Brivec stane v Avstriji za vse leto 6 kron; zunaj Avstrije 8 kron. — Nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Naročnino sprejema upravništvo. — Oglasi se računajo po številu besed. — Uredništvo in upravdništvo se nahajata v ulici S. Lazzaro St. 11, II. nadstr. fl*" Brivca dobiš v Trstu po 5 novč., v Gorici, Ljubljani, Pulju, Nabrežini, Št. Petru in Pragerskem po 6 nvč. ""E
Leto V.	TRST, v torek dne 10. julija 1900.	štev. 19.
Iz Pekinga.
(Originalno poročilo »Brivčega« specjalnega poročevalca.)
Peking 6. Tn so Kitajci pobili vse evropejske poslance, uradnike, sluge, mi-sjonarje in poročevalce raz ven mene. Telegrafe so potrgali, železnice še ne dozidane razrušili. Kar je še živih Evropejcev, teče v smrtnem strahu v Evropo.
Peking. 7. Ni tako hudo kakor so včeraj kitajs e novice pele. Pravijo, da so nekteri evropejski poslanci še živi in so napravili celo mal izlet v okolico Pekinga; sicer še sami ne vedo, kam so prišli. — Včeraj so aretirali ljubljanskega poročevalca, ker je izustil kletvino: »kruei kinezi«; takoj so ga križali, ker ga niso prav razumeli.
Peking. 7. Oficijeluo pozdravljanje med Kitajci in Evropejci je navdušeno, ob vsakem novem našem prihodu streljajo Kitajci. Na veliko našo žalost pripetilo se je pa samo par sto nesreč, ker Kitajci so v svojem veselju mesto slepo — streljali »ojstro«. Sploh pa moramo biti zadovoljni s Kitajci, lcer oni skrbe prav po očetovski za nas. Pamagajo nam celd h o tč v »nebeško kraljstvo;« ali kar mi ne gre v glavo, je to, da da nobeden Evropejec noče več iti v »nebeško kraljestvo«, ampak hoče vsaki rajši — vun, v Evropo.
Peking. 8. Mesto Taku je uže iz vsake nevarnosti; tam straže 2 italjanska vojaka; da bo pa še veča gotovost, je poslala »Zenta« tja tudi našega »noštroma « — Pri Cifu je prišlo do krvave bitke. Nemci so tekli; kričali samo: »heul« ; na
»Sieg« so popolnoma pozabili. — Jako zanimivo pa je sedaj to, da so Nemci opustili načelo: »Drang naeh Osten,« ter, da so soglasno sprejeli usiljeni jim predlog: »Drang naeh Westen«.
Peking. 9. Danes 90 se Kitajske stvari na bolje obrnile; tekli so n mrcč vsi Evropejci. Kitajci so »blozali marš.«
Peking. 9. Dokler bodo vse oblasti edine, ne vspe kitajska akcija. Sey-mour je tudi tega mnenja. Včeraj je bil sprejet v audijenci pri cesarici; prosil jo je za roko. Cesarica mu je obljubila s pogojem, da si najde med evro-pejskimi vlastmi — botre! — Svtnour je v veliki zadregi......
Peking. 10. Kakor sem ravnokar zvedel, se mu je ponudil Banelli za botra; no ker Bannelli še ni nobena evropejska vlast, ampak samo evropejska last speci jelno škedenjska, je odklonil to ponudbo Sevmour.
Ž«
Kitajska pripovedka.
Vang-Ho je bil bogat trgovec na Kitajskem. Imel je krasen dom na eno nadstropje, okoli hiše se je širil zaraščen vrt, posejan s cvetjem in drugim zelenjem. V vrtu je bil širok ograjen ribnjak. Najlepša krasota so bile pa tri hčere. Sing-Sun je bila najlepša in najmlajša. Vsako jutro so zahajale hčerke k ribnjaku, v katerem je švigalt) polno rib, ter metale lačnim živali cam mrvice kruha.
V ribnjaku je bil tudi star a moder karp. Večkrat je splaval na površje in se pogovarjal z deklicami. Nekega dne je prišel govor na možitev. Radovedne hčerke so prosile starega karpa naj jim razodene prihodnost.
Karp je začel: »Ti draga K ung-S i, kakor starejša vdobiš — vojaka, tebe čer-novka Perl i-Sin g poroči sodnik«. »In jaz«, vpraša najmlajša, »bi najraje dobila lepega princa«. Karp na to : »Krasna S i n g-S u n, tebi se želja spolni. Poglejte v ribnjak!« Sestre so se nagnile in gletlale v vodo. In zagledale so grdega t a r t a r a, potem pa krasnega princa oblečenega v svilnato obleko, s pavovim peresom nt glavi in zlatom in biseri okovanim mečem. — »Oh kje stanuje ta mladenič, da bi zletela k njemu«, reče najmlajša Sing-Sun«. Jaz ti tudi to povem, pravi sivi karp, »oba dobiš v severnem zidu, ki meji cesarstvo ; a povem ti, da ne dobiš princa, če nisi prej s tartarom.
Sing-Sun in sestre so se začudile in hotele še več izvedeti, a karp je zginil pod vodo. —
Kmalu zatem je moral oče Vang-Ho potovati na kupčijo v severne dežele Kitaj a. — Pred odhodom je prašal hčere naj si zberejo kar bi bile rade, da jim prinese.
