini, zefirji se igrajo s tvojimi lasmi, iz tvojih oči sijo žarki na mene pogumnega veslarja.« Kot berač se mi zdiš, ki lazi brez doma od hiše do hiše. Obložili so ga z darovi, pa ne ve, kam jih bo spravil. Spomlad in leto preživi v trudnem pohajkovanju, ko pride jesen, ko pride zima, se žalosten ozira po gorkih ognjiščih. Tako je s teboj, tako bo s teboj! Ce ti glodajo dvomi dušo in te peče vest, kam se boš skril, kam se zatekel? Vera, edino vera te bo rešila! — »Hedone, Hedone!« — Pomagati ti ne morem, pomagaj si sam! Vzdigni se sam, poišči samega sebe! Vse, kar je dobrega v tebi, neguj, zalivaj kakor cvetje, nemara še postaneš cel človek. Stori to kmalu, čimprej stori to, da ne bo prepozno. Jaz sem oče tvoj, moral sem ti reči! — Njegove besede so izzvenele v vzdihu, ki se je bal zamere. Umolknil in ž njim je utihnil vihar, izšumel se je v daljavi. Le veter je zdaj pa zdaj zatulil krog oglov, pa zmirom slabejše, omagujoče. Moje sanje so izginile. Omamljen sem se vzdignil in stopil na plan. Kakor žerjavica, ki tli pod pepelom, je bilo v moji duši. Na dnu hrepenenje, gori tema žalosti in tesnobe. Oblaki so se podili po nebu, nebo se je čistilo. Mesec se je pokazal kakor svetel kamen, ki leti po vse- mirju. Med prozornimi oblaki so plesale zvezde. * ^ * * Uro pozneje sem drvel na neosedlanem konju po blatni cesti. Konj je nerodno metal svoje debele noge, poskakoval je in se vzpenjal. Objel sem ga krog vratu in ga priganjal. Po polnoči sem prispel pod njeno okno. Bilo je zaprto in temno. Tri kamenčke sem zalučil vanj, šipe so ne-voljno zažvenketale. Nihče se ni oglasil. Bolje tako! Da me je videla na penastem konju, zamazanega in brez klobuka, kaj bi bila rekla Hedone? O kako smešno! Nazaj jahaje se nisem bal ne Boga, ne nebes, ne vseh svetnic in svetnikov božjih. Studil sem se samemu sebi. Ledene misli so razžalile mojo ljubezen, in srce mi je krvavelo. Vsa nečista in grešna je bila Hedone pred mojimi očmi, gladka morska deklica, pol ženske, ribe pol. Bil sem ljubosumen. Mesec na nebu se mi je zdel kot Hedo-nino okno, za katerim jo objema zelen starec. Zvezde so pohotno zrle vanj, in moje kletve jih niso pregnale. Konj je žalostno povešal glavo. »Moj Bog, kedaj bo konec mojega trpljenja, kedaj?« — »Osel!« mi je odgovarjala jeka. Kolovratil sem po domačih gozdih, čuden in mrk ko jesen, ki je prišla v deželo. Deževalo je po več dni, solnca ni bilo več, kakor da je izginilo za vekomaj. Vedno niže je pritiskal nebeški svod na majhno, ubogo zemljo, na mojo dušo, na moje misli. Nič več nisem hrepenel do neba, nič več ljubil v upanju in sanjah, žalost je vodila moje življenje po polzki brvi obupa nekam v temne, neizvestne daljave. Počasi so tekli mračni dnevi, še počasnejše so prihajala njena pisma. Kadar se je pokazal na meglenem obzorju majhen mož, naš pismonoša, sem se zagledal vanj in štel na prste, da li mi prinese pismo od nje. Odmajeval je z glavo, ko me je videl mimogrede na pragu naše hiše, odmajeval je z glavo in se je prostodušno smejal, meni pa je trepetalo srce. In kadar je pisala, sem hlastno segel po drobni kuverti, jo raztrgal in čital, čital. Ampak zaman sem iskal v teh kratkih otročjih stavkih ljubezni in hrepenenje vračujočega hrepenenja, zaman se trudil, da bi našel v besedi »poljubljam te« tistega ognja, ki je požiral mene. Vendar pa so take vrstice vživale mojo fantazijo, in pisal sem ji dolga pisma, v katerih sem ji našteval vse svoje velike ideje, prisegal ji večno zvestobo in — jo svaril pred zapeljivci.. . Zdi se mi pa, da sem v sleherno pismo položil nekaj strupa, tistega zoprnega in zanikujočega čustva, ki me je navdajalo takrat, ko sem jo prvič poljubil. Le še enkrat je zacvetela moja sreča. Našla sva se po naključju. Hedone mi je planila krog vratu in ni mogla besede izustiti. V tistem objemu je bil vrhunec moje živ-ljenske sreče — in leta sem se že povprašujem, zakaj še sploh živim? Ker me ni objela ženska, temveč boginja, njena duša — bela boginja, zavoljo katere mi je dala usoda življenje. In njene grudi, ki se jih je dotaknila moja roka, niso bile ženske grudi, njene oči nič ženske, tisti trentoek nič strasten in pohotno razburljiv — zakaj, zakaj nisem takrat nehal živeti! Ker potem je zbežala moja sreča. Po-ljubovala sva se in objemala do nasičenosti, govorila neumnosti. Cesto so me nadlegovale frivolne misli. Včasi se mi je zdelo, da ni lepa, da je dolgočasna in vsakdanja ženska. Pozabljal sem celo navdušeno ime Hedone, vse do tistega večera, ko sem v sebi ponižal moža. — Ali me ljubiš, Hedone? sem drhtel v temi kraj nje. Jaz norec, zakaj sem vpraševal? Zvezala me je s svojimi lasmi, objela me je prenežno, a jaz norec sem vpraševal: — Ali me ljubiš, Hedone? Mučen molk je trajal nekaj trenotkov. Potem pa je poredno zavrisnila in me je pogladila po glavi rekoč: — Da, jaz te ljubim! Brez spoštovanja je izrekla te besede. Nažgal sem luč! * , * * Še v tistem predpustu se je možila, s kom, še danes ne vem. Brez odpovedi se je omožila, za dovoljenje me ni vprašala. Jaz pa sem sklenil, da ostanem devičnik. Bog mi je stal na strani, zakaj zvest svoji obljubi sem začel piti. A mojega očeta je to tako potrlo, da je umrl. Čuden človek! Še na smrtni postelji mi je žugal: — Če nimaš vere! — Odvetniški pisar sem, kmetje mi pravijo škric, literarno se imenujem skrita egzistenca, s katero je zadovoljno stalno omizje. Pijemo in pojemo, ščipljemo natakarico, či-tamo časopise in čakamo, da se vname vojna med Anglijo in Nemčijo. Za vzore se ne pričkam več; verujem v Boga in v posmrtno življenje. Tako živim in se ne vznemirjam. Oni dan je prišla sicer črno oblečena gospa v našo pisarno, ampak Hedone ni bila. Močno se mi je zdelo, da je bila Hedone, po njenem glasu sem sodil. Ne rečem, da sem se vznemiril, ampak začetega pisma na neko visoko osebo nisem mogel končati. Moj šef se je nekoliko jezil zavoljo tega. Ko pa je videl, da so mi stopile solze v oči, je pristopil k meni in je s kazalcem potrkal na mojo plešo. Moj šef je namreč velik humorist! Novačan. Pomladno hrepenenje. Že v vetru toplem morda šumijo bukve doma Kako mi sklenil je prsi domače grude pozdrav! Kako bi poljubil jo, majko, izgubljenec iz daljav! in skozi vrhove gre pesem in potniku gre do srca . . . Tam lahko je duši, tak lahko, Ni upov, spominov ni — le veter gre skozi vrhove in v vejah pomlad šumi... Martinus. Sošolci. Ivan Cankar. V ljubljanski realki sem imel sošolca, ki se je pisal za Gašpe-rina. Ta Gašperin je bil velik ne-godnik, učiteljem nadloga in strah. Lep, zdrav fant je bil, veselje očem. In tudi veselje srcu; zakaj vsi smo vedeli, da je od konca do kraja zvest in plemenit. Vsi smo to vedeli, samo učitelji ne; kakor je pač navada. Med učitelji in učenci je višji zid in daljši most, nego med Vatikanom in Kvirinalom. Gašperin se načeloma ni učil. Šolske knjige je zaničeval odkritosrčno. Nekoč mi je povedal, da se mu zde kakor tisti nagnusni črni polži, ki se po dežju pokažejo na gozdnih potih. Kadar mu jih je mati trudoma kupila, jih je takoj prodal ali pa razdelil med tovariše. Kako je prišel do četrtega razreda, sam ne vem. Z vsakim človekom je bil blag, prijazen, ves otrok; z učitelji pa je bil neusmiljen, ker jih je smatral za svoje naturne in poglavitne sovražnike. Neki suplent, siromak, je bil toliko nespameten, da je udaril Gašperina po licu. Ta je vstal, bil je nenadoma ves teman in je rekel tiho: »Ti, še enkrat poskusi!« ... Suplent se je hitro okrenil. In to je bil tisti Gašperin, kakor sem ga videl nekoč na ulici, vpričo ljudstva. Pred njim je stala njegova mati, vaška kramarica ali kaj takega. Majhna, drobna ženska je bila. za glavo manjša od sina. Povedali so ji bili, nesrečneži, da je knjige že spet prodal in zafrečkal. Obdelovala ga je kar na ulici z drobnimi pestmi, on pa ni zinil besede, klonil je glavo in je čakal, da se mati utrudi. Mene je imel rad, zato ker sem mu pisal naloge. Nič se ni zmenil, če je rajni profesor Rutar v svojem korenitem slogu napisal pod njegovo nalogo: »To ni zraslo na tvojem zelniku!« — Ali pa: »Prijatelj, to ni tvoje maslo!« — Če ga je vprašal naravnost: »Gašperin, ali si sam napisal nalogo?« ... je odgovoril po pravici: »Nisem!« — »Kdo ti jo je napisal?« — Molk. In Gašperin bi bil tudi molčal do konca, na natezalnici ali na žrjavici. Pozimi je bil vsak dan naš vojskovodja v snegu. Razred A in B sta se borila na prostranem dvorišču; in ker smo imeli Gašperina, je razred B vselej zmagal. Tam je stal, v sprednji vrsti ves žareč; polni, rdeči obraz je razodeval moč in zdravje, v očeh je sijalo — kakor kljubovanje vsemu svetu. Velikokrat sem dobil kepo v čelo, ker sem pozabil na boj ter ogledoval in občudoval Gašperina. Prav tak je bil tudi v telovadnici; on ki je bil v pusti šolski izbi miren in žalosten — zakrknjen, so rekli učitelji — se je med telovadnim orodjem čudovito razmahnil, ves pre-rodil. Kjer je bilo treba moči in hrabrosti, tam je bil. Zato so mu rekli učitelji, da naj gre za konjskega hlapca, ko ni za šolo. Nazadnje je res šel, v drugem polletju četrtega razreda. Natanko še vem, kako se je to zgodilo. Prelep spomladanski dan je bil, pondeljek. Prišel je katehet — hudoben človek je bil, zato ne povem imena — in je vprašal: »Kdo ni bil včeraj pri maši?« Vstal je edini Gašperin. »Zakaj te ni bilo? Ali si uro prespal, ali si bil bolan?« »Nisem prespal, tudi bolan nisem bil . . . na Rožniku sem bil!« »Kaj si tam?« »Nič... Po gozdu sem hodil!« Takrat je zakričal katehet z zariplim obrazom in hri-pavim glasom: »Izpred oči se mi poberi . . . takoj!« Gašperin je stopil k zidu po klobuk; med odprtimi vratmi se je ozrl po nas vseh z velikim pogledom in se je čudno nasmehnil. »Adijo ... pa kaj pišite!« Kateheta ni pogledal. Tako je šel in nikoli več ga nismo videli. — Zadnjič sem šel mimo kavarne »Evropa«, pa me je iz verande poklical po imenu grmeč glas. Tam je sedel Gašperin in me je pozdravljal z vsem okroglim obrazom; košate brke je imel in ogorela lica. V srce mi je segla mladost in vse toplo mi je bilo od veselja. »Kod si hodil toliko let, kam si se nam bil izgubil?« »Nikamor izgubil ... Ko me je bil spodil tisti človek, Bog mu povrni dobroto, sem šel naravnost k vojakom, kolikor sem bil mlad. Po vojakih sem se napotil v Ameriko. Mati mi je dala denar in se je hudo jokala . .. Zakaj da sem šel v Ameriko? Saj je res — človek, ki ve, da ima glavo na plečih in pet prstov na roki, ne pogine nikjer, ne more poginiti; iz kamna bi iztisnil kruh. Ali meni je bilo takrat tako pri srcu... kako bi ti povedal? Kakor da me tisti človek ni podil samo iz šole, temveč iz domovine. Zato mi je bilo^vse zoperno, pristudeno — šola, domovina, celo mati. In vso pot, vseh štirinajst dni sem vriskal . . . Marsikdaj mi v Ameriki res ni bilo do vriskanja; pa kaj, mlad sem bil in močan! Ali poznaš tisto o kraljeviču Marku? Črni Arapin ga je z buzdovanom mlatil po plečih; Tabris v Perziji. Marko je sedel in pil, nazadnje pa je hudo pogledal Ara-pina in je rekel: »Ne budi mi bolh v kožuhu!« — Tako je bilo z menoj in z življenjem. Res me je teplo, pa koga še ni? Tudi tebe je že, na obrazu se ti pozna!... Ali to je vse: ne se udati, še pod sekiro ne! Jaz se nisem udal! Ali se ti je že primerilo, da nisi imel sedem dni, natanko od nedelje, kruha v ustih? Meni se je; takrat, ko so delavnice zaprli in železnice ustavili. Zdaj mi je vse tisto le vesel spomin .. . Pred tremi leti sem se oženil... Kaj pa sediva tukaj? Stopiva rajše v krčmo!« Šla sva. »Pred tremi leti sem se oženil in imam dvoje lepih fantov, krepkih razbojnikov! Tako imenitno kričita, da bi poslušal ves dan. Ne bo jima hudega nikoli, pozna se jima na očeh. To bo moči in poguma za celo kompanijo! Pol leta je komaj staro, pa me prav zares zaboli, če me zgrabi za lase!... Pustil sem obadva in ženo v Ameriki, prišel sem sam po mater; ne bi rad, da bi sirota umrla v domovini, čisto sama, brez dobre besede .. . Tako je, glej! Kaj pa ti? Kaj pa drugi? Ali je Mlinar že minister?« Mlinar je bil najboljši učenec našega razreda; priden nadarjen, tih. Učitelji so ga ljubili, tudi sošolci smo ga imeli radi; jaz sem mu zavidal, ker je bil boljši risar od mene. Po maturi je šel na Dunaj, pa se je vrnil že čez tri dni; iz tako čudnega vzroka, da smo se smejali in nismo mogli verjeti... tudi ne vem, kako se je razglasilo in razvedelo. Preplašil se je bil cesarskega Dunaja tako zelo, da nazadnje ni mogel dognati, kako bi se vpisal na tehniko; sram gaje bilo, da bi koga vprašal, zato je rajši vse pustil ter se vrnil k materi. Peklo ga je v dušo, začel je pijančevati, končaval se je ter se končal. »Ne, ni minister! Včeraj sem ga srečal na cesti; slabo je bil oblečen in ves se je tresel. Ko me je ugledal, je kakor otrok zakril obraz z rokama ter se stisnil k zidu; tako je čakal, da sem šel mimo... Smilil se mi je; take ljudi bi bilo treba kam spraviti... kamorkoli!« Gašperin se je zamislil; gledal je predse s tistim velikim, žalostnim pogledom, kakor časih, ko je poslušal dolge učiteljeve nauke o »nepravilnih« francoskih glagolih. »Čudno je . . v. kolikokrat sem prosil Boga, da bi mi dodelil vsaj tretjinko tiste pameti in bistrosti.. . No, pijva!« Že med pogovorom sem bil opazil, da mu visi levica kakor mrtva ob strani. Videl je moj pogled, nasmehnil se je ter je vzdignil z desnico prazni levi rokav. »Tako je pač!... Pri železnici služim, pa mi jo je nekoč odtrgalo. Kaj takega se vsakemu človeku lahko primeri ... Saj imam še desno!