Ribnica, velieina majhnosti Ribniška zgodovina od prazgodovinske naselbine pri Žlebieu do devetdesetih let prejšnjega stoletja Marina Gradišnik Ribnica, velieina majhnosti Ribniška zgodovina od prazgodovinske naselbine pri Žlebieu do devetdesetih let prejšnjega stoletja Marina Gradišnik Vsebina 05 UVODNA BESEDA 07 BAJKA O NASTANKU RIBNICE 08 NAJZGODNEJŠA PRIEEVANJA O PRISOTNOSTI ELOVEKA 09 Arheološko najdišee pri Žlebieu 10 Višinske prazgodovinske naselbine 12 RIBNICA V SREDNJEM VEKU 13 Pražupnija, kasneje arhidiakonija 15 Šola za duhovniški narašeaj 16 Ribnica in njeni gospodarji 18 EAS KMEEKIH UPOROV, NARAVNIH NESREE, TURŠKIH VPADOV IN NOVE VERE 19 Vpadi Turkov 20 Verska reforma: protestanti in štiftarji 22 Suha roba in cesar Friderik III. 26 SEDEMNAJSTO STOLETJE IN ZADNJI EAROVNIŠKI PROCES NA RIBNIŠKEM 27 Trilek, najimovitnejši plemie na Kranjskem 29 Earovniški procesi na Ribniškem 32 DEVETNAJSTO STOLETJE, STOLETJE ŠTEVILNIH SPREMEMB 33 Francozi v Ribnici 36 Zlata knjiga in France Prešeren 37 Družina Rudež 40 Nova šola, nova cerkev 41 Narodno prebujenje 42 Vlak … možnost boljšega življenja 44 ŽIVLJENJE V RIBNIŠKEM TRGU V DRUGI POLOVICI 19. IN PRVI POLOVICI 20. STOLETJA 47 Novosti v trgu 48 Sejmi, gostilne in noeni paznik 51 Reka Bistrica 54 Utrip življenja v trgu 58 RIBNICA V DRUGI POLOVICI 20. STOLETJA 59 Zadružni dom in novi cerkveni zvoniki 62 Ribniška podjetja, športniki in kultura 68 VIRI IN LITERATURA 69 OSTALO SLIKOVNO GRADIVO Razstava Ribnica, velieina majhnosti je nastala kot rezultat razmišljanj o zgodovinski predstavitvi Ribnice. Že od samega zaeetka projekta sem se trudila objektivno pristopiti k splošnemu zgodovinskemu pregledu, ki zajema obdobje od prazgodovine do devetdesetih let 20. stoletja. Moj cilj je bil izpostaviti obdobja, ki so pustila svoj peeat in zaznamovala ljudi, ki so se v toku easa tu rojevali, živeli, sanjali, upali, hrepeneli, umirali. Ribniška dolina, ki kot skledica poeiva med Veliko in Malo goro, je v preteklosti zapisala v svoj bogat spomin veliko dogodkov, ki jih zgodovina omenja kot svetovne. Zaradi svoje prehodne lege se je težko potuhnila in poeakala, da »vihra« mine in mnogokrat je ravno zaradi svoje prehodnosti plaeala krvav davek. Od prazgodovine, o eemer prieajo arheološki ostanki, pa do danes, si je elovek tukaj poskušal predvsem ustvariti prijeten dom. Ee mu skopa kraška zemlja ni dala dovolj, si je pomagal z izdelovanjem lesenih ali loneenih izdelkov, ki jih je prodajal po svetu. Gradovi na Ribniškem, brški, ortneški in ribniški, ter njihovi lastniki, ki so se skozi obdobja menjavali, so vtisnili dolini svojstven peeat. Danes ostanki teh poslopij le še skromno spominjajo na minule velieastne ease. Podeželje in trg Ribnica sta živela z roko v roki. Podeželje je potrebovalo trg, kjer so bili uradi, sodnija, gostilne, eitalnica, trgovine, sejmi in ne nazadnje cerkev, ki je predstavljala duhovno središee doline. V trgu so zaposlovali služkinje, tam so imeli obilo dela tudi eevljarji in šivilje. Vse to je izoblikovalo specifiko te doline in njenih ljudi. Trdno verjamem, da z znanjem in zavedanjem svoje preteklosti lažje zremo v prihodnost, ker se le tako bolje poznamo. Na poti, po kateri stopamo v prihodnost, ko meje niso vee pomembne in ko postajamo del velike družine narodov, je to toliko bolj pomembno. Biti Ribniean pomeni združevati v sebi mehkobo in senzibilnost, po drugi strani pa trdnost in racionalnost. O tem govori razstava in tudi o tem, da je delo z lesom spremljalo ljudi v valovih zgodovine kot glasba v ozadju in je marsikomu v teh krajih pomenilo pomemben vir preživetja. Razstavo smo prvie predstavili leta 2004 v Ljubljani v prostorih Kulturno informacijskega centra Mestnega muzeja Ljubljana. Leta 2006 smo jo postavili v ribniški muzej, kjer