»Brilantne zaponke za moje cipele«, oglasi se sta rej a; »dragocene igle za moje lase«, prosila je srednja; »meui pa kamen iz zitla«, reče mlajša. — Mirnodušno se je poslovil oče od doma in ljubljenih hčera. Trgovina se mu je dobro obnesla, a pred odhodom se spomni želje najmlajše hčerke;
vzame kladivo iti gre k kitajskemu zidu, da bi iz njega izbil kamen za Sing-Sun.
—	Lahko je razbil zid, kamen pade in pusti luknjo a iz luknje stopi sila grdi tar • t ar, ki je trgovcu zagrozil: »Grešil si, cesarski zid si razbil, zato moraš umreti«. Tartar zažvižga in dvajset oboroženih tar-tarjev pride iz razpoke: »Uklenitc tega moža zapadel je smrti!« Vang-Ho je začel v silnem strahu prositi milosti ; pripovedoval je o svojem lepem domu, o krasnih hčerkah; povedal je tudi, da je najmlajša zaželela kamen iz zida, in 011 ki jo ljubi, je hotel ncsti domu naprošeni spomin. Tartar se je bil že malo utolažil. Pripelji mi hčer, in daj mi jo za ženo, potem si rešen. Oče se je prestrašil. — Tartar ga tolaži da se pri njemu nima hčerka ničesa bati, razkazuje mu svoje bogastvo. Ker se trgovec ni hotel vdati, zvezal ga je tartar in šla sta na dom. —-
Sing-Sun najmlajša hčerka se prestraši grdega tartara, a vsejedno je šla ž njim kakor žena. Spomnila se je karpa in njegovih besed.
Tartar je o tem bil očeta oprostil. — Tartarski ženin je obdaroval z biseri i zlatom svojo nevesto a pri tem je rekel tu-žnim glasom : »Če bi ti dal, tudi vse svoje zaklade, me vendar ne bodeš ljubila ker sem grd. — »Saj te že davno ljubim« potolažila ga je Sing-Sun ter poljubila ostudnega moža, a glej v istem hipu je stal v njenem naročju krasni mladi princ. — »Da mila Sing-Sun, bil sem začaran princ v. grdega tartara in ti si me rešila — se svojim poljubom, — ko bi me kot tartara ne marala bi me nikdar ko princa ne imela.«
—	Ta pravljica ima svoj pomen — kateri se v teh dneh odkriva na kitajski zemlji.
Ciho-Čoho.
Savi.
Sumi šumi bistro Sava, Hč' mogočnega Triglava ; Nesi srčne ti pozdrave, Vsem sinovom majice Slave.
Ti pozdravljaj mesto mene, Rodne brate vse Slovene. Naj v ljubezni vsi edini, Bodo zvesti domovini.
Se pozdravi mi rojake, Vrle zveste narodnjake; Ki jim zvesto srce bije, Do slovenske domačije.
V borbi krepko naj stojijo, Uma svitli meč vihtijo;
Da vsestranskega sovraga, Naš slovenski rod premaga.
Valčki tvoji ki igrajo Na površji naj šumljajo : Domovini slavo-spevc, Srca zvestega odmeve.
Nesi torej reka mila Srca bratskega čutila ! Milim bratom po ravninah, Po slovenskih pokrajinah.
Podgorski.
7?
Jezična Polonca
Na pangof smo se jokale vse tri, Spela in Tončka zavolj svojih jest pa za zavolj vseh. Pa tud druzeh so je velik jokal, k so šli očetje, sinovi al možje ke na ibenge. Oh, 0I1, to je žalostuo! Jest se še zdej jokam, keder mi to na misel pride. Spela je vsa preč, prijokala se je k men i 11 rekla, de, če njenga Janeza ne bo kmal nazaj, bo vzela tišlerja, k že en teden toko zanjo hod, Tončka je pa že tiikrat pisala ta svojmo, pa ni blo nobene antvert. Če jo še na ta četrt prifelc ne bo, je rekla, de potlej bo pa vzela tistega kondukterja, k' je glih tam bliz v kvar-tirji in ima štantek dinsl. Oh, oh, to je žalostno! Jest se morem spet jokat. Adiju do tistga cajta, k se zjokam.
Polonca, kuharca v Iblau, per eneh zakonskeh ldeh.
Muhe.
Slovenec poje: »na planincal luštno ker je, revež vedno v tej »solzni dolini».—
Pomočjo zastave sv. Cirila in Metoda demonstrirajo tržaški laški Zidje zoper sv. kat. cerkev; zato so ji nadeli ime »ban-
diera dimonstrativa.«
XIV.
Joj, joj, to je bil jok zadnje dni! Špela, moja prijatelca, je premočila tri šnajctihclne, Tona, k'se s Špelo pozna, pa zdej glih din?t išče, pa še pet. Jest glih nisem imela uržaha solze točit, al' | k' sem toko mehkega srca, de sem koj vsak človk smil, sem pa tud jokala in j ponucala dva šnajetihelna. Pa nej brž povem, kako je to blo.
Fantje od našga rogomeuta zdej ajn- j rikajo. Špela ima per njih enga feldbe- 1 belna, zato sva šle obe čakat na pangof. Oh, to, je blo Idi! Naš fantje so že fest, k so Slobenarji, zato so se naš meškurji kej i giftal nad njimi in vse okna so ble polne fleziranih glav s perštukanmi lasmi, k so drug dan po mest španciral. Spela je šla s svojim še ke v Šiško, jest pa nkamer, k nimam nobenega. Dobila b'ga bla lohko pa se neusplača za tako kratek cajt; pa sem tud bolj solid.