« Tako je rekel ter je točil meni in sebi. —• Nekaj o časnikarstvu in časnikih. Piše urednik Janko Lešničar. andanes se časnikarstvo prišteva med velesile. Vsakemu izobražencu je znano, da ta velesila odloča mir in vojsko, narekuje sovraštvo in spravo med , poseza globoko v gospodarski in socijalni razvoj človeštva. Časnikarstvo se udeležuje aktivno vseh vprašanj, ki se tičejo narodno-političnega, literarnega in znanstvenega življenja sploh. Kdor bi hotel natančno in obširno pisati o zvezah, ki jih ima časnikarstvo z vsemi polji in torišči javnega dela, bi napisal mnogo debelih knjig. Vendar pa je tozadevna literatura celo pri velikih narodih majhna — pri nas pa še je sploh nič nimamo, dasi bi jo mnogokrat nujno rabili. Pri nas igra morda časnikarstvo še važnejšo nalogo ko pri velikih narodih — vkljub svoji nepopolnosti v tehničnem in vsebinskem oziru. V naslednjem podam nekaj misli o razmerju, ki vlada med javnim mnenjem in časnikarstvom in o pomenu časnika za ljudsko izobrazbo. Morda si bodemo pogledali tudi, kako služi časnikarstvo za merilo kulturnega razvoja in napredka pri kakem narodu — gotovo predmet, o katerem bi se dalo pri znanih slovenskih razmerah mnogo razmišljati. Kaj je javno mnenje? Da obstoji, tega mi menda ne bo treba dokazovati. Da ga vsakdo skuša napeljati na svoj mlin, tega menda tudi ne. Francoz Lasalle in Nemec Koch sta opredelila javno mnenje tako-le: »Javno mnenje je stališče, katero zavzame ljudska duša k vsem vprašanjem narodi javnega življenja v različnih oblikah: na shodih, v parlamentih in drugih javnih ter zakonodajnih korporacijah, v časnikih . ..« javno mnenje se je vedno izražalo v tisti obliki, ki je bila dotični dobi in njenemu socijalnemu ter državnemu organizmu primerna. V klasičnem starem veku je moglo nastati v malih mestnih državicah le omejeno javno mnenje. To se je izražalo na ljudskih shodih, ki so bili resnično zastopstvo vseh državljanov, in to osebno, v popolnem nasprotju k današnjim »ljudskim« zastopstvom. Tamkaj ono »javno mnenje«, ki ga danes — včasi je človek lahko tudi odkritosrčen — delamo časnikarji, ni moglo vplivati na zakonodajne korporacije. Saj je na ljudskem zboru, ki je bil objednem zakonodajna skupščina, lahko vsakdo osebno povedal svoje misli in želje. V srednjem veku je bilo malo javnega mnenja, resničnega in inspiriranega. Saj takrat razun papeža v Rimu in nekoliko vladarjev po božji milosti ni smel in ni imel nikdo drugi veliko govoriti, ako ni hotel poskusiti, kako se človek počuti tedaj, ko ga za nekaj sežnjev zvišajo ali pa za jedno glavo skrajšajo. Pravi vek »javnega mnenja« je še le naš novi vek. Za to se imamo zahvaliti trem okolščinam: 1. humanizmu in renesančni dobi z njenimi reformacijami, ki so zopet ustvarile prosto javno mnenje, 2. ustanovitvi velikih držav in 3. iznajdbi tiskarstva, »črne umetnosti«. Tiskarstvo, ki je rodilo časnike v današnji obliki, nas za naš namen najbolj zanima. Časnik kot ustvaritelj ali nositelj javnega mnenja je pa zopet preživel velikanski razvoj, tekom katerega je bilo tudi njegovo stališče k javnemu mnenju dokaj različno. Spočetka so tvorili »časnik« le posamezni listi, ki so romali od roke do roke in budili z razpravami o javnih, največ političnih vprašanjih najboljše duhove v narodu; kasneje je opravljal časnik svojo nalogo kot zabavnik in širitelj filozofičnih idej. Glej čase Goethe-Schillerjeve, spomni se prvih začetkov perijodičnega tiska na Slovenskem! Sele z iznajdbo brzojava, telefona in brzih tiskarskih strojev so se razvili politični časniki, ki danes navzlic shodom in parlamentom obvladujejo javno mnenje: deloma ga izražajo, največkrat pa, kakor sem že povedal, sami delajo. Najboljši dokaz za to, da danes parlament, ljudsko zastopstvo, ne izraža narodove volje in narodovega mnenja kakor v starem, klasičnem veku, je pač to, da bi današnji parlament izgubil hkratu ves pomen, ako bi ga n. pr. časniki bojkotirali. Še jasneje pa vidimo to, ako si n. pr. parlament in časniki v kaki zadevi nasprotujejo: premaganec je vedno parlament. Časniki so zategadelj kot ustvariteiji, nositelji in širi-telji javnega mnenja neizmerne važnosti. Sugestivna moč tiskane besede je mnogo večja ko govorjene. K temu pride duševna lenoba širokih ljudskih slojev, ki najraje vzamejo kako sodbo ali mnenje o javnih zadevah »iz tovarne fiks und fertig« kakor pravi Fichte in si ga prisvojijo. To je pravi povod za stremljenje vlade ali kake politične stranke, da ima čim več časopisja pod svojim neomejenim vplivom in da skuša to časopisje razširiti in spopolniti. Nedvomno je, da časnikarstvo vse druge činitelje javnega mnenja daleč prekaša. Politična, gospodarska in kulturna usoda, da se tako izrazim, vsakega naroda leži v njegovih časnikih in na ramah njegovih časnikarjev. L. 1904. se je vršil na Dunaju 11. mednarodni časnikarski kongres. Tedaj je pozdravil ministrski predsednik dr.pl. Koerber udeležence s sledečimi besedami: «Gospodje, ne bodem rekel, da ste prišli k nam iz tujine. Ta je obstajala za nas nekdaj, ko so živeli naši očetje in dedje. Danes imamo pač še meje med posameznimi deželami, morske prelive in oceane med kontinenti, tujine pa ni več. Mi poznamo danes šege in navade vseh narodov prav tako kakor lastne. Jasno je, da ima na tem časopisje velikansko zaslugo. Koliko je takih, kateri so si mogli privoščiti o tujih deželah drage knjige in koliko takih, ki so čitali o njih v časopisu za par vinarjev? Največji zmagovalec sveta je časopisje. Stori to le navada, da ne vidimo, koliko dela in truda vsebuje najnavadnejši kos časopisa, ki roma iz roke v roko. V živem, slikovitem izrazu prekaša časnikar pač daleč znanstvenika.« Sodbe o pomenu časnika za ljudsko izobrazbo so zelo različne. Vsakdo sodi s svojega posebnega stališča. Nietzsche in Gobineau sta obsodila časniško duševno delo kot nezrel plod površne izobrazbe. Nemški cesar Viljem, ki kot pristni aristokratični pruski junker sovraži vsako demokratično prikazen, je govoril pred nekaj leti o »Pressbenglih«. Po mojem mnenju nimajo te in enake ozkosrčne sodbe notranje upravičenosti, ker zahtevajo od časnikov rešitev nalog, ki jih časnik v današnjem smislu besede in takega podjetja niti noče rešiti. Časnik je le poročevalec in posredovalec. Da pa so si časniki pridobili resne in velike zasluge za ek-saktno znanost, o tem ni dvoma. Ni dvoma tudi, da store veliko za populariziranje znanosti: in tu je morda glavni njihov pomen za ljudsko izobrazbo. Enotno sodbo o pomenu in vrednosti časnikov je res težko izreči. Nekateri jih obsojajo kot največje zlo pod božjim solncem, drugi jih zopet povzdigujejo do neba in pravijo, da so bili oni tisto sredstvo, ki je zrevolucijoniralo glave in ustvarilo neizmerni dandanašnji splošni napredek na vseh poljih. Gotovo je, da je časnikarstvo v prvi vrsti ljudska, demokratična naprava. Časniki so bili po veliki večini od nekdaj branitelji ljudskih koristi napram interesom in željam gotovih vladajočih staležev in dinastij. Časnikarstvo je s širjenjem zanimanja za politične in javne zadeve sploh še le ustvarilo svobodne državljane, da se zavedajo svojih pravic. Časniki so razširjali vedno to, kar se imenuje kratkomalo znanje, poznanje, iz česar še le sledi izobrazba, omika. Naj se še kdo tako ozkosrčno zgraža: naše novodobne razmere so take, da brez časopisja ni znanja in splošne naobrazbe. Pomislite: odkod naj vzame delavec, kmet, mali uradnik duševno hrano, ki mu je potrebna za osveženje duha, ako nočemo, da postane samo stroj za pridobivanje kruha? In tudi v drugih stanovih: komu preostaja pri dandanašnjem trdem boju za obstanek dovolj časa, da se o vseh tekočih kulturnih, političnih, gospodarskih, znanstvenih vprašanjih informira iz knjig ali težko in samo za gotove kroge pisanih revij ? Mora poseči po časopisu ... Ne verujem, da bi se ljudsko znanje vsled tega slabšalo in nazadovalo. Kdor želi vedeti kaj več, bo segel prej ko slej po knjigi. Širokim ljudskim slojem je došlo gotovo prav, da je drzna roka žurnalistova odprla skrite, plesnive učenjaške sobice, jih prezračila in najboljše odnesla, da uživamo in se okoristimo vsi. Velike pa so seveda tudi senčne strani časopisja, čegar velik vpliv in današnjo tehnično popolnost izrabljajo posamezne osebe in sloji v dosego lastnih koristi. So celo časopisi, ki služijo za zastrupljenje in uničenje celih ljudskih slojev in narodov. Slednje se godi že v toliki meri, da je postalo mnogokje časopisje socijalno zlo. A kakor ima časopisje v prvi vrsti nalogo, da se v njem zrcali javno mnenje, tako je naravno, da se vidi v njem javno mnenje, vsi dogodki v kakem času in narodu z vsemi svojimi pegami. In res je tudi, da teh peg ne vidijo toliko domačini kakor tujci ter sodijo po njih kulturno stanje narodovo — dast je ta sodba prav tako neumna in ozkosrčna, kakor sem že poprej nekatere navedel. Res je, da smo na Slovenskem, kjer je vsled malih razmer in komaj se razvijajoče splošne kulture, v tem oziru daleč zagazili. Ali res ni, da bi ne moglo postati bolje. Samo zdravnikov za to bo treba. ©© O Trenutki. Ivan Lah. »Kakor vidite, mojega moža ni doma«, je rekla gospa Horten-zija, ko je stopila v salon. Za njo je vstopil s počasnim korakom mlad, lep gospod, na videz še študent, v skromni črni obleki. To je bil gospod Miran Ilovič, domači učitelj pri sestri gospe Hortenzije, vdovi Lili Vilerjevi, ki je živela v vili zunaj mesta in imela troje nedoraslih otrok: dva sinčka in eno hčerko. Gospa Hor-tenzija je bila brez otrok in je zato posvetila vse svoje misli in delo svojim toaletam in svojemu stanovanju. S sestro sta bili dobri prijateljici in sta se pogosto obiskovali. Drugače je bilo med njima malo podobnosti. Gospa Hortenzija se je vsedla na dragocen rdeč fotelj in je ponudila gostu sedež poleg sebe. »Mislila sem, da ne pridete«, je začela takoj na to, »vi ste tako boječi.« In se je nagajivo posmejala. »Mislil sem, da se šalite, milostiva«, je odgovoril študent. »Konečno: jaz nisem vzrastel v visokih dvorih.« »To vam ni zapisano na čelu in tudi sicer se vam ne pozna; človek ne sme biti skromen in se ne sme delati manj nego je. To je napaka, ki se nad vsakim maščuje. Poleg tega pomislite, da odidete v kratkem na Dunaj in v velika mesta. Škoda bi bilo, ako bi tam ne videli visokega življenja. Naši gospodje se le preradi izogibljejo onih višjih sfer, postajajo preveč demokratični, preprosti. To ni ugodno zanje. Pri odločilnih nastopih se pokaže njih nerodnost; pogosto napravijo na svojo okolico naravnost mučen utisk. In to škoduje tudi pri karijeri. Včasi je mladina drugače živela. To so bili mladi gospodje!... Poleg tega ne pozabite, kaj je rekel Goethe: Nič ni za mladega moža bolj potrebno, kakor — dovolite, da govorim z njegovimi besedami — Umgang mit edlen Frauen ...« Zadnje besede je gospa Hortenzija izgovorila počasi in razločno. »Razumem vas, milostiva«, je rekel študent, ki je sedel nepremično pred njo. »Toda pomislite, da ni vsem dano, da razmere ne dovoljujejo, da . ..« »Vem, vem«, mu je posegla gospa Hortenzija v besedo: »Toda tudi beda ni nikomur na čelu zapisana in je nihče nikomur ne zameri. Dostop v boljšo družbo je danes vsakemu omogočen.« »Toda verjemite, milostiva, da je treba tudi za to stran življenja nekaj talenta . . .« »Vi vendar ne bodete trdili, da ga nimate?...« »Zdi se mi, da mi ga popolnoma manjka.« »Vidite, to zopet ni prav, da tako govorite; vi imate sami o sebi napačno prepričanje; vi morate sami o sebi misliti popolnoma drugače.« »To bi bila domišljija.« »Nikakor ne, ker bo vaše mnenje o samem sebi upravičeno. Tako bodete dobili bolj odločen in samozavesten nastop, kakor ga mora imeti tak lep mlad mož in to bo vam v življenju mnogo koristilo. So macht man Eroberungen.« »Mislite ?« »Da, mož mora vse obvladati in premagati: to pa dela njegova samozavest.« »In če se vara sam o sebi?« »Vidite, vi dvomite. Dvom je uničevalec moči. Kdor dvomi o zmagi, je ne doseže. Kdor vanjo veruje, jo ima. Dvom se sedaj splošno širi med mladino, zato je tako nezmožna, brez odločnosti, brez sile, brez vere v zmago.« »To je duh časa, ali pa življenje vzgaja tako«, je rekel študent. »Ne, jaz nočem filozofirati; to je pusta stvar. Govorila sem vam, kakor bi vas hotela učiti; oprostite, nisem mislila ... Slučajno sva prišla na ta pogovor«, se je opravičevala gospa. »Prosim, milostiva, meni je bilo zelo ljubo govoriti o tem ...« »Torej vidite, da ni tako dolgčas pri meni, kakor ste si mislili . . .« »Prosim, milostiva, nisem mislil. . .« »Nisem si mogla razlagati, zakaj nas ne obiščete; poznamo se že od pomladi in šele sedaj ... Morala sem vas prositi, da pridite; to ni bilo lepo; prav res sem bila huda na vas.« »Oprostite, milostiva, jaz nisem vajen posetov, posebno ne oficijalnih . ..« »Tudi temu se bodete morali privaditi.« »Mogoče, ampak sedaj se mi zde nesmiselni. Obiskujejo se, na primer ljudje med seboj, ki si nimajo kaj povedati; pogosto se obiščejo — dovolite — dame, ki se sovražijo morebiti zaradi toalet ali druge konkurence; govore druga drugi zelo laskavo, a v srcu mislijo drugače; za slovo se morebiti poljubijo, a na cesti govore že druga proti drugi. Sovražim take posete, ker goje hinavščino med družbo in so laž .. .« »Ah, resnice je malo v življenju«, je vzkliknila gospa Hortenzija, »in včasih je laž potrebna, ker je lepa. Amp k vi slabo sodite o damah in o vizitah. Katere vrste vizite, mislite, je vaša današnja pri meni?« 99 7* »To je nekaj drugega, milostiva, vi ste me povabili in potem ima poset svoj smisel«, je rekel študent samozavestno. »Mislite?« »Mislim; ker ste mi rekli, da mi razkažete svoje stanovanje.« ».Ah, da«, je rekla gospa Hortenzija, »sedaj ste me spomnili na mojo obljubo. Skoraj bi bila pozabila.» Na to je vstala. Nje telo je bilo krasno, vitko. Oblečena je bila v vabljivo lahko belo obleko, z globokim de-kolte. Ostala je pred njim in se je veselo nasmehnila, ko je videla, da jo občuduje. »Torej, prosim«, je rekla in se je ozrla po salonu. Salon je bil razsvetljen v rdečih žarkih zahajajočega solnca. Po stenah je viselo nekaj drobnih slik in med njimi velika podoba, ki je predstavljala damo, sanjajočo ob odprtem oknu. V kotu je stal kip medičejske Venere, obdan s palmami. Na drugi strani je stal na črnem podstavku kip Hmor in Psyche. »To so deloma originali«, je rekla gospa Hortenzija in je kazala slike na steni. Študent se je zagledal v veliko podobo. Spoznal je, da je dama, sanjajoča zvečer ob odprtem oknu sama gospa Hortenzija. »Takoj sem vas spoznal, milostiva. To je krasno delo«, je rekel. »Ugaja vam«, je rekla gospa Hortenzija, ki je bila ponosna na pohvalo. »Vi ste gotovo mislili, da se ne zanimam za umetnost.