se dopolnjuje še z ostalimi muzejskimi postavitvami. Razstava obiskovalca popelje od mitienega - Bajka o nastanku Ribnice - do realnih zgodovinskih mejnikov. Ko obiskovalec ogleduje razstavo, ga ves eas spremlja zvok dela z lesom. Oblikovalec zvoka, Boštjan Perovšek, je z obeutkom združil razliene zvoke v melodijo suhe robe. Oblikovalec svetlobe, Marijan Viskovie, je razstavi z osvetlitvijo dodal diskretnost in obeutek potovanja po easu. Oblikovalka razstave, Mateja Goršie, pa ji je z razumevanjem Ribnice in njene zgodovine vdahnila poseben peeat. Marina Gradišnik 05 . . . ? $*2ISp Ribniška dolina je bila nekoe ogromno jezero. V njem je bilo nešteto rib, velikih in majhnih. Med njimi je živela tudi zlata ribica. Bila je krasotica. V Veliki gori je takrat živel orjaški velikan. Podnevi je spal, ponoei pa je hodil lovit ribe na jezero. Zlata ribica mu je pri lovu pomagala tako, da je svetila. Ker v Suhi krajini ni bilo vode, so hodili k jezeru ponjo. Nekoe so z vodo zajeli tudi zlato ribico. Vrgli so jo med kamenje, kjer je okamnela. Velikan se je zveeer zbudil iz spanja in kot ponavadi odšel lovit. Zlata ribica mu ni prišla svetit. Iskal jo je, a je ni našel. Tedaj se je strašno razjezil. Lomil je stene in jih metal v jezero. Vse je izruval, kar mu je prišlo pod roke, drevesa in grmovje. V jezeru so tako nastale velike rupe, kamor je odtekla voda, na dnu pa je ostalo veliko rib. Iz vseh krajev so hodili ljudje ponje. Jezero je izginilo, kraj pa je v spomin na ta dogodek dobil ime Ribnica. (Bajka o nastanku Ribnice) Tudi zlato ribico so našli. Sedaj prebiva v ribniškem grbu in sveti vsem prebivalcem Ribniške doline. Dolino je podolgem in poeez porasel gozd in poselili so jo ljudje…. 07 . . . NAJZGODNEJŠA PRIEEVANJA O PRISOTNOSTI ELOVEKA Najstarejša zgodovinska obdobja, ki prieajo o prisotnosti eloveka na tem obmoeju, so zavita v meglo. Glavni razlog za to je predvsem pomanjkanje arheoloških prieevanj. Tukaj namree nikoli ni bilo sistematienih arheoloških izkopavanj in raziskovanj, zato govorimo le o nakljuenih arheoloških najdbah. Konec 19. in v prvi polovici 20. stoletja je vladalo preprieanje, da so kraje na Ribniško-Koeev-skem naselili šele Slovani v srednjem veku. Vendar je odkritje v šestdesetih letih 20. stoletja v Ciganski jami pri Željnah blizu Koeevja ovrglo te domneve, saj je potrdilo obstoj prazgodovinskega eloveka na teh tleh.1 Bližina takšnega najdišea je narekovala logieen sklep, da je bila tudi sosednja ribniška pokrajina v easu do srednjega veka prav tako poseljena. Domneva je bila potrjena, ko so se leta 1981 opravili poskusni izkopi v Žlebieu in potrdili obstoj pozno bronastodobne naselbine pri Žlebieu. ,' Dr. M. Brodar je našel v Ciganski jami veliko število kamnitih orodij in izdelkov, ki spadajo v obdobje najmlajšega oddelka kamene dobe. Vendar je hkrati našel dokaze tudi o tem, da so se ljudje v to jamo zatekali tudi kasneje, v bakreni in bronasti dobi, našel pa je tudi • železnodobne ostanke. Arheološko najdišee pri Žlebieu so arheologi opazili, ko jih je na to opozoril domaein. Zašeitna izkopavanja v kamnolomu so potekala v juliju leta 1981. (Fotodokumentacija Muzej Miklova hiša.) Replika loneene posode. V Žlebieu je bila leta 1981 potrjena prazgodovinska naselbina iz pozne bronaste dobe. Njeni prebivalci so se poleg živinoreje in poljedelstva ukvarjali tudi s številnimi obrtmi, kot so lonearstvo, livarstvo, izdelava tekstilnih izdelkov. (Fotodokumentacija Muzej Miklova hiša.) ARHEOLOŠKO NAJDIŠEE PRI ŽLEBIEU Arheološko najdišee pri Žlebieu so arheologi opazili, ko jih je na to opozoril domaein. Ljubiteljski zbiralec je naletel na prostoru ob glavni cesti, kjer so kopali za kamnolom, na številne ostanke keramike. O svojem odkritju je opozoril Narodni muzej v Ljubljani, ta pa