Drug dan smo pa šle vse tri spet na ' pangof, Špelin feldbebelj se je mogel odpeljat po oj/.enpon, pa tud Tončkin rezervist, k ga je glih imela vzet. Zdej i/, ofeet ne bo nič, dokler ga ne bo nazaj od ibeng.
Kitajsko vprašatiije je začelo evro-pejske vlasti skrbeti in srbeti.
Dandanes je v Trstu katoliška vera v židovskih rokah.
Ako bi človeka na akcije zidali, še sedaj ne bi bil gotov.
Mnogo Slovencev hodi v Trstu brez glave okoli.
Na Grškem je bilo 7 modrijanov; dandanas jih dobiš v vsaki kavarni pet.
»Piccolo« zato vedno tako kriči, ker želi, da bi mu vlada zamašila usta s kako »koncesijo« Slovencem.
Je vera v Trstu k a t o 1 i š k a ali laška?
»Piccolo« ne more živeti brez — Slovencev.
Goriški klerekalci so »doma« gotovo bolj »liberalni« nego sami liberalci.
_ž"
LETI6RAMI.
as r — r, K C gč ®
II —' g
-i. ?
>3 „,
?3
<5
1-1 " '7 V,
O -
t 'J S
" - i 5
£ -=
sc c '5 ^
'S o £ G
r* A X
b-i
M
S
br.
rK
X 00 "t- S
>S C
S) a I i
5
o-.
v
E ..
0) r—
£ as" ~
C/j
K v zr.
S
r^i
% ~
S 'S
M J.
a >
a k" 1
O	2	^
0.	fc -	2
s	2
.—i	s	>o
a	<zj	o
k 0)
S
a.
C3
bc
Trst 7. (P. B.) Kakor se govori. po-stane trž. nam. grof Goess češkim nam. v Pragi; vlada namreč zida nato, da on s5 svojo znano pomirljivo politiko »tega ne bo nikoli« — ukroti Cehe.
Trst 8. Kakor doznajemo iz povsem zanesljivega vira, je prišla včeraj deputacija Furlanov k gosp. podestil-Sandrinelliju, ter mu je izrekla v imenu vseh Furlanov naj-globokejšo zahvalo, da ni dal na glasovanje Rybilf ev predlog, glede podpore bednim Furlanom, ampak Combi-Venczijanov.
Skedenj 8. Odkar imamo tu rešilno postajo »Igea« še ni nobeden osel crknil; zahvala gr(! našemu deputatu Banelatu.
Skedenj 8. Na prihodnji procesiji bo nosil on. Banelli zast-ivo bratovščini.' sv. Cirila in Metoda in to samo radi t»ga, da bodo Škedenjci zavidali svetjakobskim Slovencem, da imajo takega zastavonošo,
Kastav 7. (Priv.) Krstid še ni izgubil popolnoma vso nade, da postane občinski glavar v Kastvu.
Kastav 8. Namestnistvo je zato razpustilo občinsko zastopstvo, da dokaže Krstieu in njegovim podrepnikom, da tudi brez vladinega in Krsticevega prizadevanja propada sijajno italijanska stranka.
Gorica, Glasom »Soče« je gosp. Janez Grozni, ko je prišel z Dunaja domov najprej pregledal svojo shrambo ter izvlekel vse svoje suknje na dan, da vidi, ali so za križec še dovolj vredne in sposobne.
Corica f. (Priv.) V veselem stanu smo naznanili vam, da so vprašavne Janezove suknje vredne in sposobne za križec; da li je pa g. Janez vreden in sposoben — o temu vam sporočimo v kratkem.
Gorica 9. Ravnatelji goriške centralne posojilnice se tožijo, da nimajo oči na hrbtu ker ono, kar se pred njimi godi, itak vidijo.
Ljubljana 8. Kranjski klerikalci pojdejo korporativno na pariško razstavo. Na kolodvoru jih sprejme kapitan I)reyfuss.
Dunaj (P. B.) Včeraj so aretirali Koer-berja, ker je pel po ulicah preveč glasno znano pesem : »Jaz in § 14 se rada imava...« Radi tega škandala je nastala velika razburjenost.
Dunaj 10. Na predlog vlade se je osnoval centralni odbor za ustanovitev »kluba propalih državnih poslancev«, ki pojdejo mesto pravih v parlament. Tako misli vlada priti v okom vsaki obstrukciji.
Peking 9. (P. B.) Glavni uzrok ustaje kitajske je ta, da bokserji niso hoteli ev-ropejskim gospicam pošiljati razglcdnic.
Pomladi ni.. .
»Vesna« poslavlja se, jemlje slovd, Narava je krasna pozdravlja leptf: S cvetjem, zelenjem, Novim življenjem. Diha pozdrav ji ljubo.
Ptičiee drobne prijetno žgole,
Po polju -pa krasne cvetlice cvete.
Vse je veselo
Ker oživelo,
Zopet na novo je vse.
Krasno, veselo krog mene je vse, V meni pa srce otožno je še. Pomlad vesela Še ni ogrela, Mojim rojakom sreč.
Mnogo Slovencev neozdramljeno spi, Kojim še srce za dom ne gori.
Da bi zbudili, Bratje se mili, Skoro iz spanja že vsi.
Kadar pa bode zgodilo se to, Takrat pa srce veselo mi bo: Ko bo ogrela »Vesna« vesela, Našo slovensko zemljd.