« »Nasprotno, milostiva. Človek, ki je nekoliko psihologa, kmalu ve, s kom govori.« »Vi ste tudi psiholog?« »Zdi se mi, da ...« »Sestra mi je pravila, da zelo mnogo študirate in da tudi pišete ...« »Tudi, milostiva.« »Zdi se mi, da to ni dobro za mladega človeka. Več življenja in manj knjig.« Srbska princezinja Helena in njen soprog ruski princ Ivan Konstantinovič. »Mnogim morajo knjige nadomestiti življenje.« »To ni dobro. Zdi se mi, da je dandanes svet preveč resen. To prihaja iz neodločnosti onih, ki bi morali zmagovati in vladati. Tako postaja življenje dolgočasno. Tisoče hrepenečih duš umira brez ljubezni . . .« »Toda mi nismo krivi . . .« »Oprostite, da govorim tako odkrito. Izvolite vstopiti v drugo sobo. Sem namreč popolnoma sama doma.« »Prosim, milostiva . ..« Vstopila sta v drugo sobo. Pri tem ga je ona prijela za roko in se je vstopila poleg njega. Študent je gledal ukusno urejene sobe in je hvalil pohištvo. Čutil je, da je v zadregi in mu je bilo neprijetno. Tudi pri gospej Lili je imel take trenutke. Gospa Lila je bila nekaj let starejša od gospe Hortenzije; bila je bolj okroglega telesa, toda to ni motilo njene telesne lepote; kadar se je oblekla v najlepšo toaleto, se je pokazala nje krasna postava v polni meri. Po ulicah so moški gledali za njo. Doma je bila zelo prijazna in je rada govorila z domačim učiteljem. Po učni uri je pogosto poslala dečke na dvorišče in je povabila domačega učitelja k sebi na kavo. Govorila je zelo mnogo; pogosto je zadržala svojega gosta pozno do večera. Takrat je govorila zelo intimno in je razlagala svoje nazore o ljubezni. Želela je ljubiti mladega lepega človeka z velikimi črnimi lasmi. Ko je vstala, je pogladila študenta po njegovih velikih črnih laseh. Njemu je bilo v takih trenutkih tesno in nerodno in ni vedel, kaj bi storil. Pogosto je pripovedovala, da bo prihodnje leto preuredila svojo vilo tako, da bo imel stanovanje poleg njene sobe. On pa se je izgovarjal, da to ne bo mogoče, ker je zelo zadovoljen s svojim dosedanjim stanovanjem. Nekoč je prišel poučevat in jo je našel samo doma. Bil je prost dan in otroci so odšli s hišno na izprehod. Gospa Lila je bila v lahni spalni obleki. Videlo se je, da je spala po obedu. Povabila je domačega učitelja k sebi v sobo, kjer je stalo pripravljeno vino. »Vsi so od- šli«, je rekla gospa Lila, »in meni bi bilo dolgčas. Lahko se kratkočasiva pri vinu.« Pila sta skupaj celo popoldne, do poznega večera. Gospa Lila je bila čudno razpoložena, bila je nemirna in zelo ljubezniva. Sedela je na naslonjaču in on je moral sedeti poleg nje. Trkala sta s čašami in sta govorila o ljubezni. Gospa Lila je bila zelo zgovorna; tudi na njega je uplivalo vino; ko je bil mrak, se je gospa Lila legla na zofo in ga je prosila, naj prisede bliže in naj pripoveduje kaj lepega. Prisedel je bliže in je pripovedoval o svoji ljubezni. Bil je zaljubljen v neko gospodično, ki je hodila še v šolo. Gospa Lila se je smejala njegovi zaljubljenosti. Njemu je bilo neprijetno, ker je postalo tema v sobi. Hotel je prižgati luč, toda gospa Lila je rekla, da ljubi večerni somrak . . . Naenkrat pa je zapel zvonec. Gospa Lila je bila zelo nevoljna nad nepričakovanim posetom, kajti otroci so se imeli vrniti šele ob desetih z vlakom. Ko je odprla, je vstopila z veselim smehom gospa Hortenzija . . . Tudi takrat je bilo študentu zelo neprijetno. Sedaj se je spomnil vseh teh slučajev in je z začudenimi očmi pogledal gospo Hortenzijo. Ona se mu je od srca zasmejala. »Ah, vi«, je rekla, »zdi se mi, da vedno mislite na svojo ljubezen. Moški ste včasi čudni idealisti.« »Po čem sodite, milostiva?« »Po vas. Lahko bi uganila, na kaj ste mislili.« »Prosim.« »Na svojo bodočnost . . .« »Uganili ste. Mislil sem, kako bo prijetno prebivati v takih sobah.« »Prosim, izvolite pogledati.« Prešla sta medtem vse sobe in sta se vrnila v salon. Krog zastrtih gardin so se že zgrinjale večerne sence. »Dovolite, milostiva, da se poslovim«, je začel študent »Ne dovolim«, je rekla ona z nagajivim glasom in se je vsedla na zofo. »Ali se vam mudi?« »Ne, toda pozno je?« »Torej prosim sedite tu — blizu — izvolite. Vi imate sicer o posetih svoje mnenje, toda mi jih ne delamo samo iz navade in na povabilo, včasih so nam tudi ljubi. Ako torej želim . ..« ».. . ostanem.« »Vidite, jaz rada tako slonim v večernem mraku in sanjam. Ah, tako krasno je sanjati, življenje bi moglo biti tako krasno, tako polno ljubezni, sedaj pa je pusto in prazno. Sestra mi je pravila, da ste zaljubljeni.« »Da, milostiva.« »Ah, vi moški ste čudni idealisti. Vi tudi pišete in delate pesmi.« »Tudi, milostiva.« »Jaz zelo rada čitam zaljubljene pesmi. Vidi se vam... Prosim, poglejte moje roke. Ali kaj vidite?...« Podala mu je obe roki, tako krasni, beli, vabljivi . . . Gledal je nekaj časa in ni vedel, kaj bi mogel videti. »Ničesar, milostiva.« »Ničesar! Vidite na letovišču so imele te roke svojega pesnika. Vi niti ne veste, da sem imela oboževalca na letovišču? Ali se temu čudite? »Ne čudim se, milostiva.« »To je zanimiv slučaj, toda povem ga vam ob drugi priložnosti. Sedaj pripovedujte vi. Prisedite bliže in pripovedujte. Karkoli. Sanje ali resnico. Kaj lepega.« Gospa Hortenzija je drhtela, besede so trepetale na ustnih, oči so se svetile v temnem mraku. »O svoji ljubezni pripovedujte, ali o čemer koli.« »Težko je pripovedovati, milostiva.« »Zakaj ?« »Ker bi vas mnogo ne zanimalo, učene stvari, vsakdanjosti.« »Da, življenje v mestu je tako vsakdanje, banalno. Na letoviščih je življenje. Tam se živi krasno, svobodno. V naši vili je stanovala gospa s svojim ljubčkom. Bil je študent in mnogo mlajši od nje; vendar jo je zelo ljubil. Dala se je ločiti od svojega moža. Pogosto je govorila: življenje mora biti krasno, vseeno je, kako je dolgo in kaj je potem. Tudi drugi ljudje nam nič mar. Glavno je, da si ustvarimo krasno življenje. Verjemite, to sta bila dva srečna človeka.« »Verujem, milostiva.« »Ali si morete misliti tako srečo?« »Da, toda ni stalna.« »Nič ni na svetu stalnega, samo trenutki so in ti morajo biti krasni. Vidite, zato je pust današnji svet, ker tega ne razume. Skrbi za bodočnost in večnost in ne vidi trenutkov.« Gospa Hortenzija je mahoma umolknila. Prijela je študenta za roko in je vsa zatrepetala. »Kaj vam je, milostiva?« je izpraševal študent in bilo mu je zelo neprijetno. »Pride mi taka utrujenost. Imam grozne trenutke. Vidite — takoj bo boljše ...« Položila se je po zofi in je krčevito držala njegovo roko, da je moral poklekniti poleg nje. Gledal je njen krasni, utrujeni obraz, opajal ga je vonj njenih las — zazdela se rnu je vsa tako krasna. »Ali naj naredim luč, ali naj pozvonim, milostiva? .. .« Pomislila je nekoliko. »Ne, pustite, ostanite tu . . .« Obrnila je obraz proti njemu, da je čutil nje dih. Zdelo se mu je, da je čuden nasmeh za trenutek preletel njen obraz. Zaprla je oči. V tem je zapel zvonec. Gospa Hortenzija je nevoljna vstala. »Kdo bi bil«, je rekla, »on se vrne šele ob enajstih z vlakom.« Vstala je, popravila si je lase in je šla odpirat. Pred vrati se je zaslišal prijazen glas gospe Lile. Vstopila je v sobo s šumečo obleko. Študent se ji je priklonil. Odzdravila mu je prijazno in se je pomenljivo posmejala. »Moja sestra ima zelo lepo stanovanje, kaj ne, gospod Ilovič«, je rekla. »Da, milostiva«, je odgovoril študent, ki je bil stopil k oknu. »Kam si namenjena?« jo je vprašala gospa Hortenzija. »Prav k tebi sem prišla, da se pogovorive radi po-setov«, je odgovorila gospa Lila in je sedla na fotelj. »Gospod Ilovič bo tako prijazen, da me bo spremil domov.« »Prosim, milostiva«, je rekel študent in se priklonil. Začeli so navadni pogovor. Problem življenja. M. U. Cand. Mirko Vladimir Brezovnik. Herbert Spencer je po dolgotrajnem, globokem premišljevanju o življenju prišel do sledeče definicije: življenje je neprenehljivo prilago-denje med notranjimi in zunanjimi razmerji. Drugi so definirali življenje kot premikanje, zopet drugi kot kemično-fizikalični proces. Vse te definicije so gotovo prave. A nobena nam ne more podati natančnega pojma o življenju in nobena nas ne more zadovoljiti. Niti definicija ne, ki jo je Spencer BH^^^^^^HH po dolgem premišljevanju imenoval Igt^JlUjN^HjjH najpopolnejšo. Nočemo torej za enkrat nikake definicije. Hočemo pred-vsem zasledovati življenje, kakor se nam kaže. To je bil jasen cilj vsega raziskavanja o življenju, dokler že obstaja znanstveno raziskovanje o življenju. Hočemo analizirati življenje in dognati vse pogoje, pod katerimi se pojavi. Tako bomo imeli pojm o življenju. To je bila tudi edina pot, ki je dosedaj rodila kaj sadu. Praktično zdravilstvo, živinoreja, ekonomija itd. so se razvile tako mogočno le, ker je raziskovanje življenja dognalo vse pogoje, pod katerimi uspešno klije in tudi te pogoje obvlada. 1 Ne sme se seveda povdarjati le praktična stran živ-ljenskega raziskovanja, ki je s teoretično najtesneje zvezana. Vzemimo samo bakteriologijo. Iznajdba in študij bakterij je bila od začetka zgolj teoretična. Šele dolgo pozneje sc je spoznal velikanski praktični pomen tega teoretičnega študija. Isto razmerje obstaja med specijelno teoretičnim naravoslovjem in tehniko. Tehnika bi se ne bila nikdar tako mogočno razvila — saj imenujejo to stoletje »stoletje tehnike« — ko bi teorija ne bila dognala toliko in toliko postav in principov, ki združeni v najkrajšem času obvladajo tisoč in tisoč rok in konjskih moči. Na drugi strani pa ne moremo tajiti, da so dale impulz za raziskovanje življenja praktične potrebe človeštva. Brez dvoma je nastal pojm o življenju že v davnem času in ravnotako ni dvoma, da se je začel človek baviti s pojavi življenja le, ker ga je k temu silila praktična potreba zdrževati življenje. Danes živeči divji narodi s svojim primitivnim mišljenjem nam kažejo še dobro milieu, ki je rodil to prvo naivno predstavljanje življenja in vse naivne naprave, s katerimi ga ščitijo in vzdržujejo. Ko je leta 1838. Schleiden dokazal, da je sestavljena rastlina iz celic ali stanic in leta 1839. Schwann isto o živalskem organizmu, se je našla točka, kjer se križajo vse poti biologičnega raziskovanja. Vse biologične vede so začele zasledovati svoje specijelne probleme do stanice. Morfologija je izvajala prva praktične konsekvence. Rastlinska, živalska, človeška anatomija in razvojna zgodovina se je pod vodstvom Hofmeistra in Haeckela radi poglobljenja do stanice neverjetno razvila. Potem je sledila patologija. Rudolf Virchow je položil s svojo celularno patologijo temelj, na katerem leži danes monumentalna stavba moderne medicine in iz katere sta vzrastli tudi imunitetno raziskovanje in serumterapija. V stanici nehajo slednjič vsi problemi življenja, ker mi poznamo življenje le v obliki stanic in življenje člove- škcga telesa je samo celoten izraz vseh milijonov mikro-skopičnih stanic, ki sestavljajo organizem človeka. Skupno delovanje vseh teh milijonov delujočih stanic, ki so združene v naravni državi in katerih neizrečeno urejeno delovanje zasmehuje tudi najgenijalnejšega postavodajavca, to skupno delovanje je oče onih občudovanja vrednih činov mogočne energije, ki je lastna človeškemu organizmu. Predpogoj tega urejenega, skupnega delovanja stanic je bajna finost delitve dela, ki je mogoča le, če se vsaka posamezna stanica podvrže skupnemu interesu vseh v tej državi živečih. Če začne skupina stanic stavkati, kakor je to slučaj pri boleznih, se pozna takoj na celem organizmu. Kakor hitro n. pr. stavkajo srčne ali možganske Staniče, je človek bolan in neredno delovanje teh celic se včasih z neverjetno hitrostjo pojavi v vseh delih organične države in jo lahko v kratkem času uniči. Zdrav je organizem le tako dolgo, dokler delujejo harmonično vse stanice celega telesa. Velike važnosti za spoznavanje odvisnosti enega kompleksa stanic do drugega, je bilo eksperimentiranje. Potom poskusov šele se je našla odvisnost stanic enega organa od drugega. V to je služilo več metod. Takozvana eliminacijska metoda obstoji v tem, da se operativno ali pa drugače odstrani del organizma od celote in se zasleduje potem simptome, ki so nastali vsled izgube dotičnega dela. Na ta način se je našla naloga dotičnega dela telesa. Na ta način so našli tudi delovanje živčevja. Pendant tej metodi je dražilna metoda. Z dražili — elektriko, ognjem, zbadanjem itd. — se skuša funkcijo organa povečati, da se jo potem lažje opaža. Tudi ta metoda nas je poučila o funkcijah špecijalnih živcev, mišic in drugih organov. Obe ti metodi sta tudi pokazali, da zamorejo stanice vsa motenja, ki nastanejo z dražili, kompenzirati, seveda ne smejo biti ta motenja prevelika. Omenim samo eno — temperaturo telesa. Naj bo v okolici človeka še tako mrzlo ali še tako toplo — temperatura telesa znaša 37° C. Seveda ne gre to do skrajnosti. V prevelikem mrazu začne temperatura padati in človek zmrzne, in prehudi vročini tudi ne more kljubovati telo. Metoda kemičnega raziskovanja prodre najgloblje v skrivnostno delovanje posameznih stanic. S to metoda se raziskujejo kemične sestavine organov in sokov, ki jih organi producirajo in izločajo ter katere snovi porabijo za svoj obstanek in katere snovi se jim morajo dovajati. Tako se lahko sklepa, kaj se godi v organu samem. Imamo še tudi mnogo takozvanih registrirnih metod, ki služijo za avtografični razkaz dogodljajev v organizmu. K