Ljubljanski regionalni zavod za spomeniško varstvo. Arheolog Marjan Slabe je že po prvem ogledu ugotovil, da je bila tu važna prazgodovinska naselbina. Na njegovo pobudo so izvedli manjša dvodnevna zašeitna izkopavanja. Zašeitno izkopavanje v kamnolomu so opravili v juliju leta 1981. Z izkopavanjem je bil dokumentiran obstoj stavbe. Arheologi so ugotovili, da je bila stavba postavljena na kamnit temelj. Stene objekta so bile lesene, verjetno je šlo za šibje, zamazano z glino. Bivalni prostor je bil vkopan v zemljo. Po celotni površini znotraj objekta so našli zelo veliko razbite loneenine, ki je bila med drugim tudi okrašena s plastienim okrasjem. Glede keramike so arheologi ugotovili, da je neverjetno podobna lonearski produkciji v zaledju Jadrana, v Istri in na Tržaškem Krasu. To govori o mediteranskih vplivih in napeljuje na razmišljanje, da so bili ti kraji izrazito prehodnega znaeaja in da so imeli svojo vlogo pri trgovski povezavi sever - jug v sklopu jantarjeve poti.2O starosti te naselbine težko govorimo, saj so arheologi odkopali le majhno površino, zato se ne da z natanenostjo govoriti o tem, kdaj se je življenje v tej naselbini prieelo oz. konealo. Z gotovostjo pa lahko trdimo, da se ljudje, ki so tu živeli okoli 1500 pr. n. št., niso tu naselili nakljueno. K nastanku naselbine je zagotovo prispevala lega na vzpetini, s katere so lahko neposredno nadzirali pot. ________________________________________________________________ 2 Dr. Marko Frelih domneva, da lahko jantarjevo pot navežemo na te kraje glede na naravne komunikacijske danosti ribniškega obmoeja. Odkritje jantarja na Koeevskem (Debeli vrh) podpira hipotezo, da je bila tudi Ribniška dolina vkljueena v omrežje prazgodovinskih poti. Frelih, Marko: Poroeilo o arheološkem delu na obmoeju Ribniške obeine. Logatec, 2004 09 . . . Kljub temu da ni neposrednih dokazov glede mesta, na katerem je naselbina stala, lahko govorimo o kontinuiteti naselitve tega prostora. V zvezi z naselbino pri Žlebieu je prav, da omenimo tudi bližino ponorne jame Tentera, ki še danes navdušuje s svojo mogoenostjo. Kako je vplivala na takratnega eloveka, lahko le ugibamo, zagotovo pa ga ni pustila ravnodušnega. Verjetno so jo uporabljali kot kultni prostor.3 Najdba ostanka bronastega meea leta 1896, pri kopanju jarka za odvodnjavanje Bistrice v neposredni bližini danes znane prazgodovinske naselbine, je povzroeila številna ugibanja. Takšni meei so bili praviloma obrednega znaeaja. Pogosto se je namree zgodilo, da so mee in ostale kose vojaške opreme ali nakita zakopali v zemljo ali odvrgli v vodo kot daritev bogovom, ki jih je eastilo lokalno prebivalstvo. Od bronastega meea je bila najdena le roeajna plošea, na kateri je bila prvotno pritrjena lesena obloga. Ta ostanek hrani Narodni muzej Slovenije v Ljubljani. Vendar to odkritje ni bilo dovolj za dodatna raziskovanja. Šele po skoraj devetdesetih letih so ga povezali z arheološko naselbino v bližini. Pri obravnavanju najstarejše poselitve ne smemo prezreti zakladne najdbe iz Ribnice, bronaste sekire in kosa neobdelanega brona, ki spada v isto obdobje pozne bronaste dobe. Ostanek bronastega meea je bil najden leta 1896 v bližini danes znane prazgodovinske naselbine v Žlebieu. V tem easu so se ljudje pogosto zaobljubljali ter darovali predmete kot daritev bogovom, ki so jih eastili. (Fotodokumentacija Muzeja Miklova hiša.) VIŠINSKE PRAZGODOVINSKE NASELBINE V 8. stoletju pr. n. št., v obdobju železne dobe, se pojavijo prve višinske naselbine na pomembnih strateških pozicijah nad dolino. Z nasipi in obzidjem zavarovana naselja so ljudem predstavljala zavetišea v easu nevarnosti. Takšne naselbine so nekoe stale južno od farne cerkve v Dolenji vasi, na vzpetini Veliki Žrnovec, kjer so še danes vidni ostanki nekoe mogoenega