Takrat pa bodem veselo zapel, Drage rojake pozdravljal vesel. Slavo jim peval, Srce ogreval, Za domovino živel.
Podgorski.

Kaj ne bi bilo umestno......
V	V e v č a h so udarili nekega slepega psa po glavi in ta je vsled tega pregledal; kaj ne bi bilo umestno, da bi se ta poskus napravil tudi pri nekterih naših »gospodih«.
Tudi Avstrija se je ponudila, da hoče napraviti mir v Kitaju da bi pozabila domači prepir, kateri jo dela silno nervozno. Kaj ne bi bilo umestno, da bi napravila prej mir doma?
«
V	B u d i m p e š t i postavijo spomenik Košu tu; k a j ne bi bilo umestno, da bi postavili v Trstu spomenik G a r i b a 1 d i j u ?
Furlanom se slabo godi, kaj ne bi bilo umestno da bi imel deset «Ryba?ev?«
Kar desnica dobrega napravi, ni treba da zve levica, kaj ne bi bilo umestno, da bi imela naša vlad vseh 10 prstov s a m 6 n a desni c i ?
Nektere države imajo ministre za svoje kolonije ;ka j ne bi bilo umestno, da bi imela tudi Italija svojega ministra za avstr. Primorje, in da bi bil »Piecolo« njen oflcijelni list?
Kitajci so živeli čez 5000 let prav si'čno brez 2000 letne kulture; kaj ne bi bilo umestno, da bi tudi Slovenci to poskusili ?
Ker celjski občinski svet ni hotel vsprejeti 200 Majdičevih kron za reveže kaj ne bi bilo umestno, da bi jih g. Majdič podaril mestu tržaškemu, ter da bi imel o tem prvo besedo — on. Be-nussi? —
Nove vrste dimnikarji.
Zena: K nam bo treba dimnikarja.
Mož: Ne verjamem, saj je bil pred enim tednom tukaj.
Zena: Bil je res, a slabo ga je ometel.
Mož: Čudno.
Zena: Neče goreti na nikak način.
Mož: Zakaj ne?
Zena: Ker ni nič notri. Jaz bi potrebovala takega dimnikarja, ki bi ne izpraznil peči, ampak jo nabasal.
Delavec nadzorniki: Moj hišni gospodar je bolj usmiljen kakor sto vi.
Nadzornik: Kako menite to ?
Delavec: Jaz Vas prosim že nad leto dni j, da bi mi povišal plačo, pa še danes ni nič. Mojega hišnega gospodarja pa nisem še nikdar prosil, da
bi mi povišal stanarino pa mož mi jo vendar iz same ljubezni povišal.
—	Cujte botra, kedaj ste pa bila v ribnici, mar ste šla po rešeta ?
—	Kaj po rešeta, tam sva bila z možem par dni, potem sva jo udarila na Ljubljano.
—	Sem slišala, da se je Vam pripetila nesreča na Sentpeterski cesti. —
—	Ej nesreča ni bila prav huda, vendar sem ležala doma 14 dni. — Kadar pomislim, da je bil moj klobuk vzrok vsemu, me še danes jeza zgrabi. —
—	Klobuk pravite je li mogoče ?
—	Botra naj ostane med nama. Saj veste, dokler sem v »hotelu pri Kvasu« služila in pomije mešala, kdo je mislil na klobuk. Zdaj pa odkar sem gospa, imam pravico ; moža sem nagnala, da mi ga je kupil. Ce človek nima prav gostih las, se mu dobro zdi, če glavo s čim pokrije. —
—	Pustite lase in glavnike pa povejte kako je bilo.
—	Ej botra prav lehko. Le pomislite, kadar sva s kočijažem glihala, se je konj z levim očesom zaljubil v moj klobuk drugače ne more biti. — Ko smo zdirjali sto korakov po cesti, se fuks spomni mojega klobuka, hotč se malo poigrati poskočil je z zadnjimi in kmalu se z možem ležala v grabnu.
—	Čudno res, jaz bi ne nosila več klobuka.
—	Jaz ga pa bom, če tu me katera za hrbtom oponaša. Jaz ga bom nosila, če bi še desetkrat v jarku obležala. —
—	Prav imate botra, kedo bo ukazoval našim klobukom.

V tajnem kabinetu.
v
(Cilje se žvenket. kozarcev. Zamaški letajo v strop. Vesela družba je
postala ra zgovorna).
Minister: Na zdravje poljskemu vitezu bodočemu ministru! Vitez: Ekscelenca liocli, hvala za dekoracijo, hoeh! Nemški Mihi: Hoch die Polj aken, Čelii so fue!
Pregrinjalo se odpre prikaže se Čeh: Zatraceui vitez, kje je tvoja desnica!
Vitez vesel: Razbita !
Hudim ženam.
Na svetu to meni najhujše se zdi, Ce ženo kdo hudo v zakon dobi: Da hlače obleče in janko mu da,
V	plačilo za to ga pa tepe, lasa.
Po dnevi mož dela, se trudi, poti, In dela na polju do trde noči ; Ko pride od dela že ko je temno, Ukaže osorno mu »hajcl po vodo«.
»Še svinjem večerje in drva v peč, Se to mi opravi predno greš leč; Le ur.no opravi in stori vse to, Potem pa večerja pripravljena ho«.
Povžije večerjo pa malo zaspi; Pa ženica skrbna ga kmalu zbudi : »Mreina zaspana kar zmiiom bi spal Ivdo bo pa po noči otroke zibal«.