temu pride še mnogo špecijalnih metod, ki si jih izdela fiziolog s pomočjo fizike in kemije, operativne tehnike in mikroskopije, kakor pač zahteva gotov problem. Vse te metode so utemeljile naše današnje znanje o delovanju in delu posameznih organov kot takih in o njih pomenu za celoto. R mi gremo še dalje. Hočemo vedeti, kaj se godi v stanici, ker v stanici je skrita tajnost življenja. Tudi v to svrho so se iznašle metode. Vendar je zelo težko študirati življenje stanice, ker jo je jako težko izolirati in opazovati pod mikroskopom. Vsaka stanica je namreč odvisna od celote. Le v organu zamore živeti, ker le tam dobi potom limfatičnih žlez hrano in živci ji odkažejo gotov delokrog. Izločena iz celote pogine prav kmalu. Zato se mora življenje stanice študirati v kompleksu. To se zgodi na intaktnem telesu ali pa na posameznih organih, ki lahko ostanejo po več dni živi. Zelo pripravni so za to udi dvoživk, posebno žabe, ki je danes domača žival v vsakem fiziologičnem institutu. Žabi se da izrezati srce, mišice, živce itd. in jih izolirane študirati in ohraniti žive po več ur. R imamo še pri-pravnejše objekte za študiranje. To so rastlinske stanice in posamezni organizmi, ki obstoje le iz ene stanice. To so ricopodi, infuzoriji in bakterije. Lahko se jih v veliki množini redi in potem posamezno študira. Pod mikroskopom se jih lahko secira in uporablja tiste metode, ki smo jih navedli pri študiranju organov. Dovolj je suhe metodike! Metode nam morajo podati resultate, sicer nimajo vrednosti. Kaj vemo torej danes o zagonetnosti življenja? Človek je nestrpen in bi rad na kratko imel odgovor. Vendar tu je biologija v zadregi. Definicije nas ne zadovoljijo in kratkega odgovora ne moremo dobiti. Ne preostaja nam drugega, kakor podati splošen facit vseh dosedanjih izkušenj. Podati ga bom poskusil na kratko. Vrnimo se k stanici! Predstavlja nam na vodi bogato mešanico kemičnih spojenj v različnih agregatnih stopnjah, ki so deloma mikroskopično nerazdružljiva, deloma pa že prostorno ločena drugo od drugega, n. pr. protoplasma in snovi staničnega zrna. Sestava te mešanice snovi je pri vsaki posamezni obliki stanice različna. Nepregledna množina različnih staničnih oblik, ki sestavljajo pestri svet organizma, se lahko razvidi že iz skoro brezmejne varijacijske možnosti, ki obstoji v eni sami skupini kemičnih spojenj. To je skupina najkompliciranejših spojenj, ki jih kemija pozna — skupina beljačnih spojenj. Molekul beljačnega spo-jenja ima v sebi občudovanja vredno množino atomov, ki dopuščajo, kakor šahova deska, nepregledno mnogo variacij. Te nepregledne komplikacije in varijacije v beljačnem mo-lekulu so tudi vzrok, zakaj nam kemično spojenje teh snovi še vedno ni dovolj znano. Emil Fischerjev najnovejšem času našel mnogo neznanega, tako da mogoče ne bo več dolgo in imeli bomo umetni beljak. S tem bi bil na vsak način storjen velik korak naprej. Ali rešitev zadnje uganke o življenju bi bila kljub temu še zelo daleč. Kajti živa substanca ne obstaja samo iz beljaka, temveč je zmes različnih drugih navadnejših snovi: ogljenčevih hidratov in tolšč ter njih sorodnikov. Vrhutega je še nepregledna vrsta anorganskih soli, ki so vse potrebne za življenje stanice. In dasiravno je beljak glavna sestavina stanice, bi vendar, če bi ga tudi natančno poznali, ne mogli na umeten način roditi življenje. Imeli bi mrtev beljak, kakor ga imamo dovolj kot izločanje organizma. Med njimi in živo substanco bi bilo tako brezdno, kakor med življenjem in smrtjo. Če bi hoteli življenje umetno spočeti, bi morali poznati natanko vse snovi žive substance. Poznati bi morali njena relativna množinska razmerja. Poznati bi morali njih medsebojno razvrstitev v staničnem telesu. Če bi zamogli potem tak sistem do zadnjega atoma natanko v enem samem momentu umetno sestaviti in ga spraviti pod njemu odgovarjajoče življenske pogoje, potem bi taka umetna sta-nična oblika začela živeti v tistem momentu, ko bi bili vsi pogoji realizirani. Kajti življenje je le izraz gotovega kompleksa pogojev in eksistira tam, kjer je ta kompleks pogojev. Tako je tudi nekdaj na zemlji nastalo življenje, ko so se vsi ti pogoji v teku časa našli; kakor je tudi morala nastati voda v tekoči obliki, ko so bili pogoji za to izpolnjeni. Misliti danes na umetno spočetje življenja, ki se posebno po časnikih prorokuje, je navadna utopija — že zato, ker niti približno ne pregledamo celega kompleksa zunanjih in notranjih življenskih pogojev. In če bi ga tudi poznali, bi bilo še veliko vprašanje, če bi zamogli notranje življenske pogoje, ki so se našli v razvoju prednikov dotičnega organizma, bodisi tudi najnavadnejše stanice in so se potem od generacije do generacije naprej razvijali in spopolnjevali, če bi zamogli te pogoje v njim lastnih kombinacijah uresničiti. To so špekulacije in človek naj ne prorokuje. Kar da snovem v stanici življenje, to je suma kemičnih spremenjav. V tem ni nobenega principijelnega razločka med organičnim in anorganičnim svetom. Kajti tudi tam najdemo v različnih sistemih zelo komplicirane kemične procese, in po istih zakonih. Specifičnost življenja obstoji zopet še le v kombinaciji kemičnih elementarnih procesov. Važen moment pri tem je zopet, da se specifična spo-jenja stanice vedno premenjavajo in zopet v isti množini dopolnjavajo. Živa substanca stanice se razkraja, dokler živi in se deli vedno zopet znova. Neporabne snovi se izloča-vajo, nove pa se dovajajo s hrano. To je snovno menjavanje v stanici, temeljni fakt življenja. Odigravajo se torej vedno procesi kompliciranih spojenj, n. pr. beljačnih spojenj, ki zidajo in zopet raznašajo nanošen materijal za zidanje. Sumo teh procesov imenujemo asimilacijo in disimilacijo, obe fazi snovnega menjavanja. Obe fazi se držita v ravnotežju snovnega menjavanja. Razumljivo bo to, če povemo, da so različni kemični procesi med seboj najožje zvezani, tako da se morajo vsi deli primerno spremeniti, če se je spremenil eden. Ravnotežje snovnega menjavanja motijo različna dražila, ki lahko učinkujejo od zunaj — toplota, mraz, udarci itd. — ali pa potom živčevja od znotraj. Imamo takozvane impulze, ki momentano učinkujejo na stanico in jo prisilijo, da opravi delo. Ko je impulz prenehal, se stanica umiri in dobi prejšnjo obliko. Druga dražila, recimo narkotika, pa pomanjšajo akcijo stanice, ki se spravi sama zopet v ravnotežje, kakor hitro preneha dražilo. Kljub vsem dražilom pa se v stanici dogajajo še drugi procesi, radi katerih se stanica spreminja. Ona se razvija. Stanica ni nikdar v različnih časih jednak sistem, ker ni nobena oblika stanice trajna. Vsak živ sistem se mora vedno spreminjati. To je razvoj. Če so motenja v dobi razvoja tako velika, da ni več mogoče harmonično medsebojno delovanje med posameznimi deli, potem se stanica ali regulira ali pa se razvije v smrt. Smrt ni nič drugega, kakor konec razvojne vrste vseh spreminjav staničinega snovnega spreminjavanja. V prvem slučaju pa se razvijejo n. pr. pri enostaničarjih iz ene stanice dve, ki žive vsaka zase. Enostaničarji so, kakor pravi Weismann, v gotovem smislu nesmrtni. To so splošna fakta. Če pregledamo to, kar smo o stanici povedali, potem vidimo, da je stanica kemična tovarna mikroskopičnih dimenzij. Vsaka kemična tovarna ima svoje špecijelno polje, ki ga obdeluje. Isto stanica. V eni se pripravlja žolča, v drugi tolšča, v tretji slina itd. V rastlinski stanici je proces obširnejši. Tu mora stanica iz vode, soli, ogljenčeve kisline producirati tolščo, beljak itd. Živalska stanica ima lažje stališče. Ona dobi že vse snovi, ki jih je napravila rastlina s hrano. Kakor pa v kemični tovarni in v vseh časih delo ni isto, ker se mora prilagoditi novim razmeram, tako se tudi v stanici vedno spreminja, dokler se slednjič sploh ne more več vzdrževati. Recimo, da bi poznali analizo stauičnih snovij. Potem bi nam stalo življenje stanice jasno pred očmi, tako da bi lahko jasno zasledovali usodo vsakega posameznega atoma, kako se odloči, kako se vleče skozi stanico do tja, ko jo zopet zapusti. Potem bi tudi razumeli energetično delo stanice, ker z vsakim kemičnim procesom je zvezana energija. Razumeli bi tudi obliko-tvorbo stanice, ki se sestavlja iz toka atomov in molekulov, kakor plinova luč iz toka plinovili, ali kakor velik vodomet iz toka vodnih delov. Videli bi tudi slednjič jasno, kako se kombinira življenje neštetih stanic v človeškem telesu, kako dospejo od čutilnih stanic v ganglijske stanice možgan impulzi, kako se spremenijo ti impulzi in kako hitijo, kakor električna iskra po žici, po živcih k srcu, mišicam, žlezam, kako povzročijo v teh mogočno vsplapo-lanje snovnega menjavanja, kako ga zopet ovirajo in kako se življenje postavno odigrava. Vse to bi videli in bi tudi razumeli, zakaj je tako in ne drugače. Če bi vse to poznali, bi si stanico lahko povečali do dimenzij prave tovarne in bi lahko romali med različnimi atomi, kakor med pečmi, ki varijo in kuhajo. Potem bi lahko jasno zasledovali življenje in bi se o postavnosti, posameznosti in celoti direktno prepričali. Vsa naša naloga pri raziskovanju življenja obstoja, kakor povsodi pri znanstvenem raziskovanju samo v dognanju pogojev. To je in ostane znanosti zadnji konec. Navadimo se na svetu analizirati procese in ne vpraševati za vzroki. Saj je vendar svet velik kompleks, v katerem je vsak najmanjši del jasno določen. Kamen in živeča bitja, človek s svojim dejanjem in kultura človeka s svojimi ideali, ki si jo je človek vstvaril po mnogih bojih — vsi so izraz gotovih pogojev, ki se spreminjajo in se razvijajo, kakor stanice po eni postavi. Literatura: Herbert Spencer: »The princi p le s of Biology«, London, 1898. Max Bartels: »Die Medizin derNaturvolker«. Ethno-logische Beitrage zur Urgeschichte der Medizin. Leipzig, Griebens Verlag, 1893. MaxVerworn: »A 11 g e m e i n e P h y s i o 1 o g i e«. Ein Grund-riB der Lehre vom Leben, V., i909. — »Die Frage nach den Grenzen d e r Erkenntnis« Jena, G. Fischer, 1908. — »Die Erforschung des Leben s«. Ein Vortrag, III., 1911, Gustav Fischer, Jena. Brez ciljev. Ivan Stukelj. "i V parku grada Zvezdane na j visoki terasi ob cvetličnjaku je sedel I v vrtnem naslonjaču mladi profesor ! Krasno majevo jutro je raz- ^^^J penjalo ažurno nebo črez vso oko- ;k*-Ji lico. Vse je bilo v cvetju in zelenju ••^P^P^^PJH in iz odprtega cvetličnjaka je vel ^mfe ^ -ii binkoštne praznike na prijazno po- ;m vabilo mlade graščakinje dornačice. Mfi^^jjj® 'i-s^ ji 1 2daj je sedel tu udobno s pre- MTfe. v 5 -M križanima rokama v naročju. Videti ^^ mu je na obrazu, da se popolnoma * M vdaja pomladnemu čutenju vživajoč prirodno krasoto. Ura je že šla na deseto. V tem trenutku so zazveneli doli pod gradom zvoki, ki so z vso okrutnostjo prodrli ozračje ter profesorju na mah pregnali pomladansko razpoloženje. Tam ob voglu grada so se postavili v modrih dolgih plaščih in s širokimi klobuki na glavi štirje Vlahi, takoime-novani »dudlarji«, kateri so z zvoki svojih glasbil neusmiljeno rezali svečano tihoto. In profesor se je nejevoljno zdrznil. Med tem se je z druge strani prikazala gospa do-mačica v dražestni jutranji obleki ter se z naglimi koraki bližala terasi. »Dobro jutro, milostiva!« jo je hitro pozdravil profesor in dvignivši se s svojega sedeža, je stopil nekaj korakov naprej ter se elegantno priklonil. »Dobro jutro! Kako lep pozdrav, kaj ne, so vam napravili ti tujci tam doli!« »Res, odkrito povem, milostiva, skoro bi se nad njimi razjezil, ker so me prerušili iz pomladanskega čustvovanja ter mi odnesli vžitek krasnega jutra.« Podavši mu roko je sedla v nasprotni naslonjač ter mu namignila, da se zopet posluži svojega sedeža. In živahno je začela govoriti. »Nekaj posebnega je ta glasba. Na uho nam udarjajo tako silno tuje melodije v neizrecno žalnih tonih, da človek nehote zapade v melanholijo. Neverjetno je, da imajo ti turobni glasovi zibei pod solnčnim jugom, kjer se smeje skoro vedno jasno nebo. Na misel mi prihajajo stihi našega Murna-Aleksandrova, s katerimi je tako lepo označil turobnost te glasbe.« In z resnim obrazom jih je recitirala: »S piščalkami na ustnih gredo, v klobukih širokih gredo in zdaj z desno roko in zdaj z levo roko piščali prebirajo žalostno, da nikoli tako.« Potem pa se je nasmejala: »Si bodete pač mislili, gospod profesor, kako sem še vedno sentimentalna!« »Nič ne de, včasih človeka žeja po sentimentalnosti ter je zaman, da bi se ji upiral, zlasti če se spominjam pesnika z veliko dušo, ki je nedosegši svojih ciljev moral leči v prezgodnji grob.« »Ne doseči ciljev in biti brez ciljev, se vam zdi, gospod profesor, taka nesreča?« »Oprostite milostiva, da se povrneva k tem piskačem tu doli. Ti siromaki so vrgli vse od sebe, zapustivši domovino, hodijo po tujini brez ciljev, le instinktivno slede za bornim vsakdanjim kruhom. Med brnečim basom njihove godbe vzklikajo klarinetni zvoki kakor vzkliki bednih, tlačenih, izmučenih ljudi brez ciljev, kakor vzkliki z mrzlim jeklom zadetih src.« »Kako lepo ste to povedali, gospod profesor. Pred leti bi vam bila soglašala, a danes bi sama rada živela brez ciljev. Čemu naj bi bil človek suženj svojim ciljem?« Teman blesk ji je šinil prek oči in tiho kakor v pol-sanjah je izgovarjala Prešernov verz: »Manj strašna noč je v črne zemlje krili, ko so pod svetlim solncem sužnji dnovi.« »Zdaj se spominjam poročila svojega in, milostiva, oprostite, tudi vašega nekdanjega prijatelja Leona. Pisal mi je pred mesecem dni iz Tunisa, da vživa življenje — brez ciljev. — To bi bilo zame kaj strašnega!« »Jaz ga blagrujem! Kaj pa je življenje s cilji? — Morda to, da se človek trudi in peha, da bi se nekdaj s sadom svojega truda pri polni mizi mastil, če se smem izraziti s tako prozo. Jaz zaničujem in zametujem tako življenje I« Namršila je obrvi in zresnilo se ji je obličje. Pe kratkem molku pa je rekla: »Prosim, ali bi ne hoteli, gospod profesor, da se malo izprehodiva po parku?