ortneškega gradu, in pri Sv. Gregorju. Vsekakor najmarkantnejše gradišee pa je stalo na ledini pri cerkvi sv. Ane na Mali Gori. Arheološka topografija je v letu 2004 potrdila tudi obstoj že-leznodobnih bivališe v nižinskem vzhodnem delu Ribniške doline. _________________________________________________________________________________________ 3 Ponor Tentera je prostor, ki dopušea doloeeno vrsto obredja, ki je v tem primeru povezan s eašeenjem in darovanjem onstranskemu podzemnemu svetu. Frelih, Marko: Poroeilo o arheološkem delu na obmoeju Ribniške obeine. Logatec, 2004 . . . 10 Sveta Ana Železno dobo zaznamujejo utrjena naselja, gradišea, ki so stala na dobrih razgledišeih nad dolinami. Eno najmarkantnejših v Ribniški dolini je bilo prav gotovo železnodobno gradišee, katerega ostanki se nahajajo v bližini cerkve sv. Ane. (Fotodokumentacija Muzeja Miklova hiša.) Obdobje Rimljanov je pustilo v teh krajih dokaj nejasne sledi. Marsikateri podatek o tem obdobju izvira iz ljudskega pripovedovanja. Materialni dokazi o prisotnosti Rimljanov so rimski napisi v Ribnici, ki se omenjajo sicer že v 19. stoletju, vendar po tem o njih izgine vsaka sled, ter na podroeju Velike gore odkrit kovanec iz obdobja cesarja Hadrijana, ki je vladal v letih 117 do 138. V rimski dobi naj bi v Ribniško dolino vodili dve poti. Ena naj bi šla iz Emone mimo Velikih Laše v smeri Ribnice in naprej v Stari trg ob Kolpi, tej naj bi se nekje v okolici Žlebiea prikljueila cesta iz Cerkniške doline, ki je peljala preko Blok mimo Benet.4 To potrjujejo ostanki zidu in stolpov na Benetih. Tam so rimski vojaki postavili nadzor nad cesto tako, da so naravno ožino zaprli z visokim zidom in ga utrdili s stolpi.5 Konec 4. stoletja je rimska država zaeela ekonomsko in politieno propadati. Vojska je zapustila mejna obmoeja in zaeele so se obsežne selitve narodov s severa proti jugu. Preko današnjega slovenskega ozemlja so se prieela proti Italiji premikati razliena ljudstva (Vizigoti, Huni, Ostrogoti, Langobardi). V 6. stoletju so se našim prostorom približevali Slovani. Proces naseljevanja Slovanov je trajal do zaeetka 9. stoletja. V tem burnem obdobju so Slovani naselili tudi Ribniško dolino. Eeprav nimamo neposrednih arheoloških dokazov, lahko sklepamo, da se je poseljenost doline od pozne bronaste dobe kontinuirano nadaljevala. ________________________________________________________________ 4 Slabe, Marjan: Arheološki kažipot v Obeini Ribnica. V: Ribnica skozi stoletja. Ribnica: Skupšeina obeine Ribnica, Zagreb: Spektar, 1982, str. 71 5 Po slovenskih poboejih od meje s Hrvaško pa vse do Posoeja se še danes najdejo ostanki rimskega zidu. Gradnja sistema Claustra Alpium Iuliarum, ki je varoval najbolj izpostavljene naravne dostope do Italije, je potekala postopoma od zaeetka 3. do druge polovice 4. stoletja. Obrambna strategija je narekovala gradnjo zapornih zidov, utrjenih s stolpi, kjer je bila namešeena stalna vojaška posadka z nalogo, nadzirati promet po glavnih cestnih komunikacijah. Tudi v bližini vasi Benete na Blokah je še ohranjen del tega zidu. 11 . . . PRAŽUPNIJA, KASNEJE ARHIDIAKONIJA Ob razdelitvi cerkvene jurisdikcije leta 811 med Salzburško nadškofijo in Oglejskim patriarhom po reki Dravi je ribniško ozemlje pripadlo cerkvenemu območju Ogleja. Ko so Oglejski patriarhi na začetku 11. stoletja dobili te kraje v last od cesarja, so s pomočjo svojih fevdnikov postavili grad v Ribnici, ki je bil potreben za upravo posestev, ter ustanovili župnijo.6 Predvideva se, da se je v Ribnici najprej oblikovala misijonska postaja, iz katere seje kasneje razvila župnija. Prva cerkev v Ribnici je bila zagotovo kasnejša grajska kapela, posvečena sv. Janezu Krstniku. Ta kapela je imela pomembno vlogo v življenju Ribničanov še dolgo potem, ko so