»Saj nisi za drugo dab' vedno ležal, Ko bi te pustila po dnevi bi spal: Le urno se vzdrami in ziblji rni sam, Ce ne pa prav gorko po plečih ti dam«
Res je da takšen je mož siromak, A poleg tega še večji bedak: Skoda da hlače obleče kedaj,
V	sami le srajci on hodil bi naj.
Stari pregovor pa pravi tako: »Da tepe moža — žena enkrat samo, Potem pa po oslu udriha ji les, Ker ni več mož, ampak osel zares.
Ubogati ženo, potrebna je stvar, Le hlač izročiti ji, tega nikar; Nečast in sramota za možki je rod, | Če žena postane nad možem gospod.
j Kaj mi porečejo hude žene, Gotovo se bodo jezile na me; | Ko » Brivcu «• poročal in pisal sem to, i Kar prej še gotovo ni storil nikdo.
' A nič ne pomaga pod britev ostro, »Brivcu« izroči vsak hudo ženo: Da jo obrije vs<h hudih ščetin, Zopet navadi jo ženskih vrlin.
Nekdo.
Trgovina in promet.
Skedenj 7. Banelli osnuje zadrugo »Asinia« zoper mučenje oslov, ker jih Brivec tako nevsmiljeno brije.
Trst H. (P. B.) Toliko časa pogrešano delniško društvo: »Fata Morgana« za proizvajanje in razširjevanje časnikarskih rac se je vendarle ustanovilo. »Slov. Narod« je kupil • 10°/0 vseh delnic.
Gorica 9. Dr. Pavlica se je. sedaj kar naenkrat izmislil, da je soška železnica, na-ročito pa hitra zveza med Kobaridom in Gorico neobhodno potrebna za blagodejni razvitek »goriške« groforije. To mnenje je našlo tudi v kobaridu oduševljenega pristaša.
Praga 10. Obstrukcijske inštrumente, kakor: trobente, razbite klopi, rene, piščalke itd. pošljejo na svetovno razstavo v Pariz. To bo znamenita privlačna sila za avstrijske Nemce.
DOPISI.
Od sv. Jakoba v Trstu. Niso še ponehali junovsko-laški-farizejski valovi ; zdaj vohajo okoli in iščejo krivce in hujskače ; zato pa ne gredo v uredništva katoliških listov, tudi ne v sakristije, kjer se »Pic-eolo« greje po raznih predalih med posvečeno obleko« pa tudi v raznih blagoslovljenih žepih. — Zdaj lažejo, da bela zastava je imela belo- modro-rdeči trak, a da so ga Slovenci odnesli. — Posebno slovenski napis jim ne da miril. Tukaj bi lahko omenil, kako je prišla bratovščina, do onih par slov. črk na zastavi. — Bilo je v onem času, ko je bratovččina sv. Cirila in Metoda sklenila naprnviti zastavo: — vprašalo je predsedništvo dovoljenje pri ordinarjatn ter navelo je ob enem, da bode nosila slovenski napis. — Velečastni gospodje v škofiji so se zbrali v posvetovanje. Radi bi bili morda zastavo za branili ali ker se to ni dalo — so poslali župniku italijanski dekret: »Si permette alla Confraternitšl di S. Cirillo e Metodio ima bandiera — pero mutta, senza alcuna inserizione. Tedaj — mu ta sto zastavo naj bi imela bratovščina — brez napisa, da bi jo lehko tudi Piranci nosili v procesiji. Dekret je prišel župniku H. in on je imel sporočiti bratovščini: kakšna naj bode zastava. In da ni preprečil monsig. Cerne — bi ostalo pri tem, kakor sta Buttiglioni in bratje svetovali vladiki. — Zdaj pa naj kateri list piše, da v cerkvi im i naš jezik še edino zaslombo! Morda na Kitajskem, a Trstu ne! Tržaški Slovenci menda niso gluhi. Zdaj bi pa še kak radovednež želel zvedeti. Kako bratovščina napreduje, kako je ž nje cerkv. pevskim zborom. — Pred časom so hvalili. »Zbor bratovščine sloni na treh močnih stebrih na predsedništ,u, na tajništvu in na bla-gajništvu«. — Danes so menda stebri razpokam' — ker drugače ne bili glavno vejo odrezali — t. j. razpustili stare pevce. —
Ostala je še mala vejica »otroških glasov«, in ker ima don Hrovatin sekiro v rokah
—	bode padla kmalu še ta vejica. (Je že odrezana. Op. ured.) — Na koru so že prevzeli petje oni laški fantalini, kateri se bahajo: »uoi ghe faremo veder ai ščiavi«. To bo že res fletno slovensko petje. Na 25. julija bo sv. Jakob. Sv. Ciril in Metod sta radovedna, kakšni zbor bo spremljal — našo cerkveno zastavo. — Pazite!!
—	Simon ti nisi skala.