« Vstala sta in Markovič ji je ponudil roko in ona mu je zavesila levico. In profesor se je zamislil v spomine vseučiliških let, ko je s svojim prijateljem Leonom Zoranom zahajal v hišo njene matere Alise Višnjanove, vdove po deželnosodnem svetniku, ko je s to krasno ženo, tedaj še devojko, plesal pri domači zabavi ali v plesnih venčkih ter kramljal pri plesnih promenadah. Tedaj se mu je včasih dvigala drzna Delavska stavka v Londonu (1. 1911). nada, da bo morda to lepo bitje še njegova last v do-glednem času . . . Pa prišlo je drugače. Njegov prijatelj Leon je imel več poguma in tudi več sreče. Pridobil si je njeno srce in postal nje zaročenec. Žal, njegova sreča ni trajala dolgo. Zgodilo se je, kakor se to dogaja v tisočih in tisočih slučajih, da se je zaroka med Leonom in Leonoro, ki jo je ljubil z vso strastjo mlade duše, razdrla že črez pol leta. V hiši gospe Višnjanove se je zglasil boljši snubec v osebi graščaka in viteza Beera. Ta je bil že blizu štiridesetleten, a imel je veliko imetje. Gospa Višnjanova ni živela v nikakih sijajnih razmerah vsled prezgodnje moževe smrti. Pokojnina za njim ni zadoščala za vzgojo hčere Leonore in študije treh sinov ter se je hitro raztopilo tudi nje lastno malo premoženje. Koristolovna mati je torej gledala, da čimpreje spravi hčer pod čepico ter ji pridobi »solidnega« moža z bogastvom, katero bo hčer in tudi njo privedlo v velikosvetni sijaj. Leon pa je bil tedaj samo še doma učitelj v hiši kneza L. Zato ni hotela mati čakati, da bi si Leon pridobil trdno prihodnjost. Prigovarjala je toliko časa hčeri z opisovanjem vsemožne udobnosti velikega brezskrbnega življenja, da se je slednjič udala in Leonu odpovedala roko. Vitez Beer je bil potomec stare, ali popolnoma ubo-žane rodovine. Toda v njem je počivala velika energija dela, ki se je vzbudila z vsemi silami. Posvetil se je tehniški stroki. Bil je nad deset let vodja v neki fužinski tvornici. Ko si je pozneje kot sopodjetnik pridobil dosti premoženja, kupil je ta grad Zvezdano in ž njim obširno domeno z gozdi, njivami in travniki. Tu je delal z vso vnemo v ekonomiji po najnovejših strokovnih iznajdbah. Leonori so zasijali dnevi srečnega življenja. Vsi znanci so jo blagrovali in tudi zavidnežev ni manjkalo. Tudi Leonora se je čutila srečno. Mož je delal od zore do mraka, bil je zaljubljen v svoje delo in posestvo. Ko je bil v kmečki skupini izvoljen za državnega poslanca, so ga vobče nazivali »kmečkega barona«. In Markovič je domneval, da je Leonora res v veliki sreči. Kako se je sedaj čudil Markovič, ko mu je Leonora začela pripovedovati dogodke iz svojega življenja z vso strastjo užaljene žene. V prvih časih zakona je rada spremljala svojega soproga pri raznih opravilih in nadzorstvu. To je moža veselilo. A to ni trajalo dolgo. Nje zanimanje je polagoma pojenjavalo. Življenje na kmetih ji je postajalo enolično, zahrepeneia je po svetu in srčno si je poželjevala tupatam mestnega življenja, katerega je bila vajena. To hrepenenje je občutila zlasti v zimskem času. Zdajpazdaj ji je soprog dovolil kako tako zabavo, dasi sam ni imel za njo pravega smisla. Bil je preveč praktičen, po drugi strani pa tudi varčen. Žena je to tudi občutila, kar ji je silno zamrzelo. Mislil si je mož, da ji po teh veselicah, ki jih jc dovoljeval, vzbuja še večje hrepenenje po velikomestnem življenju, zato ji je take in enake prošnje na lep način odklanjal, zlasti odtlej, ko je postala mati. Tako se ji je soprog vedno bolj odtujeval, njej pa je tudi rastla neodoliiva mržnja do njega, ki ga je vražji demon bogastva imel popolnoma v svoji oblasti. Odkrito sovraštvo med njima pa je postalo, ko jo jc začel mučiti tudi z ljubosumnostjo. Ko je povila drugo dete, mislil je in pričakoval, da bo odslej živela samo domačemu družinskemu krogu ter se otresla vse ženske »emancipacije«, katero je on smrtno sovražil. Slednjič sta se popolnoma odtujila drug drugemu. Strme je zrl Markovič graščakinji v obraz. Po tem strasti polnem pripovedovanju se mu je razjasnila slutnja, ki jo je imel takoj po prihodu v grad, da mora biti med Leonoro in njenim soprogom neko napeto razmerje, nekako prehodno hudo vreme, ki nastaja tuintam v zakonskem življenju, da potem tem lepše sije solnce sreče, a da je to v tako nevarni visočini, ga je presenetilo. Zdaj je videl, da je ta umerjeni dobri ton v občevanju vpričo drugih ljudi samo zavesa, ki ima zakrivati njun razpor . . . Zdaj sta sedla na samotno klopico. Markovič je le rahlo ugovarjal njenim nazorom, hoteč jo s tem nekoliko potolažiti. A ona se je tembolj razvnemala. Razburjena je vzklikala: »Ta tiran me je hotel tiščati v otroško sobo, siliti v gospodinjstvo kot vladarico služin-čadi. Takemu tiranstvu naj uklanjam svoj tilnik? Nikdar in nikdar!« In krasna je bila v tem srdu. Obilni vranječrni kodrasti lasje, prevezani s širokim živordečim trakom so tvorili temno ozračje, izpod katerga so švigali bliski njenih lepih oči. Markoviču se je zdelo, da hoče Leonora s to izpovedjo dati zadoščenje za kruto prevaro svojemu nekdanjemu zaročencu Leonu. Skoro se mu je smilila v tem trenotku. Utihnila je. Tik njega je sedela sloneč z laktom na klopinem naslonilu, podpirajoč glavo z dlanjo. Čutil je v lice topli dih njene sape. Nje krasno oblikovane grudi so se dvigale pred njim v enako odmerjenih dihljajih. Nekako proseče je upirala vanj žarovite oči, kakor bi pri njem iskala pomoči, rešitve . . . Markovič je to čutil in postal zmeden. V tem trenutku pa se je tudi zavedel, da bi mu bilo le treba reči: »Leonora, vi ste nesrečna. Vas li more osrečiti moja ljubezen . ..« In to krasno bitje, ki mu je nekdaj živelo samo v hipih mladostnih sanj, bi se bilo k njemu privilo, žrtvovalo se njemu popolnoma, pripravljeno ž njim iti skozi vse zapreke sveta . . . Zdajci pa mu je šinil električen tok po udih, vzel mu je zavest, vzel besedo, da ni mogel spregovoriti niti slova več . . . Morda so bili predolgi ti trenutki, premučni za njo? Vstala je in krenila sta nazaj proti gradu. Med potom je molčala dolgo, kakor da bi se sedaj sramovala svoje slabosti. Potem pa je začela govoriti vsakdanje stvari. Oči pa je imela še vedno zardele od joku. Zvečer istega dne je dolgo v noč igrala na klavirju samo skladbe, ki so izražale sanjavost, bolest in strast. V svojih deviških letih je bila virtuozinja v igri na klavirju. Markovič ni mogel vso noč zatisniti očesa. Šele proti jutru je nekoliko zadremal; a ta spanec ni bil blagodejen, izmučil ga je. Proti deseti uri se je dvignil s postelje. Okoli poldneva se je odpeljal na kolodvor. Tudi Leonora je bila izmučena, a pri slovesu se je delala vpričo moža živahno in veselo ter je Markoviča zopet vabila na posete. Zopet se mu je zasmilila. Videl je v njej samo plemenito dušo, ki je z včerajšnjo izpovedjo hotela dati zadoščenja prevarjenemu prijatelju. Zatrjeval si je, da ni iincla drugega namena . . * * * Kmalu po tem posetu je bil Markovič imenovan profesorjem v daljnem Brnu. Bilo je nekako poldrugo leto zatem in dobil je pismo od prijatelja Leona. Pisal mu je med drugim tudi to: »Moja dolgoletna pogodba s knezom gre h kraju in kmalu bo konec mojemu potovanju in nomadskemu življenju. Silno hrepenim, da vidim svojo milo domovino . . .« Proti koncu lista pa se je glasilo»Ti ne uganeš, koga sem srečal na svojem potovanju ?---Loro, mojo nekdanjo Loro. — Ločila se je od svojega moža in v svet se je podala z nekim diplomatskim agentom angleškega konzulata F. — Sedaj je na potu v Pretorijo . . .« Ko je Markovič prečital te besede, se mu je zdelo, kakor da bi bil že čul to novico. Kar nič ga ni iznenadiia in tiho jc zamrmral: »Takega življenja si je zaželela, je pač hotela biti — brez ciljev. Sentimentalnost. Tako mi je težko in tebe rad bi objel nocoj in tiho se v noči tihi pogovoril s teboj. In vse, kar taino in silno v srcu mojem gori, v tvoje položil bi grudi, v tvoje prižgal oči. In dve bi duši drhteli, ljubili srci dve — a moja pot je samotna, do sreče, do tebe ne sme . . Martinus. ooooooooooooooooooooooocooo:ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooocoooooooo o o & o o " WfA\ 8 ^oockx>gooooooooooooooogockxx>oooo^ Leto 1911. Kratek pregled važnejših dogodkov. Leto 1911, katerega koncu se bližamo z naglim korakom, ostane gotovo pomembno v notranjepolitični zgodovini mno-gojezične naše Avstrije. Po štiriletnem trudu in boju s »staro (t. j. nemško) Avstrijo« je padla iz pravzaprav malenkostnega neposrednega vzroka prva avstrijska ljudska zbornica, izvoljena znamenitega 14. maja 1907. Dne 27. marca je bila odgodena, dne 31. marca pa na podlagi cesarskega patenta razpuščena. Res, da nikakor ni izpolnila nad, ki so jih stavili vanjo zlasti slovanski in slovenski optimisti. Navidezno so imeli celo oni prav, ki so trdili, da je nosila ta ljudska zbornica smrtne kali v sebi že od svojega poroda; mesto inteligence se je uveljavilo v njej število, stvarnost je nadomestil jezik, resnost pusto kričanje. Ali pomisliti jc treba, da je doživela le nekaj jasnejših dni pod Beckom, Bienerth pa je zanesel v hišo demoralizacijo in podpiral z vsemi močmi v zbornici politiko narodnostnega izzivanja in ščuvanja ter brezprimernega tlačenja in zanemarjanja onih avstrijskih narodov, ki so v manjšini. Tri ministerstva je porabil Bienerth, dokler konečno ni razpustil parlamenta in posegel po § 14, da se zdrži na krmilu. Dasi z razpustom parlamenta Slovanska jednota ni dosegla svojega cilja, je bil za njo Bienerthov poraz le velik uspeh. Razpisane so bile nove volitve, ki so se vršile 13. junija in prinesle Bienerthu nov hud udarec: krščanski socijalci, njegovi najzvestejši oporniki, so doživeli hud poraz. Zgubili so na Dunaju razun dveh vse mandate, njih število se je skrčilo od 96 na 76 glav v parlamentu. Proglasili so v prvi nevolji politiko proste roke v bodočem parlamentu in — Bienerth je šel, ker je videl, da nima nobene večine več. Dunajske krščanskosocijalne mandate so dobili največ socijalisti ter pokrili ž njimi svoje precejšnje zgube na Češkem, v Šleziji in drugod. Nemški »National-verband« je narastel na 103 člane in postal najmočnejša stranka v parlamentu — in seveda tudi mogočna opora gcrmanizacijske politike na avstrijskem jugu. Za Bienerthom je prevzel vlado dne 25. junija 1911 Pavel baron Gautsch. Mož je bil že pod Taaffejem in Ba-denijem naučni minister ter dve kratki dobi ministerski predsednik. Socijalisti in večina Čehov ga je pozdravila simpatično, tudi med novoizvoljenimi slovenskimi poslanci ni bilo čuti mnogo odpora. Dosegel je tudi v poletnem zasedanju državnega zbora, ki je trajalo od 17. do 29. junija rešitev bančne predloge. Že v poletnem, še bolj pa v jesenskem zasedanju državnega zbora, ki se je pričelo 5. oktobra, se je morala zbornica baviti z draginjo, ki je pri vseh predmetih postala naravnost katastrofalna. Po draginjskih izgredih v manjšem obsegu v provinciji so sledile dne 17. septembra demonstracije na Dunaju in sicer v takem obsegu, da je bilo vsled intervencije vojaštva več oseb ubitih in več sto ranjenih. Kazni, h katerim so obsodila dunajska sodišča demonstrante z dne 17. septembra, znašajo skupno nad 80 let in so bile poleg vla-dinega odklonljivega stališča napram uvozu argentinskega mesa povod, da so zgubili socijalisti vse simpatije do Gautscha. Nemci mu niso zaupali zaradi Čehov — in konečno se je pokazalo, da ima Gautsch v zbornici prav tako malo zaslombe, kakor jo je imel Bienerth. Pred svojim odhodom pa je imel Gautsch znamenit govor v avstrijski zbornici, v katerem je naglašal, da je vsako delo brez Čehov nemogoče. Dne 31. oktobra je cesar sprejel njegovo demisijo in naslednik mu je Kari grof Stiirgkh. Glavna naloga novega ministerstva obstoji v tem, da doseže sprejem brambnega zakona, katerega je izdelal na jesen odstopivši vojni minister Schonaich (naslednik mu je general Auffenberg) in pa sprejem novih davčnih predlog. Položaj Jugoslovanov v novi zbornici je dokaj težavnejši kot v stari. Padel je sicer Bienerth — a padel ni sistem. Za Gautschem je došel na krmilo Sturgkh, o katerem se sicer govori, da je svojemu nekdanjemu radikalnemu vinu prilil precej vode, a se ne ve, da bi se upal z uspehom upreti vsenemškim aspiracijam na avstrijskem jugu. Reči se mora, da je dr. Šušteršič srečno spravil tako daleč, da si je s svojo nestalno in v preveliki meri strankarskim namenom služečo politiko zapravil simpatije Čehov in tako onemogočil obnovljenje toli dragocene Slovanske jednote tudi v novem perlamentu. Da, niti se mu ni posrečilo doseči — in tega najbrž tudi ni nameraval — zedinjenja vseh Jugoslovanov v parlamentu v eno falango, ki bi kaj štela in pomenila v parlamentu. Tako je moral mož doživeti, da se niti njega niti nas vseh ne vpošteva več pri velikih akcijah v parlamentu in se ga odkrito odriva pri rešitvi važnih vprašanj. Večina naše parlamentarne delegacije pa si je s svojim sovražnim nastopom napram uradništvu zaigrala vso naklonjenost tega stanu in pokazala, da je pripravljena zastopati interese le jednega, kmečkega stanu. Te razmere ne obetajo za neposredno bodočnost ničesar tolažljivega. Državnozborske volitve so bile na Slovenskem zelo burne. Dotaknemo se samo rezultata: na Goriškem je obdržala Slov. ljudska stranka svoja dva mandata, Štreklja je zamenjal Gregorin, v tržaški okolici je ostal Rgbar. V Trstu so dosegli Slovenci lepe uspehe, v Gorici pa so došli prvič z Lahom v ožjo volitev. Na Kranjskem je ostalo posestno stanje isto, o Štajerski pa govorimo posebej nižje doli. Slovenska ljudska stranka je došla pri letošnjih volitvah na višek svoje moči. A preobrat se že kaže: na Kranjskem je narastlo število naprednih glasov od 9 na 18 tisoč, na Ko- roškem, kjer je bil znova izvoljen Grafenauer, je število glasov nazadovalo in na Štajerskem se je pokazal silen odpor. Slovensko zadružništvo je preživelo minulo leto neizmerno hudo krizo. Pomanjkanje denarja, ki ga je povzročila neugodna letina 1910 in pa splošni položaj na svetovnem trgu, je trajalo naprej. Došel je polom nemškoklerikalne zadružne zveze v Celovcu in potem konkurz Glavne posojilnice v Ljubljani. Slednji je neizmerno hudo zadel mnogo denarnih zavodov in posameznikov. Nezaupanje se je množilo, kredit se je krčil — in naši denarni zavodi razpolagajo s premalo mobilnim denarjem. Nastala je splošna kriza, ki se je komaj v drugi polovici leta nekoliko polegla. Oživelo pa je v letu 1911 stremljenje po zedinjenju slovenskega zadružništva: nekateri hočejo zadružne zveze po deželah, čijih delokrog bi obstojal v organizaciji in reviziji, drugi pa zopet žele zedinjenje vseh slovenskih zadrug v eno zvezo. Denarno centralo pa hočejo imeti v Ljubljani eni in drugi. Edina večja prireditev na slovanskem jugu je bil velikanski sokolski zlet v Zagrebu, ki se je vršil 13., 14. in 15. avgusta. Do 7.000 sokolov, med njimi do 700 slovenskih, je prihitelo od vseh strani v prekrasno hrvaško prestolico. Sijajen je bil javen obhod po mestu in velika javna telovadba, katero je gledalo do 30 tisoč domačinov in gostov iz vseh slovanskih dežel. Sokolstvo, ta naša narodna armada napreduje pa tudi v ožji slovenski domovini. Odlikovalo se je na mednarodni telovadni tekmi v Turinu, odkoder si je odneslo 4. darilo. Spomniti se je treba na tem mestu tudi Ciril-Metodove šolske družbe, ki je v minulem letu izkazala lep napredek. Na 26. redni veliki skupščini CMD, ki se je vršila v nedeljo dne 10. septembra v Tržiču na Gorenjskem, se je konštatiralo, da je imela naša prekoristna šolska družba 1. 