si sezidali novo farno cerkev in jo posvetili sv. Štefanu (papežu, mučencu).7 Tu je nastala ena najstarejših prafar, ki je leta 1363 omenjena kot nadžupnija in kjer je leta 1462 listinsko ugotovljena posebna arhidiakonija. Zajemala je veliko ozemlje od Velikih Lašč pa vse do Kolpe.8 V 13. stoletju se pričnejo ustanavljati nove župnije, kajti iz Ribnice ni bilo več mogoče obvladovati celotnega prostora, posebno po ortenburški kolonizaciji današnje Kočevske. Vendar so ribniški župniki, kot arhidiakoni, imeli še naprej pravico umeščati župnike in benificite na vse v njihovem okrožju novoustanovljene župnije. Valvasorje zapisal: župniki te fare so bili vedno obenem arhidiakoni na Dolenjskem.5 Oltar v grbski kapeli, posveeeni Janezu Krstniku. (desno) (Fotografija nastala v easu, ko je bil grad v lasti Rudežev. Fotodokumentacija Muzeja Miklova hiša. Fotografija je v zasebni lasti.) ________________________________________________________________ 6 Skubic, Anton: Zgodovina Ribnice in ribniške pokrajine. Buenos Aires: Editorial Baraga, 1976, str. 17 7 Še za easa Janeza Vajkarda Valvasorja, se pravi v 17. stoletju, se omenja, da se je za praznik sv. Janeza Krstnika v tej cerkvi opravljala »najslavnejša služba božja«, naslednjo nedeljo pa je bilo žegnanje »h kateremu je bila zavezana priti vsa župnija«. (glej vir: op.1) 8 Gestrin, Ferdo: Reformacija v Ribnici in okolici. V: KRONIKA Easopis za slovensko krajevno zgodovino, leto 1982, št. 2, str. 95 9 Skubic, Anton: Zgodovina Ribnice in ribniške pokrajine. Buenos Aires: Editorial Baraga, 1976, str. 33 13 . . . Prispevek »Zinkovo potovanje na Kranjsko v letu 1407«. Illirisches Blatt/1838, št. 39 (Original hrani Narodna in univerzitetna knjižnica.) tet* Stuf Stiio«id}« panmtSRic ju Btttnbut« unb fante k bat nlbirfcau* ju JDictnbutg bttnnb« an itn berit« „3nm all iti nil t([ mtintn (tem In btt 9!il#> tt(| gtittftn i»j» T, jat, |Ia)tc tt hm mEd> B»in |u «cen ;cad)t un» liti mit guttlia) ntol unb molit m id) |in 33itn ftfttfm auf bit (oijm fu)iiol ba molt id) •riti unb job) tan im Mlbtc ftin nillin unb wort uit Htibtn, alf) gab ve mit nid)tt mit.' SB*[ft}4tb jitngs jog reicttc nad) UBemitiinjin tU1 itfamt ali StBicibtc. Sutd) S?otf*itlf[lt tuttt ti (Ta> ein 'Sütnmdjrn H' raat&tii, in ftintt Batirftabc fid) Djtmifjltt, unb mutbt iultjjt jum Mdlbtfcttcn gnväblil. Hit felibti fdjilib (i f tin lattbua), erahnt ftinei 3ugtnb, bet tantalt unb fufpaticin Stiren gtfübrttn Jttitjt unb fdntt Mtiftn. Sion unftctm OatttUnbt ftunt ti bt> fcnbtt» »It StoffdJ-if" Soltfdjit, Eaibnd), Bip> p ci 4, SK t if ni& (bti iijro S t i»ni&), Ä talnbmg (ttf i$m J( taubu t 9) un&Dtabmann«baif. Staun — t, »i« 3nfel bit bit Slutfiiintt, aud) iPiti btuilid) tin üudjt, bit einen 4jiifd) mit fdjentm Snscib DtcjtpK*, mit Sdjnjjtj batauf gti }tld)ntt. 6ii nimbi in bin verbal microtia, nmtin Qiabttti aujgefunbtn («inn t( gibt tinigt lau no<4 SÜbtctm aittt, bit san tintm untitdnnltn Skif* at-mjdjt reutbtn), unb jtio)tmtii fid) in SBtjiitjung auf Oitidjibitm bei S3ii)ittung unb Qtjtatt «an tit jlttin Üöpfttatbtit aui. Stjittt btflibt aul tlntnt batitu, ientnbm 3to|Tt, in ipilitm fia) vitlt Jtötntt, vitli itid)! ton Sanbiitin, btfinbtn. iDit gtfa.tt iBaft (R 2 SuS 5 3oD bvn), Sat in bti OTitlt 1 guf 3 Bus . . . 