Sv. Jakob v Trstu. Ker pri nas pri -
mankuje stražarjev, ponudili so neki laški gospodje v tonzuri, da prevzamejo ta posel. Poskušnjo je že naredil nek Nini Parenzan tam iz Pirana doma in Ivan Frank bi znal povedati, da je mož sposoben zato. — Neverno ali ostane ista uniforma v kateri so zdaj, al! pasi naročijo novo v Mailonti; sablje pridejo gotovo iz rimske orožnice.— Pri sv. Jaku postaja vedno bolj prijetno. —
Iz Gorice. Ako bi se slučajno mudil v Gorici, potrudi so tudi do ženske bolnišnice, tam dragi bi bila za Te. Najprej povej tem tirolskim krasoticam, da tukaj , nismo v Inomostu in tudi v Milanu ne. i Imajo namreč navado, da novodošle slovenske bolnice »pozdravljajo« z zaničljivim »sieisteine schiava« seveda ako bi prišla »eine Deutsche« to bi jim bilo mnogo ljubši. Prigodi se večkrat da-so slovenske bolnice psovane z: »brutta schiava« a bolnicam nemške ali laške narodnosti se skazuje vsa mogoča pozornost. Svetuj jim da mesto da bi slovenske bolnice z psovanjem in večkrat tudi z suvanjem stregle naj raje vestneje izpolnil jejo svojo dolžnost, ker one menim niso tu za protislovenske agitacije, ampak v postrežbo bolnic, katere pa so večinoma slovenke. In vendar dragi Brivec med njimi ne bodeš našel niti edne zmožne slovenskega jezika. Torej dragi, ako jih obiščeš svetujem ti še; bodi previden govori izključno nemški ali laški, drugače ti bo slaba predla.
Via a vis.
Nekje na vipavskej zemlji. Dragi boter, ali je tebi znan tisti imenitni občinski pisar, ki izdeluje take živinske potne liste, da celo orožniki imajo ž njimi mnogo opravila. Primeri se da general Cuek, zapove svojemu pisarju — naj se poljski čuvaj odpravi. Rečeno storjeno, bohhav poštenja-kovič ne sme poditi več zajcev iz želisč, ne loviti lisic kedar obiščejo kurnike. Govori se da stanuje dotični čuvaj preblizu Cučkove hiše in ker je general bil »ple-ziran« svoje dni, mu desna noga šepa; nevarnost je velika ne zadeno ž njo ob
j čuvajevo stegno. — Naš pisar ima imenitno , žlahto, eden teh si je pridobil še o času 1 ko je podžupanoval za zasluge, samostan ■pri sv. Antonu -- brezobrestno. Ta mož pa ni tako slabega uma, o ne, previden je bil posebno one dnij ko je stal z eno nogo »na cesti«; žvižgal je in pel toliko časa tja ' proti istrskim goram in res, priferčala je rešilna faraonka, katera mu je toliko jajec nanesla, da je mož ozdravel na oni nogi, ki mu je visela na cesto.« In kedo bi mu zameril, da je znal mož tako lepo žvižgati. — Ti Brivec pa ako bi natančneje opazoval onega pisarja, onega pleziranega generala in po našega žvižgača bi našel marsikatero kocino na obrazu in jeziku. Pridi in obrij vse tri. —
V istrskem Tinjanu. Kadar pojde Brivec v Tinjanu, naj bi šel naravnost na zvonik. Ko bi pa raz zvonika pogledal, bi zagledal pet tinjanskih odbornikov, ki tiščijo brade nad kadjo; spustili so v njo debelo »lazico«; — pa pričakujejo na katero brado bode živalica zlezla: ta bode župan. — Zvedel bi lehko od one živalice, da ako župana dobro redi — hoče on više časa županovati, ako ga pa »laziea« medli, ! hitro se zbere odbor da poišče boljšo ži-valico. Tako vidiš Brivec, so pri nas nekatere živalice v poselmej časti — in po vrednosti kaj ne ? —
V Podcerkvi pri Staremtrgu. Dragi Brivče, prijnas hitro napredujemo, živina se množi, posebno kuretnina ima dobro leto. Naš kurji trgovec se nadeja najboljše letne, ker vže vnaprej ponuja kapune po silno nizki ceni za pred pust; res je da t-i kapuni so sicer že na tam svetu, ali oni počivajo še v jajcih grobih. Pričakujemo po čudno kokljo, ki bode noč in dan valila. To bo potem gospa Metka kapunila, da bo veselje. — Samo gorje, če bi same jarčke valila, potem bo res smola za naročnike katerim že danes sline cede, — po kapunovem mesu. —
Dobro bi pač bilo, dragi Brivče, ko bi daržavngželezniea napravila iz Rakeka v Pod-cerkev železniško progo za prevožnjo kurjega zrnja kakor riža in činkvantina —- nazaj pa bi »fural« veliki jajčji eksport. Pomisli če vže zdaj plačujemo za zaboj jajc do Rakeka ;8 gl. »fro ta«, kaj bo še le potem? Vse-kako smo pa vsi radovedni »nato Kitajsko kokljo« gobovo pride po morji, v Trstu jo bodete najprej videli. — Nismo tako hudi, da ne privoščimo njemu in Metki obilo rezanih in nerezanih kapunov. —
Nevesekdo.
Obsedno stanje.
Kitajske mesnice.
—	Zakaj sprcjf majo stražo laške pevce j Kitajci jedo naj rajše pse in podgane, k maši in večernieatn. Tudi don Cokla se Zadnji čas so odprli nove mesnice na ev-ne upa sam v Cerkev ?
—	Ali si spal zadnje dni, no veš da
ropejskili poslanstvih ter koljejo vse v prek : možke, žensko in otroke. Kitajec ne nese
imamo obsedno stanje; šestnajst angeljcev mesa domu, ampak ga kar v mesnici speče so poslali nam na pomoč. —	lin poje. Dober tek. — Nemci jim gredo
najbolj v slast — Angleži so padli v ceni,
Ali je res da so orgije pri sv. Ja-j ker 80 medlL
kobu zbolele ? —	|
—	Tako pravijo, našli so jim v želodcu par kilov surovega fižola.