1910 prvič nad 1 milijon dohodkov. Bilo jih je 1,043.645 K. V tem znesku je zapopadenih doneskov za obrambni sklad 56.767'16 K in volil 814.602'47 K. Redni družbini dohodki so napredovali za 14.567 82 K. Občni zbor se je vršil v Tržiču, da se s tem počasti spomin velikega slovenskega rodoljuba in dobrotnika CMD umrlega inženirja Viljema Polaka. Tudi letošnje leto je volilo več dobrotnikov CMD večje zneske; imenujemo pred vsem gospo Marijo Vilharjevo, ki je zapustila družbi 112.400 K. Umrla je dne 11. januarja 1911 v Ljubljani. Štajersko. Leto 1911. je bilo na Štajerskem neizrečeno burno zaradi velikanskega boja, ki se je bil pri državnozborskih volitvah. Pri teh je Slovenska ljudska stranka zmagala že pri prvi volitvi dne 13. junija v 6 okrajih, v ptujsko-ormoškem pa je bil izvoljen dne 20. junija s pomočjo štajercijancev, ki so glasovali pri ožji volitvi proti dr. Ploju, kmet Brenčič iz Spuhlje pri Ptuju. V Savinjski dolini je dobil dr. Korošec 4.142, narodno-napredni kandidat Franjo Roblek 3.296, so-cijalist Tokan 396 glasov; v ptujskem okraju je dobil pri prvi volitvi dr. Ploj 3.691, Brenčič 4.312, nemškutar Ornig 1.110 glasov; v brežiškem okraju dr. Kukovec 1.790, dr. Benkovič 3.912 in Čobal 2.027 glasov; v slovenjgraškem je dobil dr. Vrstovšek 3.416, Ivan Verdnik pa 2.166 glasov; v mariborskem okraju sta bila izvoljena na levem bregu Roškar, na desnem Pišek, v kozjanskem dr. Jankovič brez vsakega posebnega boja. Boj je minil, dim smodnika se je že davno skadil; od izvoljenih poslancev je pričakovati vstrajnega in resnega dela, osobito ker je opozicija proti njim v naprednem taboru dokaj močna. V treh okrajih, kjer so postavili naprednjaki lastne kandidate, je bilo oddanih 7.291 naprednih in 11.573 glasov za Sovensko ljudsko stranko. Ako prištejemo k opozicijonalnim naprednim še 3.691 Plojevih glasov, dobimo 10.982 glasov, vsekakor lepo število, ki bi naj služilo vladajoči stranki v resno svarilo. Štajercijanci napram vsemu naporu niso nikjer napredovali, da, nazadovali so celo v južnem mariborskem volilnem okraju, ki ga štejejo med svoje »elitne«. Na drugi strani pa so nemški nacijonalci v mestih in trgih celjskega mestnega volilnega okraja precej napredovali; Marckhl je dobil 1. 1907. za prilično 300 glasov manj ko leta 1911. (2.927 glasov); za slov. skupnega kandidata Rebeka je bilo 1. 1907. oddanih 1.179, 1. 1911. pa samo 901 glas. Za nemške naci-jonalce je bil izid teh državnozborskih volitev toliko ugodnejši, ker je zmagal v Mariboru nad socijalistom in dosedanjim poslancem Reslom nacijonalec Wastian že v prvi volitvi. Kar se slovenskih okrajev tiče, se mora povdarjat:, da je opažati povsod naraščanje politične zavednosti — kar je le vesel znak. Nemškutarija se umika počasi v trge in mesta nazaj tam bodemo torej bili v doglednem času z njo odločilno bitko. Dne 31. decembra 1910 se je izvršilo po celi naši državi ljudsko štetje. Dosedaj je znan le rezultat v surovih številkah. Po njem se je naštelo v Avstriji 28,567.898 prebivalcev, na Ogrskem in Hrvaškem 20,850.700 in v Bosni-Hercegovini 1,875.573 prebivalcev; v celi državi torej 51,314.261. Na Štajerskem se jih je naštelo 1,441.604, na Kranjskem 525.083, na Koroškem 394.735, na Primorskem 894.457. Ljudsko štetje je pri nas, ki živimo v mnogojezični državi in se pravice posameznih narodov cenijo po številu pripadnikov, velevažnega političnega pomena. Zato so tudi Nemci napeli vse sile, da se izvrši štetje po občevalnem, ne po materinskem jeziku, da bi vzdržali fikcijo, da so največji in gospodovalni narod v naši državni polovici. Sicer je bila dne 23. junija 1910 sprejeta v državnem zboru re-zolucija posl. dr. Kramara, v kateri se poziva vlado, naj izvrši ljudsko štetje po materinskem in ne po občevalnem jeziku — pa kaj zaležejo v naši državi skromne rezolucije! Vlada je molčala in delala tako kakor — so želeli Nemci. Da bi pa ne bilo kakih burnih ugovorov, je izdala še le 3. decembra 1910 navodila za ljudsko štetje. Na Primorskem so skušali Lahi umetno pomnožiti svoje vrste; ali še veliko huje se je delalo na Štajerskem. Položaj je tu za nas Slovence že po naravi neugoden; vsa velika industrijska sredisča leže v nemškem delu dežele. Naši slovenski ljudje gredo tje za zaslužkom in pri ljudskem štetju so za nas mrtvi. V graški okolici, v Veitschu, Donawitzu, Ljubnem, Koflachu, Zelenem travniku in drugod je gotovo do 50.000 Slovencev, rudarjev in tovarniških delavcev z njihovimi rodbinami — ali pri ljudskem štetju so zginili skoro popolnoma. V Gradcu živi po splošni sodbi do 30 tisoč Slovencev; naštelo se jih je letos 1.042, veliko manj ko 1. 1900(1430). Število graškega prebivalstva se je tačas zvišalo za 14 tisoč! Nič bolje se ni štelo na Sp. Štajerskem. V mariborskem okraju se je število »Nemcev« uradno, s pomočjo nemšku-tarskih županstev pomnožilo; v mestu Mariboru se je naštelo 1. 1900 4.062, 1. 1910 pa samo še 3.017 Slovencev! Zasebno ljudsko štetje, ki se je izvršilo v Mariboru in skoro vseh spodnještajerskih mestih in trgih, je pokazalo seve druge številke! Tako se je dognalo, da živi v Mariboru najmanj 7.500 zavednih, rojenih pa 14.200 Slovencev, torej polovica prebivalstva! V Celju se je navzlic vsemu uradnemu pritisku število slovenskega prebivalstva pomnožilo, tudi ob mejah je opažati veselo napredovanja. Istotako v mnogih trgih. Gotovo bi segalo naštevanje predaleč in bi presegalo skromen prostor, ki je kronistu odmerjen. Obstrukcija slovenskih poslancev v deželnem zboru štajerskem se je v letu 1911. nadaljevala. Jeseni je bilo sicer sklicano zasedanje in so se vršila pogajanja. Slovenski poslanci so opustili prvotne svoje dalekosežne kulturne, narodnostne in gospodarske zahteve, ki bi značile delitev deželne uprave na vseh poljih in so se omejili na zahtevo po razširjanju deželnega šolskega sveta, v katerega bi naj prišel jeden poslanec, in na nekatere gospodarske zahteve. Vendar pa večina niti tega ni dovolila. Odločilen je bil nejasen položaj v državnemu zboru, ker se ni vedelo, ali stopi dr. Šušteršičev klub v večino ali ne. V pozitivnem slučaju bi bila obstrukcija v Gradcu nesmisel. Pod jesen se čuje, da bodo slovenski poslanci po Novem letu ob-strukcijo ustavili. O denarni krizi, ki je vladala to leto v našem zadružništvu in ki smo jo čutili v nemali meri tudi na Sp. Štajerju, smo govorili že zgoraj v splošnem delu. Vsled pomanjkanja denarja je nastalo v organizaciji zadružništva na Štajerskem nekako premirje. Denarnih zadrug se ni ustanavljalo deloma iz že navedenega vzroka, deloma pa prihaja spoznanje, da splošno stanje sedanjega našega kmetijskega gospodarstva še ni tako, da bi res znalo izrabljati dobrote in idejo rajf-ajznovk. Nedenarna zadruga se razun zadružne vnovčevalnice za živino v Mariboru ni ustanovila nobena. To panogo zadružništva bodemo morali vbodoče intenzivnejše gojiti — to je želja in klic vseh, ki zasledujejo razvoj naših gospodarskih razmer. Zapisati je treba tudi sklep štajerskih članic zadružne zveze v Mariboru, da si ustanovijo posebno štajersko zadružno zvezo. Začela so se že tozadevna pogajanja s celjsko Zadružno Zvezo. Nekoliko zanimive gospodarske statistike še navedimo iz predavanja zadružnega tajnika Stiblerja na 2. narodno-obrambni enketi v Celju dne 2. sept.: »Na Štajerskem imamo danes okroglo 120 slovenskih posojilnic, ki razpolagajo z okroglo 30 miljoni kron denarja. Razun posojilnic pride vpoštev še nekaj hranilnic, ki imajo na razpolago okroglo 6 milijonov kron denarja. Ti slovenski zavodi se imajo boriti proti nemškemu kapitalu. Tega je v številnih mestnih hranilnicah, posojilnicah in bankah najmanje v obliki hranilnih vlog do 50 milijonov — seve dobra tretjina slovenskega! Vrhu tega imajo nemški denarni zavodi velike rezervne fonde — med tem ko imajo slovenski denarni zavodi skupno komaj do 2 milijona kron rezervnih fondov. Upoštevati je dalje treba, da deluje ob jezikovni meji cela vrsta nemških denarnih zavodov, na pr. hranilnica v Radgoni, Cmureku, flrvežu, ki razprostirajo svoj delokrog daleč v slovensko ozemlje. Končno je treba upoštevati delo štajerske hranilnice v Gradcu in nemške zadružne zveze istotam, ki se ga v gospodarstvu Sp. Štajerja silovito pozna. Že iz teh malih podatkov si je mogoče napraviti sodbo, kako velikanske množine nemškega organiziranega kapitala delajo na uničenje slovenskega življa na Štajerskem in kako malenkosten je kapital, s katerim se imamo boriti mi«. Premišljevanje o tem, kar je v teh stavkih povedano, nam mora pokazati jasno črto bodočega dela. Splošno je treba povedati, da raste na Sp. Štajerju splošno zanimanje za gospodarska vprašanja: kmetijska kakor obrtna in trgovska. Dejstvo, da prihajajo v državi nemški nacijonalci zopet do neomejene moči, smo tudi minulo leto najhujše občutili na Štajerskem. Cela vrsta važnih mest pri sodnijah in političnih uradih sc je zasedla z Nemci, največ takimi, ki so slovenščine nezmožni. Nove nemške šole v Poljčanah, na Bregu pri Ptuju in Ciršaku so začele delovati. Cela vrsta potovalnih učiteljev podžiga neprestano podružnice nemških »obrambnih« društev na delo. Septembra meseca je imela »Sudmark« svoj redni letni občni zbor v Celju. Pozdravila ga je velikanska stavba nove mestne deške in meščanske šole, za katero je daroval Schulverein nad 100 tisoč kron. Na »Siidmarkinem« občnem zboru se je sicer dognalo, da ni bilo naseljevalno delo v Št. Ilju vredno piškavega oreha. Vsled spoznanja teh neuspehov je nastala v društvu kriza, ki pa je bolj prehodnega pomena in si ne smemo ničesar obetati od nje. Sklenilo se je, z vso močjo podpirati obrtništvo polje torej, na katerem smo še Slovenci slabi in nimamo v rokah sredstev, s katerim bi za enkrat uspešno zajezili nemško delo. Ustanovil se je sicer »Branibor« v Ljubljani, ali v slovenski metropoli so bili zaposleni z neprestanimi volitvami in tako je razcvit društva zaostal na veliko obžalovanje onih, ki iz lastnih vsakdanjih skušenj vedo ceniti delo in stremljenje »Siidmarke«. Ciril-Metodova Družba pa ima na hvalo marljivemu pot. učitelju Prekoršeku zaznamovati lep napredek tudi na Štajerskem. Število podružnic je narastlo na 72. Nekatere, n. pr. v Celju, Št. Jurju, Šmarju, Ptuju in dr. so z manjšimi in večjimi slavnostni! obhajale slovesno 25 letnico svojega obstanka. V to poglavje spadajo še volilni boji proti Nemcem v posameznih občinah in korporacijah. Zgubili smo Slovenci letos jako važno obmejno postojanko, gornjeradgonski okrajni zastop. Osvojili pa smo si v neposredni mariborski okolici, doslej narodnostno jako zaostalem in zapuščenem kraju dve važni občini: Slivnico in Pesnico. Boj za Celjsko okolico še ob času, ko pišemo te vrste, ni končan. Pri prvih volitvah so zmagali v vseh treh razredih Slovenci. Pristaši Slovenske ljudske stranke so si ustanovili lastno obrambno društvo, ki deluje v okvirju stranke in skuša zanesti obrambno idejo med najširše ljudske sloje. Ustanovljenih je na Štajerskem že dolga vrsta podružnic tega društva. Napredek pa imamo zaznamovati štajerski Slovenci tudi na kulturnem polju. O stanju našega ljudskega šolstva je govoril kronist tega koledarja že lansko leto. Društveno življenje, ki ima sicer v taboru S. L. S. precej politično lice, se oživlja in spopolnjuje. Ljudske knjižnice se ustanavljajo vsepovsodi; na tem polju delujejo društva Slov. Straža, Slov. kršč. socij. zveza, Prosveta, Bodočnost, Klub slovenskih naprednih akademikov v Celju in v odlični meri nekatere starejše Čitalnice. Do 30 tisoč knjig je po teh različnih knjižnicah - in še jih primanjkuje. Zelja bo berilu in obenem po izobrazbi in napredku je v veliko tolažbo onim, ki trdno verujejo v našo bodočnost in naš narodni razvoj. V Celju se je ustanovilo Dramatično društvo, da kakor njegova sestrica v Mariboru pripravljata tla za slovensko redno gledališče. Slovenska Talija tudi minulo leto vobče ni samo zabavala, izobraževala in blažila mestnega občinstva temveč se je naselila že v zadnji vasi. V tem oziru se vrši pri nas velikansko kulturno delo, ki nima nobene primere pri bližnjih nemških in italjanskih sosedih. Leta 1911. je bilo tudi na kulturnem polju leto dveh znamenitih jubilejev: 50 let je preteklo, kar ste se ustanovili na Sp. Štajerju dve znameniti Čitalnici, mariborska in celjska. Političen in kulturen pomen teh jubilejev bo gotovo še obširno opisalo poklicano pero. Dne 21. oktobra ob pol 9. uri zvečer je umrl pri svojem vinogradu v Visolah blizu Slov. Bistrice zadnji štajerski taborit, dr. Josip V o š n j a k v visoki starosti 77 let. Z njim je spojen velik kos zgodovine našega prebujenja, našega vstajenja od mrtvih. Z njegovim imenom so zvezane prve politične zmage štajerskih Slovencev, prvi začetki našega samostojnega kulturnega in gospodarskega življenja. Nave-dimo tu kratke podatke o njegovem življenju. Rojen je bil 4. januarja 1834 v Šoštanju v stari ugledni trški hiši Voš-njakov. Stariši njegovi, »Mihelnovi«, so bili premožni usnjarji. Ljudsko šolo je začel pohajati doma, leta 1843. je prišel v Celje najprej na normalko in potem je vstopil v gimnazijo; 1. 