14 ŠOLA ZA DUHOVNIŠKI NARAŠČAJ Pomen Ribnice kot nadžupnije in naddiakonata nam nakazuje tudi obstoj latinske šole, ki je obstajala po vsej verjetnosti že konec 14. stoletja in ki so jo v 16. stoletju obiskovali sorazmerno številni dijaki iz raznih dežel. Dajala je izobrazbo za duhovniški naraščaj, prav tako pa tudi izobrazbo za vpis na dunajsko univerzo.10 0 tej šoli nam poroča švabski kronist Burkhard Zink, nečak takratnega goteniš-kega župnika, pisarja Martina Zinka.11 Si — Im DLic4omj(r, uni i|I mit site 81 iff m »trfifcm; lin« anttrt bat »t d j jtiil «rifft, unb rti Uiti it «*Sr= f4tinlid) tlom Strnit wn Jtoin (Cr BtnBt rficcbmt». S<[ Silin nur, mit Xitfnobrot (inigir a)«0Liibi" trauntt Sltriftn, ni$t fünflliaj grfjtfct, nut auf tintr Stil; »at tin utiDcUfoinmtittt QstiUnginiauf, tlnlgi JUrifi, Sidjai« it. f. ». ttigrttutttf bit an« ttrr Stitt battt tat (tint Bttjittunj, it lirfdtt t i a jt aw ui 11 giisiftn Mr. »Ko se je pisalo leto 1407, sem bil fant star 11 let. To leto sem bil poslan daleč stran od očeta in mojih prijateljev, še z enim šolskim tovarišem, tudi jaz sem bil namreč šolar hodil sem štiri leta v šolo, sva torej šla na Kranjsko v slovenske dežele, v trg Ribnica. To je trg, ki leži na Kranjskem za Ljubljano, 6 milj proti Hrvaški. V tej deželi sem ostal sedem let in tu obiskoval tudi šolo. Tuje imel oče svojega dragega brata, kije bil župnik v kraju imenovanem Gotenica na Reki.... ... Tako sem bil pri mojem stricu v Ribnici sedem let. Stric mi je hotel dobro in bi me rad spravil do časti tako, da bi me poslal po končani šoli tukaj na dunajsko vseučilišče. Tega pa jaz nisem hotel, zato sicer proti stričevi volji, nisem želel več ostati in sem šel....«" Zgodovinar Boris Goleč je prepričan, da je krajevni izvor študentov dunajske univerze uporaben pokazatelj potencialnih šolskih središč te dobe. Če se omejimo na Dolenjsko, se v obdobju od 1377 do 1518 navaja največ študentov, do 53, katerih geografski izvor je bila Ribnica." Ime Ribnica se v tem primeru pojavlja verjetno za območje župnije s tem imenom in ne pomeni zgolj trga Ribnica. Prav gotovo je to zanimiv podatek, ki govori o šoli, ki jo je obiskoval tudi Burkhard. Poleg tega je dokaz o obstoju šole tudi veliko število domačih ribniških duhovnikov že v 15. stoletju. Skubic predvideva, da je zaton te šole povezan z ustanovitvijo jezuitske šole v Ljubljani leta 1597 in da so tudi ribniški dijaki začeli obiskovati to šolo.14 ________________________________________________________________ 10 Gestrin, Ferdo: Reformacija v Ribnici in okolici. V: KRONIKA Easopis za slovensko krajevno zgodovino, leto 1982, št. 2, str. 96 11 Otorepec, Božo: Doneski k zgodovini Ribnice in okolice v srednjem veku. V: KRONIKA Easopis za slovensko krajevno zgodovino, leto 1982, št. 2, str. 83 12 Illirisches Blatt, leto 1838, nr. 39 (po originalu prevedla Marina Gradišnik). Kronika Bukharda Zinka se hrani, po zadnjih podatkih, v augsburšekmu mestnemu arhivu, deli se v štiri knjige. Tretja knjiga obsega pišeev življenjepis. 13 Golec, Boris: Trg Mokronog od nastanka do odprave trške avtonomije. V: Trg Mokronog skozi stoletja, Mokronog: Studio 5 Mirna, 2003, str. 31 14 Skubic, Anton: Zgodovina Ribnice in ribniške pokrajine. Buenos Aires: Editorial Baraga, 1976, str. 450 15 . . . RIBNICA IN NJENI GOSPODARJI Ribnica se prvič omenja leta 1220 in v povezavi s tem dokumentom so prvi gospodarji Ribnice Turjačani." Ko se prvič omenja v ohranjeni listini leta 1220, je zapisana kot Rewenicz, konec srednjega veka pa se pojavlja že s ponemčeno obliko Reiffnitz. Ribnica naj bi pomenila vodo z ribami, oziroma področje voda, rek in potokov, v katerih je dosti rib.16 Prvotno je označevala celo pokrajino od Žlebiča do Dolenje vasi. Jedro kolonizacije tega področja je bilo nedvomno v Ribnici, ki je ležala med Gorenjo in Dolenjo vasjo. Obdobje visokega srednjega veka v Ribnici je zavito v zgodovinski mrak, tako da o nastanku ribniškega gradu in njegovih prvih lastnikih težko govorimo. Po mnenju zgodovinarjev je bil grad v Ribnici postavljen v 11. stoletju, Ribnica pa se kot trg v srednjeveških listinah omenja leta 1350. Leta 1397 prvič srečamo v zgodovinskih virih viteza Hermana s Čušperka kot Ortenburškega oskrbnika v Ribnici. Ribnica je za Ortenburžane predstavljala