—	Sem hotel reči, ker so tako zagr-Ijeue.
— Ceniti pretepate otroka, kaj
z rezu
t— O nič, nič, v tem, ko pojdem za j osem dni iz Trsta Kcm gotov da bo moj Pepček zakuril kakšno gorko ; — zato ga že vnaprej hladim.
Kako je prišlo.
Evropcj-ki zastopniki so bili v Kini zadremali v tem se je zbudil kitajski zmaj in ji.! pohrustal. Tako si tolmačimo nejevoljo carja Nikolaja, ko je oponašal pokojnemu Muravjevu: »Kaj spijo naši zastopniki v Kini. —
*
Ruska parabola.
Skopuh je padel v vodnjak. Dobri človek gre mimo, ga čuje, nagnivši se nad vodnjakom mu reče: Daj mi roko da te rešim. — Skopuh ko čuje »daj mi«, se ne zgane, rajše žre 'vodo. — Uzemi pa mojo roko, zaupije rešitelj. Skopuh hlastne po roki in se reši. Navk: Skopuh vedno jemlje, nikdar n e d it.
Jakob: Kako ste ko ičali pravdo z onim lumpom, ki vam je bil odnesel sto-tisoč.
Trgovec: Oh dobro, dobro, poročil je mojo hčer, pa sva bila kvit.
Anglež: Goodam, ko bi imel onih 80.000 junakov, ki so mi jih pobili Buri, ali bi zdaj komandiral v Kini.
Evropa je kunštna, najprej založi Kitaj z miljon puškami; potem pošilja še vojake tja, da se Kitajci izvežbajo na ev-ropejskih tarčah. —
ZALOGA POHIŠTVA
Rafaela Italia
! TRST - Via Maleanton št 1 - TSRT
Zaloga pohiStva za jedilnice, spalnice in je sprejemnice, žimnic in peresnic, ogledal in železnih blagajn, po cenah, da se ni bati konkurence.
Pozor!!
Kdor potrebuje izvrstni port-landski cement in hydravlično apno (Romano) prve vrste, dobi ga vsaki čas v zalogi pri Marillll Lllkša na Proseku.
Cene ugodne.
I. vičlč, krojač
v Trstu ulica S. Maurizio štv. 11, II. nad.
Izdeluje moške obleke vsake vrste. Kakor si vsak naroči v popolno zado-voljiiost.
Priporočuje se slovenskim krogom in drugim.
Za obilno naroči te v
udani
J. Vičič, krojač.
Bruni
nova tobakarne ulica S. Martiri štv. 12, prodaja znamke, koleke in pisarsko pripravo; dobi so tudi list „BRIVEC".
Slovenska šivilja
priporoča se cenj. slovenskem gospicam. l^F" Točna postrežba, nizke cene. Ulica Commerciale 12 II. nad.
Krč
Trst ulica S. Marco štev. (5. Trst.
Podpisani priporoča slav. občinstvu svojo gostilno pri sv. Jakobu, preskrbljeno vedno s pristnim istrskim črnim ter dalmatinskem črnim in belem vinom. — Dobivaj- se tudi veduo mrzla jedila.	Udani
Aut. Babic.
Zavaruj si dom in življenje.
Prijatelj imate svoj dom ? — Ga imam. — Imate družino? — Dve hčerki. — Ali ste zavaroval, dom in svoje otroke ? — sNiem še. — Nepreviden je vsak gospodar, ki ne zavaruje svoj dom in življenje svojih otrok To lebko storiš pri zavarovalnem društvu c. kr. priv. Assicurazioni Generali v Trstu; družba je ustanovljena že leta 1831. Solidnost družbe kaže nje premoženje.
Družba ima 5.250000 z al >ž. kapitala.
Asikuracije so znašale :
Varstvena zaloga je znašala 31. dee. 1896. 66 milijonov 174 000 gld.
1, v zavarovanju na žvljenje 189 milijonov 459.000 gld'
p^o^Tom
Trst — ulica Giulia št. 25. — Trst.
Kdor želi biti dobro in točno postrežen z svežim in vsakovrstnim kolonijalnim blagom kakor : kavo, rižem, oljem, testenino, moko, milom, sirom ter raznovrstna fina vina v buteljkah ter sploh z vsemi jestvinami naj se obrne do podpisanega. — Pošilja tudi na deželo proti poštnemu povzetju. V mestu dobe na željo prosto na dom Kadejaje se obilo obiska beleži udani
Vekoslav Plesničar.
AA/VVVVVVVVV'
i Zal® ii tm
pohištva vsake vrste
od
> >
Alessandro Levi Minzi v Trstu
Piazza Rosario 2. (šolsko poslopje).
Bogat izbor v tapelarijali, zrcalili in slikali. Ilustriran cenik gratis in franko vsakemu na zahtevo.
konkurence.
> >
\ Cene
\ Predmeti stavijo se na brod ali žele-\ znico brez da bi se za to kaj zaračunao.
brez
> <
B.
v Gorici
Tržna ulica v p.slopju okrož. sodišča
Po zmernih cenah nudimo fino blago. i. e. suhe in oljnate barve pokosti (lake), za-mazko (kit), klej, čopiče, razne krede, cement, zamaške, gobe, milo, sveče, petrolej, cevi iz kavčuka, mineralne vode. cedi (gume) kirurgično opravo, pogačo za pse, parfumerije itd.