1847. je nadaljeval svoje študije v Gradcu in 1. marca 1858. je dovršil svoje študije na Dunaju ter bil proenoviran za doktorja medicine. Prvi zvezek njegovih »Spominov« je poln zanimivih podatkov in anekdot iz njegove dijaške dobe. Kot zdravnik se je naselil najprvo v Šoštanju; zdržal je pa tam samo pičlo leto, kajti 5. julija 1859. g;i vidimo že odhajati v Ljubljano, kjer je pomagal do 13. avgusta v vo-jaški bolnišnici lečiti vojake, ranjene na Laškem. Jeseni istega leta se je preselil v Kranj in ostal tam do 1. 1861. V Kranju še-le se je začel zanimati dr. Vošnjak za javna vprašanja: 26. februarja 1861. je prišla februarska ustava in vzbudila tudi na Slovenskem najživahnejše politično vrvenje. Do 1. 1860. ni pisal Vošnjak, ki je bil vzgojen v nemškem duhu, ničesar slovenskega; to leto je poslal prvi dopis »Novicam« in se sploh trudil izpopolniti se v govorenju in pisanju slovenščine. Od 14. marca do 1. decembra 1861. je bil dr. Vošnjak sekundarij v deželni bolnišnici v Ljubljani, decembra 1861. pa se je preselil v Slov. Bistrico, kjer je ostal do leta 1870. Ta leta so bila najburnejša njegovega življenja. Vkljub neizrečenim težkočam in nerazumevanju v taboru inteligence kakor kmečkega ljudstva je začel s pro- svetnim in političnim delom v svojem ožjem okraju in po celem Sp. Štajerju. V to dobo spadajo ustanovitve cele vrste naprav, ki igrajo še sedaj najvažnejše uloge na Slovenskem: 1861. spomladi je bila ustanovljena mariborska »Čitalnica«, 1862. celjska, potem ptujska; 1. 1863. so sestavili v Mariboru pravila »Slov. Matice«, 1.1867. je bil ustanovljen »Slovenski Gospodar«, 2. aprila 1868. je izšla prva številka »Slovenskega Naroda«, ki je izhajal najpreje 3 krat na teden, od 1. 1873. je pa list dnevnik. 6. oktobra I872.se je preselil v Narodno tiskarno ljubljansko, katera pa je bila tudi 6. marca 1870. ustanovljena v Mariboru. Dr. Jos. Vošnjak je bil maio-dane duša vseh teh ustanovitev, žrtvoval je za nje neizmerno veliko duševno in gmotno: ostal je vsled svojega plemenitega navdušenja in požrtvovalnosti tudi revež in ob grobu je mogel dr. Bogumil Vošnjak reči, da je umrl zadnji slovenski idealist. V navedeno desetletje spadajo siloviti boji med umirajočo nemškutarijo na Sp. Štajerskem in pre-bujajočim se Slovenstvom. L. 1862. so sicer Slovenci imeli še neuspeh in v deželnem zboru štajerskem je zaklical 1. 1865. Rechbauer, da v 50 letih ne bo na Sp. Štajerju nobenega Slovenca več! Že 1. 1867. so pa slavili Slovenci po Vošnjakovi zaslugi prvo veliko zmago pri deželno-zborskih volitvah; ostal je v deželnem zboru štajerskem do leta 1876. Po znamenitih deželnozborskih volitvah 1867. se je kar s plamenom razgorelo po deželi navdušenje za naš rod, jezik in pravice: sledi doba taborov, kakor se splošno trdi, ena najkrasnejših dob naše politične zgodovine. L. 1868. sta se vršila velikanska tabora v Ljutomeru in Žalcu. Na obema je govoril dr. Jos. Vošnjak. Pojavili so se takrat prvi realni začetki skupnega slovenskega programa, govorilo se je o zedinjeni Sloveniji. Politične strasti in grd provin-cijalizem je kasneje ubil mnogo tega, kar bi se bilo dalo morebiti izpeljati. Po kratkem bivanju v Šmarju, kjer je odlično deloval v okrajnem zastopu, se je dr. Vošnjak preselil 1. 1871. v Ljubljano. Razvil se je takrat boj med kon- servativci in »Mladoslovenci«, naprednjaki, ki so se zbirali okoli »Slov. Naroda«. Med zadnjimi je bil tudi dr. Vošnjak. Leta 1873. je bil izvoljen kot »mladoslovenski« kandidat v državni zbor proti kanoniku Kosarju; v celjskem okraju je bil izvoljen še enkrat 1. 1879. Na Kranjskem je bil izvoljen v deželni zbor in odbor, v katerem je deloval do leta 1895. Delal je mnogo, ali žel je malo zahvale. Leta 1897. se je preselil k svojemu vinogradu in gojil tam trto in drevje do smrti. Dr. Jos. Vošnjak je neizmerno veliko pisal; kot časnikarja ga vidimo sodelovati pri »Slov. Gosp.«, zlasti pa še pri »Slov. Narodu«; kot pisatelja pri Mohorjevi družbi in Slov. Matici. Pisal je politične, leposlovne in gospodarske stvari. S »Spomini«, ki jih je zadnja leta izdala »Slovenska Matica« je svoje večje spise zaključil. Pisal pa je neprestano do smrti; v »Vedi« smo čitali še letos njegove »Dodatke k ,Spominom'« in v celjskem »Narodnem listu« gospodarska notice. Vošnjak je jeden glavnih ustanovnikov »Pisateljskega društva« v Ljubljani. Tudi pri ustanovitvi »Ciril-Metodove družbe« je odlično sodeloval. Bogato in plodonosno je bilo njegovo življenje in težko ga je očrtati z nekaj stavki. Slava bodi njegovemu spominu! Druge slovenske dežele. Minulo leto se je bil silovit boj za našo prestolnico, belo Ljubljano. Slovenski ljudski stranki se je v zvezi z nemškutarji posrečilo preprečiti potrditev župana Hribarja in več kot poldrugo leto je bila autonomija ljubljanskega mesta sistirana ter je občinske posle upravljal nemški gerent. Zanimivo je, da je avstrijski parlament decembra meseca leta 1910. obsodil postopanje vlade in dal s tem moralno zaušnico Slov. ljudski stranki in izdajalskim njenim vodjem. Deželni zbor kranjski je sklenil novo volilno postavo za občino ljubljansko in 23 aprila 1911. so se vršile spomina vredne volitve, pri katerih je po 25 letih zopet došlo 7 Nemcev v občinski zastop slovenske Ljubljane po krivdi Slov. ljudske stranke. Večine pa ta z Nemci ni dobila, temveč je biia izvoljena nadpolovična večina naprednjakov (23) in samo 14 klerikalcev. Naprednjaki so zmagali v Ljubljani potem še trikrat: pri državnozborskih volitvah, pri katerih je pri ožji volitvi bil izvoljen mladi in delavni dr. Ravnihar, in pri dveh deželnozborskih nadomestnih volitvah, pri katerih sta bila izvoljena prof. Reisner in Adolf Ribmkar. Zapisati moramo tu še jedno slavno delo kranjskega deželnega zbora z duhovniško večino: sklenil je 18. februarja, da se s toliko težavo nabrani vseučiliški zaklad v znesku 700.000 K vrže v žrelo klerikalni zadružni zvezi v Ljubljani, odkoder jih ne bo več na beli dan. — Kmetijska šola na Grmu je obhajala minulo leto 25 letnico svojega obstanka; ustanovilo se je ob tej priliki društvo absolventov te kmetijske šole. — Pri ljudskem štetju so dosegli primorski Slo venci znamenit uspeh: vlada je odredila revizijo ljudskega štetja v Gorici in Trstu. V Gorici so narastli Slovenci pri reviziji za celo tretjino in jih je bilo naštetih blizu 10.0C0, iz Trsta pa še rezultat ni znan. Pri prvem uradnem štetju je bilo naštetih 36.000 Slovencev; splošno se sodi, da je Slovencev v Trstu najmanje 70.000; to kažejo namreč številke iz državnozborskih volitev. Najhuje je zadelo ljudsko štetje koroške Slovence. V Celovcu so našteli na pr. samo 554 Slovencev, dasi je po zatrdilu »Mira« napovedalo slov. občevalni jezik veliko več ljudi. Na deželi so pa nemšku-tarski števni komisarji vpisovali ponekod za Nemca vsakogar, ki je priznal, da ve le malo nemški! Značilno je za bojazljivost in slabost večine naših politikov in poslancev, da se je dosegla revizija ljudskega štetja le na Primorskem, na Koroškem in Štajerskem, kjer so bile krivičnosti .gotovo ravno tolike, če ne še večje, pa je ostalo vse pri starem. V Celju, meseca novembra 1911. j. V. 0( jLASI □ □ _l 1_ □ POS^J!iN PUH K 7'-, bel K 10 —, prsni puh K 12 1 kilogram spukaneaa 2 K, polbelega K 2'80, belega K 4 , prve vrste puhovo mehkega K 6'—, najfinejši srebrnobeli puh K 8'—, ne-spukanega, puhastega, sivega K 60, K 4-50, belega K 4 40, K 5 20, K 6'—, puh, - od 5 kg naprej franko. MiiuiirniiiMHii | siv K 6- iz pernatogostega, rdečega, modrega, rumenega ali belega inieta (nankingl, 1 pernica ca. 180x 120 cm velika z dvema podzglavnikoma vsak ca. 80 X 60 cm velik, zadostno natlačeno, z novim očiščenim, puhastim sivim posteljnim perjem 16 K, pol puh K 2ii puhovo perje K 24'—, pernica sama K 10—, K 12'—, K 14— K 16'-, podzglavnik sam K 3'-, K 3'50, K 4'-, razpošilja od K 10 — naprej franko, zavojnina zastonj, proti povzetju: Maks Berger, 252 a' Najbogatejša izbera vseh vrst in velikosti posteljnega perja, puha, izgotov-ljenih postelj, posteljnih prevlek, flanelastih, posteljnih in šivanih odej, rjuh, žimnic in slamnic, kakor v ilustr. cenikih, ti so zastonj in franko. Ne-ugajajoče se zamenja ali denar vrne. 1 Brzojaui: Kamnoseška industrijska družba Celje 1 I.južnoštajerska kamnoseška industrijska družba u Celju Ufl Staubena in umetna kamnoseška obrt s strojnim obratom. Izuršuje usa u suojo stroko spadajoča dela. m&s ITlnogo-šteuilna zaloga nagrobnih spo-menikou iz različnih marmornih urst, granitou in sijenitou M ■ m IV Svoj.i k svojim! Edino narodno pivovarniško podjetje ! DELNIŠKA DRUŽBA ZDRUŽENIH PIUOUflREN ŽALEC S IN LAŠKI TRG 1/ LJUBLJANI S priporoča svojo veliko zalogo izbornega marčnega in bavarskega piva iz pivovaren Žalec in Laški trg vsem p. n.krčmarjem, hotelirjem, restav-rate;jem in kavarnarjem ter slav. občinstvu v mnogobrojna naročila. Družba seje potrudila urediti svoji pivovarni na najmodernejši način ter si je omislila na Laškem popolnoma nove stroje, posebno stroje za umetno hlajenje vležalnih kleti in vrelnic v zvezi s strojem za izdelovanje ledu vse po najnovejšem sistemu; postavila je v obeh pivovarnah nove stekleničnice z najnovejšimi snažilnimi in napolnilnimi stroji, napravila v Žalcu moderne vle-žalne kleti z novimi ledenicami ter si v svrho povzdige narodnega podjetja in zboljšanja domačega piva nabavila tudi najboljše vrste surovin. — Tako popolnoma moderno preustrojeni in z novejšimi stroji opremljeni pivovarni proizvajali bodeta najboljša piva, tekmovali z vsako tvrdko in prekašali vsa druga enaka podjetja ter tako delali čast domači industriji. Brezštevilna priznanja poznavateljev so na razpolago. Prva slovenska akcijska družba. — Prvo večje narodno industrijsko podjetje. — Edina narodna pivovarna □□□□ na Štajerskem. □□□□ Javna zalivala gospodu Franc Wilhelniu, lekarnarju, c. kr. dvornemu založniku v Neunkirchen-u, Nižjeavstrijsko, iznajditelju p^* Wilhelmovega čaja. Ako tukaj stopim v javnost, tedaj radi tega, ker uvidim najprvo dolžnostgospoduWilhelmu, lekarnarju v Neunkirchen-u, izreči svojo najtoplejo zahval o za usluge, ki jih je napravil Wilhelmo v čaj pri mojem bolestnem revmatičnem trpljenju ter potem, da tudi druge, ki so zapadli tej hudi bolezni, opozorim na ta izborni čaj. Po 4 tedenski rabi omenjenega čaja nisem samo popolnoma ozdravela ter sem zdrava še sedaj ko že 6 tednov ne pijem več čaja, temveč se je tudi zboljšalo moje celotno telesno stanje. — Popolnoma sem prepričana, da bode vsakdo, ki v sličnih boleznih rabi ta čaj, blagoslavljal kakor jaz iznajditclja gosp. Franc Wilhe!ma. Odličnim velespoštovanjem grofica Butsctiin-Streitfeld podpolkovnikova soproga. Cena za zavoj 2 kroni, 6 zavojev 10 kron. Kjer se v lekarnah ali drožerijah ne dobi, se razpošilja naravnost. Najboljša prilika za sigurno štedenje je plodonosno nalaganje pri denarnih zavodih, ki nudijo najugodnejše pogoje. LASTNI DOM registrovana kreditna In stavbena 8888 zadruga z omejeno zavezo 8888 V GABERIU PRI CELJU sprejema hranilne vloge od vsakega, je član zadruge ali ne, na tekoči račun ali na hranilne (vložne) knjižice in jih obrestuje letno po — pel od sto (5%) — Hranilne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. — Rentni davek plačuje zadruga in ga ne odteguje vlagateljem, tako da dobijo na leto celih 5 kron od naloženih 100 kron. — Posojila daje na osebni kredit, proti za-stavljenju vrednotic, dragocenosti ali nepremičnin, na menice ali dolžna pisma. Odplačuje se na račun glavnice in obresti v mesečnih ali v posebej dogovorjenih četrt- oziroma polletnih obrokih. flvstr. poštne hranilnice račun št. 54.366. Ogrske poštne hranilnice račun št. 26.283. Telefon št. 48. Pisarna se nahaja v Celju, Rotovška ulica št. 12. — Uraduje se vsak dan razun nedelj in praznikov od 8. do 12. ure dopoldne. Najboljši češki nakupovalni vir! Ceno posteljno perje in puh! puha K 6 -, K 7 - Pri odvzemi 1 kg sivega, dobrega, spukartega posteljnega perja 2 K, boljšega K 2 40, polbelega K 280, belega K4 -, belega puhastega K 510; 1 kg snežno-belega spukanega, najboljšega gosposkega perja K 6"40 in K 8' -; 1 kg belega, nespukanega, puhastega, izpuljenega perja K 480, K 520. Cesarski izpuljenec K 5'80; 1 kg sivega , snežnobelega K 10 —, najfinejši prsni puh K 12 -. od 5 kg naprej poštnine prosto. =11111111= 00 Popolno natlačene postelje83 63 03 iz gostega rdečega, modrega, belega ali rmenega nankinga (inleta): 1 pernica 180 cm dolga, 120 cm široka z 2 pod-zglavnikoma, vsak je 80 cm dolg in 60 cm širok, natlačeno z novim, sivim, trpežnim, puhastim posteljnim perjem K 16-—, pol puh K 20-—, puh K 24-. Posamezne pernice 10 K, 12 K, 14 K, 16K Posamezni podzglav-niki 3 K, 3 50 K, 4 K. Dvojne pernice 200 cm dolge, 140 cm široke 13 K, 14 70 K, 17 80 K, 21 K. Dvojni podzglavnik, 90 cm dolg, 70 cm širok K 4 50, K 5-20, K 5-70. Spodnje pernice iz lepo črtanega posteljnega gradla 180 cm dolge, 116 cm široke K 12 80, K 14 80. Posteljne prevleke, sešite, pripravljene popolnoma za uporabo iz močnega' pristnobarvnega, modro ali rudeče rižastega kanevasa ali belega damast-gradla za navadno veliko pernico K 5'—, za en podzglavnik K 1'25, prevleke za dvojne pernice K 6'20, za podzglavnik K 1'70. Platnene posteljne rjuhe,zarobljene, brez šiva, moCne kakovosti200X!40cm velike K 2'-, K 210, K 3'-. Slamnice, šivane, iz rižaste jute, 192X115 cm velike K 2 50, K 3'— Flanelaste odeje, trpežne kakovosti, 200X140 cm velike K 290, K 3'50. Otroške postelje, šivane odeje, žimnice po najnižjih cenah. Razpošilja se po povzetju od K 12'— naprej poštnine prosto. Zamene dovoljene Za ne-ugajajoče vrnem znesek. S. Benisch, Desclienatz št. 391 (Češko) Bogato ilustrovan cenik na zahtevo vsakomur na razpolago. & Harmoniko kupi jo le pri izdelovalcu Franc Hochholzer ju. Dunaj XVI., podaljšana Degengasse 116, vogal Kollbnrggasse. Lastna izdelovalnica orkesterskih harmonik z najmočnejšim helikonbascm. — Vsi sistemi kromatično uglašenih harmonik. — Izborneučne knjige K 1'50. — Bogato ilustr. ceniki zastonj. NB. Vsakemu vrnem denar kdor ni zadovoljen z mojimi harmonikami. Žgapjarna ROBERT DIEHL, Celje] SSS Zaloga najraznovrstnejših prist- SMS nih žganih pijač, kakor: pristne domače in bosanske sliuouke, tropinovke, brinjevca, vinskega žganja itd. ::: Gg. gostilničarjem in kauarnarjem priporočam pristni Jamaikarum in najfinejše likerje. Ueliko domače podjetje! m rcGM^mmmj asm Južnoštajerska hranilnica v Celju v Narodnem domu. Sprejema hranilne uloge usak delaunik od 8. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje po 41/3°/o ter pripisuje obresti usakega pol leta h kapitalu. Rentni dauek plačuje hranilnica sama ter ga ne odteguje ulagateljem. Za uarnost ulog jamčijo okraji: Šoštanj, Seunica, Šmarje, Gornjigrad in Dransko in rezeruna zaklada, katera znašata uže nad 350.000 K. Ker nima namena iskati dobička, zato razdeli znatne suote u občekoristne in dobrodelne namene za gori nauedene okraje. Dosedaj je douolila za dijaške ustanoue 30.COO K, za naprauo potoo 5C00 K, različnim učnim zauodom in za ustanouiteu slouenske obrtne strokoune šole 11.100 K, za podpore različnim požarnim brambam in u kmetijsko gospodarske namene nad 6.000 K, hranilnico ustanouiušim okrajem izplačalo pa se je 41.300 K za dobrodelne namene, skupno tedaj nad 93 800 K. Sprejema tudi hranilne knjižice drugih, posebno neslooenskih denarnih zauodoo in jih obrestuje, ne da bi se pre-oooooooo trgalo obrestouanje. oooooooo Slouenci, ulagajte u Južnoštajersko hranilnico suoj cerkueni in ustanouni denar ali kadar nalagale denar za mladoletne ali uaro-uance in zahteuajte pri sodiščih, da se naloži denar za mladoletne oziroma za uarouance izključno le u južnoštajersko hranilnico. m Varstvena znamka ..Sidro". Varstvena znamka „Sidro". m Richterjev Linimentum Capsici comnpos nadomestilo za Sidro v - pain - expeller je zanesljivo, bolečine uteŠujoČe sredstvo, ki se lahko spričo svoje posebne priprave in spričo skrbne izbire vporabljenih snovi porabi kot koristno mazilo tudi od občutljivih oseb. To domače sredstvo, ki seje že mnogokrat izkazalo, porabi se lahko tako kot odvajalno, tudi preprečevalno, posebno pa kot bolečine olajšujoče mazilo. Posebno onim osebam je prav priporočati, kise mnogo mude na prostem, ki so izpostavljeni pogostim spremembam vremena in potemtakem pre-hlajenju, n. pr. ekonomom, gozdarjem, lovcem, kmetovalcem, ribičem, rudarjem, mornarjem, izseljencem itd. kakor tudi turistom pred in po napornih hojah in sploh vsem potnikom, ker jim doprinese, ako ni ravno zdravnika pri roki, pri nezgodah in slabostih v največjih slučajih hitro in sigurno pomoč. Posebno velika prednost Linimentum Capsici compos s sidrom, ki velja po vsi pravici kot zanesljivo preprečevalno sredstvo, obstoja v enostavni rabi. Vmeti se en- ali večkrat na dan boleče, zmrzle, oslabljene ali ohromljene ude in kmalu po vmetenju se bo začutila dobrodejna gorkota, ki utešuje bolečine. Daljna prednost Linimentum Capsici compos s «sidrom» je nizka cena 80 v, K 1 40 in K,2'— steklenica. Omisli si jo torej lahko vsakdo in naj bi tudi ihče ne zamudil, posku- siti pri prehlajenju ta bolečino utešujoči liniment. Kdor torej želi originalni izdelek, naj natanko pazi, ako je tudi na zavoju dobro vidno, za nas kot varstvena znamka vpisano rudeče »sidro«. manjka sidro, ima se opraviti s ponaredbo. Ako kje ni dobiti Richterjev originalni izdelek, obrniti se je naravnost na k n zlate □-- [D Dr. Richterjevo lekarno pri ® levu" » Pragi. 1. Elizabetna cesta 5 nova. Razpošilja se vsak dan. "T3T3 ni— nnrn== a Zakaj je Ker vzbuja otrokom vedno iznova veliko veselje staviti lične stavbe po lepih načrtih in ker vedo, krt dobe dopolnilne omarice, da zamorejo staviti vedno večje in lepše stavbe. Vsaka omarica kamenitih stavbic s sidrom se lahko poveča z nakupom dopolnilnih omaric, kar pri drugih ___igračah ni mogoče, K " - ~' slednje so vsled tega f na j d ovršenej ša in najcenejša igrača. Pristno samo s sidrom! Dobiti jeza I ceno po K 1'75 do K 5 — in višje. Najboljše se izbere po bogato ilustrovanem t ceniku, ki se razpošilja franko zastonj. Kdor ljubi godbo, naj tudi zahteva csnik o zna- ( menitih, Imperator-goaaiih in govorilnih strojih Fr. Ad. Richter&Cie. kralj, dv.in kom. založnik, DUNAI f I. Oporni. 16- HIETZING, RUDOLSTADT. ThOriniko, NORIMRERK, OLTEN. ROTTERDAM, PETROGRAD. NEW-IORK, 216 Pearl Sir; I Lekarnarja 1. Thierry-ja balzam. je pristen samo z zeleno redovnico kot varstveno znamko. Vsako ponarejanje in razprodaja drugih balzamov z znamko, katera lahko moti, se bo postavnim potom zasledovalo in kaznovalo. Ta balzam služi zunaj in znotraj. On je: 1. Nedosegljivo zdravilno sredstvo proti vsem pljučnim in prsnim boleznim, olajša katar in ustavi izpljuvanje, odvrne bolestni kašelj in enake zastarele bolezni. 2. Posebno dobro uspeva pri vnetju vrata, hripavosti itd. 3. Odstrani mrzlico. 4. Ozdravi vse bolezni jeter, želodca in črev, posebno želodčni krč, koliko in trganje v truplu. 5. Odstrani bolečine in ozdravi zlato žilo. o. Cisti ledvice, odvzame hipo-hondrijo in melanholijo, ojači tek in prebavo, razredčuje slez in čisti kri. 7. Je posebno dobro sredstvo proti zobobolu, votlim zobem, gnilobi v ustih, odstrani riganje in neprijeten duh iz ust in želodca. 8. Odpravi črve, trakuljo in utešuje padavico 9. Od zunaj dobro služi proti ranam, pegam, šenu, krastam, opeklinam, mrzlim udom. Odvzame glavobol, šumenje, trganje, ušesno bol itd. Več pove navodilo. 10. Je sredstvo, ki se rabi zunaj in znotraj in brezdvomno pomaga, ni drago in ne škoduje nikdar, zaraditega naj bi se rabilo v vsaki družini, posebno ob času influence, kolere, in drugih nalezljivih bolezni. Paziti je treba na postavno zavarovano zeleno znamko z nuno. Naslovi naj se: Lekarna »Pri angelu varihu«, Adolf Thierry v Pregradi pri Rogatcu. 12 malih ali 6 podvojnih steklenic aii 1 velika posebna steklenica stanj K 5'60. Manj se ne razpošilja. Pošilja se samo proti preplačilu ali povzetju. AlleincohtsrBalsam aus der SchiiUengel-Apotheke flps A.Thierry in Pregrada bi Rfihlhch-Sauerbrunn. Schutzengel-Apottieke Moč in uspeli pristnega centifolij* skega mazila (preje imenovan čudežno mazilo). S tem zdravilom se je ozdravilo 14 let obstoječo bramorko (Beinfrass), katero se je smatralo kot neozdravljivo, v novejšem času celo 22 let trajajočo, raku podobno bol. desA.THIERRYin Zabrani in odpravi zastrupljenje krvi in so PREGRADA po rabi tega mazila boleče operacije in amputacije nepotrebne. Pristno centifolijsko mazilo se rabi: proti bolezni prs porodnic, zastajanju mleka, strditvi prs, šenu, vsakovrstnim zastarelim poškodbam, odprtim nogam in ranam, oteklinam, bra-morki, vsakovrstnim ranam, izvleče vse snovi, kakor lesene in steklene ščepinje, pesek, trnje itd.; pri vseh oteklinah in žuljih, raku, oteklini nohtov, vsakovrstnih opeklinah, ozeblinah preležanju bolnikov, oteklini vratu, zaušesnim in drugim ranam otrok itd. itd. Manj kot dva lončka se ne razpošilja. Razpošilja se izključno le proti predplačilu ali poštnem povzetju. 2 lončka staneta K 3'60. Naroča se v lekarni »pri angelu varihu«, A. Thierry v Pregradi pri Rogatcu. Pain Expeller le za zunanjo rabo. Presenečno gotov učinek mazila zoper protin, trganje po kosteh, hudo kostenico v sklepih, bolečine v hrbtu in križu, vražji tok, mrtvoudnost, zunanje preh'ajenje, izvinitev, otekline v udih, vnetje itd., kakor tudi zunanje krepčilo po vseh naporih. Manj kot 2 steklenici se ne more poslati ter stanejo proti poštnem povzetju ali predplačilu K 3"60. Hematin-krogijice so najzanesljivejše sredstvo proti bledici in malokrvnosti in tem sledečim boleznim. Učinkujejo redilno in pospešujejo rast krvi. Kakor hitro se opazi pri kom znamenje slabe krvi in bledice, kateri sledi utrujenost, slabost živcev, srčno utripanje, težko dihanje, motenje prebave, želodčni krč, omotica, neznosni glavobol itd., naj se takoj naročijo Hematin-krogijice, katere so zanesljivo sredstvo proti bledici in malokrvnosti. Škatla stane 4 krone. Vsaka škatla mora imeti lastnoročen podpis izdelovatelja. Pristno angleško mazilo za varstvo kože brez vseh škodljivih in prepovedanih snovi, učinkuje ugodno in gotovo proti vsaki bolezni kože. Odstranjamo-zole, pege na licu, bradavice, kraste in druge izrastke na licu in rokah gladko in nežno in podeli obrazu pri neprestani uporabi mladostno nežnost. Vsak večer prej ko se gre spat, naj se namaže obraz ali tisti del trupla, kateri se hoče, da se pomladi ali da nežen postane, na roke naj se natakne rokavica in tako naj se pusti čez noč sredstvo učinkovati. Zjutraj naj se z mrzlo vodo in nevtralnim milom (najbolje je moje boraksovo milo) zmije. Vsak lonček mora imeti na pokrovu ponatisnjeno: Lekarna »Pri angelu varihu« A. Thierry, Pregrada pri Rogatcu. 1 lonček pristnega angleškega mazila za varstvo kože in boraksovo milo velja 4 krone. Zagorjanski prsni sirup je lahko užitno sredstvo za odrašene in otroke vsake starosti. Učinkuje utešljivo proti kašlju, davici, prsnemu in pljučnemu kataru, zasliženju, bolestnemu pljuvanju, bolečinam v prsih itd. 1 steklenica stane 3 K 30 vin. Pristne angleške kaskara- sa-grada kričistilne krogljice. Zavitek s 6 škatljami stane franko 4 krone. Manj kot en zavitek se ne razpošilja. — Priporočajo se za pospeševanje krvotoka brez škodljivih nasledkov. Vsi preparati se dobijo pristno pri A. Thierry-ju, lekarnarju »Pri angelu varihu« v Pregradi pri Rogatcu. Digestiv pristni angleški prašek za jed in prebavo je neprekosljivo domače sredstvo, učinkuje in pospešuje prebavo in tek, krepča želodec, čisti kri in zabrani napredovanje bolezni prebavil. Priporoča se posebno po užitku preobilne, mastne jedi in pijače. Čisti kri in zabranjuje početek in napredovanje bolezni prebavil. Četrt ure po zaužitku hrane se vzame eno ali dve majhni žlici tega praška na vodi ali vinu in se izpije na vrh pol kozarca vode ali vina. — Škatlja stane 3 krone. Pristno angleško lannochininsko mazilo za rast las. Zabrani izpad in predčasno osivljenje las, je popolnoma neškodljivo ter ima pred vsemi drugimi mazili prednost. En lonček stane 4 K. Prašek proti zlati žili najboljše sredstvo, odstrani in ozdravi zlato žilo (krvavnico). Le za zunanjo rabo. Natančneje se razvidi na navodilu. Škatlja stane 8 kron. Naročila ali denarne pošiljatve je naslavljati na: fl. Tlmrry, leh. „Fri angelu narihu" u Pregradi pri Rogatcu. Lekarnarja Thierry-ja balzam in centifolijsko ma-zilo itd. so obče znana in razširjena kot najboljša domača sredstva ter se jim daje povsod prednost, tako da ni potrebno nikako nadaljno priporočilo. i ZVEZNA TISKARNA I i CELJE, SCHILLERJEVA CESTA 1 O^O o o0o IZVRŠUJE OKUSNO, HITRO IN PO ZMERNIH CENAH VSA V NJENO STROKO SPADAJOČA DELA V PRIPROSTI IN TUDI V NAJMODERNEJŠI IZPELJAVI. NAJRAZLIČNEJŠE TISKOVINE ZA ŠOLE, ŠOLSKA VODSTVA, ZA OBČINSKE IN ŽUPNIJSKE URADE, ZA RAZNA DRUŠTVA IN KORPORACIJE, TRGOVCE IN OBRTNIKE, ZASEBNIKE ITD. > RAČUNSKE ZAKJUČKE ZA DENARNE ZAVODE IZVRŠUJE OKUSNO IN KAR NAJHITREJE. > BARVOTISKI V NAJMODERNEJŠI IZPELJAVI DIPLOME V ZALOGI MODERNE ČRKE IN OKRASKI ELEKTRIČEN OBRAT. o o0o K ° ČEKOVNI RAČUN CES. KRALJ. POŠTNO-HRANILNIČNEGA URADA ŠTEVILKA 75.222 Ludovik BorovniR puškar v Borovljah (Ferlach, Koroško). se priporoča za nabauo louskih pušk na kroglo in drobni suinc, puške brez ali z petelini z najboljšim strelnim učinkom. Imam ueliko skladišče <;utomatičnih pištol sistem Steyer, sistem Boiuning. kal. 6.35 in kal. 7.65 za ceno K 45' in K 50" . floberl puške sistem mauser-lein, kal. 6 mm in 9 mm po najnižjih cenah. Popraue siarih pušk izuršujem točno in trpežno o kr tkem času. Ceniki zastonj in poštnine prosto. ------ LJUBLJANA DUNAJSKA CESTA ŠTEV. 17 Dosedaj se je prodalo 150.000 šiualnih stroje« Zaloga pisalnih strojev. Tovarna v Lincu ustan. 1867. priporoča svoje priznano najboljše šivalne stroje — jn kolesa. IS ^ Rezeruni zaklad nad pol miljona kron ^ t< Denarni promet u 1.1910 lOOmil.kron Stanje hran. ulog ZOmili-jonou kron F M Upraono .premoženje u 1. 1910 K 20,500.000 - Račun pri ausir. poštni hranilnici ..........„......... , Ustanouljena štel). 828.406 :: y U letu 1882 £ telef. št. 185 internrban :: Račun pri ogrski poštni hranilnici šteu. 19.864 ::: Kmetska posojilnica ljubljanske okolice registrouana zadruga z neomejeno zauezo u Ljubljani u lastnem zadružnem domu Dunajska cesta šteu. 18 obrestuje hranilne uloge po čistih :12 % brez odbitka renlnega dauka. sssiSSSoSBia Sprejema tudi uloge na tekoči račun u zuezi s čekounim prometom ter jih obrestuje od dne uloge do dne duiga. m Posojuje na zemljišča m po 5 V/ n brez amortizacije ali na amortizacij.! po dogouoru. eb Cskomptuje Irgouske menice, es JU