po-litično-upravno središče. Ortenburžani so v času svojega gospodarjenja tukaj sezidali mogočen ortneški grad nad Ortnekom, ki je danes povsem v ruševinah. Ortenburžani so te kraje najbolj zaznamovali s svojo nemško kolonizacijo Kočevske sredi 14. stoletja. Že kmalu po svojem prihodu so poskusili s kolonizacijo tudi ________________________________________________________________ 15 V nekaterih podatkih zasledimo trditev, da je Ribnica turjaška že 1082 in da se takrat prvie omenja v zgodovini. Ta trditev temelji na podatku iz tako imenovane rimane genealogije, ki je bila sestavljena šele leta 1584, v stoletju, ko so si mnogi izmišljevali zgodovinske podatke v svoj prid. Po mnenju zgodovinske stroke ta genealogija za 11. in 12. stoletje nima zgodovinske vrednosti. (vir: glej op. 4) 16 Otorepec, Božo: Doneski k zgodovini Ribnice in okolice v srednjem veku. V: KRONIKA Easopis za slovensko krajevno zgodovino, leto 1982, št. 2, str. 79 Grad Ortnek (Janez Vajkard Valvasor, Topografija sodobne vojvodine Kranjske, Bogenšperk na Kranjskem 1679/faksimilirana izdaja iz leta 1995, Založba Mladinska knjiga.) Ime gradu izhaja iz imena Ortenburžanov, zato lahko sklepamo, da so ga oni pozidali že v 13. stoletju. V bližini gradu je kapela Sv. Jurija, znana po zlatih oltarjih in oltarnih slikah slikarja 17. stoletja, Hansa Georga Geigerfelda. Danes se oltarji hranijo v Ribnici, medtem ko se glavna oltarna slika nahaja v Narodni galeriji v Ljubljani, stranski pa v Dolenjskem muzeju v Novem Mestu. . . . 16 Grad Willingrain na Bregu pri Ribnici (Janko Trošt, ilustracija brškega gradu po Valvasorju. Original hrani Muzej Miklova hiša.) Na tem mestu je že v 14. stoletju stal dvorec. Podobo, kakršno vidimo na sliki, je dobil v 16. stoletju, ko je vitez Andrej Lamberg na novo pozidal dvorec. Danes je od gradu ohranjena le ena stena, »škrbina«, in obrambni jarek. v Ribniški dolini. Ostanek tega poskusa kolonizacije je Nemška vas, ki se leta 1291, ko se v virih prvič omenja, imenuje Bavarska vas. Po smrti zadnjega Ortenburžana so leta 1418 Ribnico in vsa ortenburška posestva podedovali Celjski grofje. Po tragični smrti zadnjega Celjana, leta 1456, vsa njihova posest preide na Habsburžane. Habsburžani so nosili poleg visokih nazivov, deželni knez, kralj, tudi najvišjega, cesar. Grad in posesti v Ribnici od tedaj upravljajo različni cesarski oskrbniki. Prvi oskrbniki, plemeniti Lambergi, so pustili pečat v teh krajih. Med drugim je vitez Andrej Lamberg v prvi polovici 16. stoletja na novo pozidal dvorec na Bregu pri Ribnici." Ribnica je bila v srednjem veku sedež deželnega sodišča, do leta 1418 orten-burškega, ki je bil sodni fevd Ogleja. Trški sodnik se omenja konec srednjega veka.18 Ribnica je bila tesno povezana s pomembnimi trgovskimi potmi iz hrvaških dežel in Kvamerskega zaliva proti zahodu bodisi prek Blok ali preko Ljubljane. Od tod so tudi prihajali različni vplivi in tod so vodile trgovske poti tudi ribniške prodajalce suhe robe v svet. ________________________________________________________________ 17 Brata Jurij in Andrej sta dobila v oskrbo ribniški grad. Med seboj sta se sprla in Andrej je zaeel prenavljati dvorec na Bregu, kamor se je na zaeetku 16. stoletja tudi preselil. Zgradil je tako rekoe mali grad. Jurij pa se je preselil na Ortneški grad in prepustil ribniškega novemu oskrbniku. Po Lambergih se še danes imenuje del njiv proti Veliki gori »lambergarce«. 