ČUDEN FRAN
■ urar
Glavni trg. - ljubljana - Glavni trg,
Priporoča ure, zlatanino, kolesa, šivalne stroje. Najnižje cene. — Najfinejša
v
Stiria kolesa in več drugih vrst koles. £WF" Ceniki na razpolago.

Leposlovni list za ženske i z-haja v Trstu enkrat v mesecu. Prinaša razno gradivo za ženski svet; posebno pri po vesti, pesmi in razne podučne nasvete za matere in hčer-k e. — Za vse leto velja 6 kron. Naslov :
Upravnišivo „Slovenke" — Trst.
fOOOOOC0OOOOOG<
Prodajalnica jestvin
Vekoslav Pečenko
ulica Commerciale 11.
Podružnica ravnotam št. 12.
Našim slov. gospodinjam, hišnim in drugim, katere stanujejo v obližji moje prodajalnice naznanjam, da se v moji zalogi dobe vse potrebne jestvine za katero si bodi družino: kava, oije, riž, sir, makaroni, fižol, moka, sveče, frank itd.
Vse po primerni ceni samo dobro in zdravo blago. Pošilja tudi na deželo. Z obilni obisk se priporoča udani
Vekoslav Pečenko,
trgovec.
NOVAK MIHA
trgovec
ulica S. Catarina št.9. - trst - mioa s. Catarina št. 9.
(Nad 30 let stara firma).
Razpošilja razna olja, kavo, riž, južno Sadje, jestvine in kolonijalno blago. Pošilja se na debelo in drobno.
Pošiljatve samo na povzetje, posode ostanejo na račun firme odjemalca pa pogodbi. — Blago, katero ne vgaja, se vzame nazaj.
Cena olju je od 28 nvč., do 72 nvč.
Kave dobite: Cejlon, Domingo, Gua-temale, Jamaika, Moka, Java, Portorico, Perl, Victoria, Rio in Santos.
Priporoča svojo bogato zalogo vsem stanovom : duhovnikom, učiteljem in uradnikom.
udani
Novak Miha.
„Slavlsches Eclio" izhaja 1.. 15. in 2. dan v mesecu in stane na leto 5 gld. — V Trstu ga prodaja tobakarna Lavrenčič, v Ljubljani bukvama Schwentner po 14 nvč.
iwr Časopis vestno zasleduje slovansko gibanje in temeljito razpravljata najvažnejša dnevna politična vprašanja. Noben slovenski poli-kar ne bi smel biti brez tega Usta. fan
Prva slovenska trpvina i želežjeni
Konjedic & Zajec
v Gorici, pred nadškofijo 5.
Oče, po kaj greste v Gorico ? Moram nakupiti razno železje. Pri Konjedicu & Zajcu dobim najboljše Štajersko železo, železne, cinkaste, pocinjene in medene ploščenine, razna orodja, štedilnik ognjišča, peči, cevi, nagrobne križe. Tu dobim okove za pohištva in stavbe; koroški acalon in Brescia jeklo, razne cemente in kmetijske stroje. Vse po najnižjih cenah.
ica 11
registrovana zadrugvi t omejenim poroštvom, edini in prvi slovenski denarni zavod v Trstu
Ulica S. Francesco št. 2 sprejema hranilne nloge in obrestuje 4°/0 Toliko ne plačuje v Trstu noben denarni zavod.
Hentni davek od vlog plačuje zavod in ne vlagatelj6 Obresti se vsako leto kapitalu pripisujejo, da teki. obresti od obresti, tudi če dotičnik ne prinese knjižice.
Vloženega je bilo leta 1892 gld. 17.B83.7ti
1893	„ 38.245.13
1894	„ 49.741.66 1S95 „ 88.644.52
1896	„ 125.448.27
1897	„ 164.907.79
1898	„ 261.424.45
Skupni promet od 1892-1898 gl. 3,212.095 10
Pri slovenski tržaški posojilnici in hranilnici se denar podvoji tikrat prej kakor pri drugih hranilnicah
Svoji k Svojim!
Podpisani priporoča slovenskemu občinstvu bogato založeno pekarijo. — Postreže vsaki čas s zvežim kruhom: prodajalce, lerčmarje in odjemalce na debelo s primernim obitkom. Kruh se prinaša na zahtevo na dom. Prodaja se vseh vrst molče — domače pečivo — sladkarije in pristno domače maslo. — Sprejema v peko domači kruh; vse po nizkih cenah. Pekarija je v
W ulici Stadion št. 20.
odprta je od 5. ure zjutraj do 10. zvečer.
P
r i poroča se udani
Jakob Perhavc,
lastnik.
i
Odlikovani fotografski atelier
A. JERKIO
Gosposka ulica št. 7. - (»OHICA - Gosposka ulica št. 7.
v hiši „Goriške ljudske posojilnice".
Novi, velikomestno urejeni atelier
odgovarja vsem modernim zahtevam v tej stroki.
P. n. gg. državni uradniki in njihovi družinski člani dobe Dri obstoječih cenah 15 Lk rabat.
Brivec obiskal je nedavno Jerkičev fotografski atelier, v Gorici, kateri razpolaga z najprimernejšimi prostori, kar je glavno iti najmodernejšimi pripravami za svojo obrt. Fotografije so tako naravno in fino prenesene, da se jih ne moreš nagledati. Ponosni smemo biti, da imamo v nas tako finega fotografa-umetnika. iSlo-venske družine naj nikar ne zamude obiskati Jerkiča. Njegove fotografije so najlepši spomin v slovenski hiši.

►