18 Otorepec, Božo: Doneski k zgodovini Ribnice in okolice v srednjem veku. V: KRONIKA Easopis za slovensko krajevno zgodovino, leto 1982, št. 2, str. 82 17 . . . EAS KMEEKIH UPOROV, NARAVNIH NESREE, TURŠKIH VPADOV IN NOVE VERE Eas prehoda srednjega v novi vek je bil eden izmed najburnejših. Fevdalci so morali redno, poleg stalnih dajatev dvoru, vzdrževati tudi vojsko za boj proti Turkom, ki so ropali po naših krajih. Zaradi dodatnih stroškov so pogosto prihajali v denarne zagate, ki so jih poskušali reševati tako, da so od svojih podložnikov zahtevali vedno veeje davke. To je pripeljalo tako dalee, da so se podložniki leta 1515 združili skupaj v velik upor in od gospodarjev nazaj zahtevali »staro pravdo«. Kmeeki upor, ki se je zaeel na Kranjskem, se je od tu razširil tudi na južno Štajersko in Koroško. Tudi na Ribniškem so se kmetje uprli Jožefu pl. Lambergu, ki je tedaj gospodoval na Ortneku. Poleg tega so v tem easu Kranjsko prizadele številne naravne nesreee. Leta 1511 je deželo prizadel hud potres, Valvasor piše o tem, kako so polja prekrili roji kobilic, ki so za sabo pustili pravo opustošenje. Posledica naravnih nesree je bila lakota in s tem posledieno razne bolezni. Ljudje so prieakovali konec sveta. Po smrti zadnjega Celjskega grofa so prišla vsa posestva slednjih na podlagi dedne pogodbe v last Habsburžanov. Tako je gospostvo Ribnica od leta 1457 do 1619 spadalo neposredno pod njihovo oblast. Ribniško gospostvo so dajali naprej v zakup ali najem razlienim upraviteljem.19 19 Zakupniki ali najemniki ribniškega gospostva v easu lastništva Habsburžanov so bili: Jurij in Andrej pl. Lamberg, Andrej pl. Rohenwarter, Žiga Pirš, Gašper Ravbar, Žiga in Volbenk Hodiški, Bernardin Riean, Jožef pl. Lamberg, Franc Gall, Adam Moškon (1588 Moškon dal grad naprej v najem Francu Hörerju). * ...18 VPADI TURKOV Po prvih osamljenih roparskih turških vpadih v začetku 15. stoletja (leta 1415 so Turki prvič šli mimo Ribnice proti Ljubljani) so se začasno prekinili. Po letu 1469 se je začelo obdobje najhujših turških napadov proti zahodu. Junija leta 1471 je vdrla na Ribniško turška vojska, ki je štela 15.000 do 16.000 konjenikov. Utaborili so se na Rašici in se od tu razkropili na vse strani ter ropali bližnjo okolico. Leta 1476 so ropali po Kranjski deželi štiri mesece. Po Ribniškem so divjali še v letih 1480,1491,1497. Najhuje je bilo leta 1528, ko je Kranjska doživela štiri napade. V enem od teh napadov so na svojem pohodu zavzeli Ribnico in od tu drveli proti Ortneku, Laščam, Turjaku do Iga ter zajeli 4000 ujetnikov.20 Razen teh velikih napadov je bilo še veliko število manjših, ki so jih izvajali oddelki obmejnih turških čet — martolozi. To so bile sicer majhne skupine, ki so se naselile v gozdovih v okolici Ribnice, Loškega Potoka ter gospostva Poljan in Kočevja. Neprestano so napadale okoliško prebivalstvo in ga plenile. Od leta 1525-1530 je Kranjska doživela 50 napadov, ki so popolnoma opustošili vse obmejne predele, tudi ribniško območje.21 Lisica romarica (levo) Lisica v kardinalski opravi, s popotno palico v eni taci in z molkom v drugi se je odpravila na romanje. Iz popotne torbe ji visi zadavljena kokoš. Ta freska je ostra kritika takratne cerkvene politike. Nastala je okoli leta 1515 v cerkvi na Maršieih nad Ortnekom. _________________________________________________________________________________________ 20 Voje, Ignacij: Slovenci pod pritiskom turškega nasilja. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 1996, str. 82 21 Prav tam 19 . . . Janez Vajkard Valvasor je v svoji Slavi Vojvodine Kranjske o trpljenju Ribnice in njene okolice v tem času zapisal: Dedni sovražnik krščanskega imena in sosednji grozodejecje ta trg večkrat premagal in okoliške vasi v dimu zadušil, toda gradu se ni mogel nikoli polastiti; zato je v srdu vselej odvlekel s seboj mnogo kristjanov v sužnost, vse oropal, nešteto ljudi posabljal in v vsem posnemal hudiča, tiranov očeta...." Ko so Turki napadli, se je prebivalstvo umaknilo v cerkve, tabore, gradove in mesta, ki so bili dovolj utrjeni, da so lahko nudili uspešno obrambo. Poleg tega je bila sistematično urejena signalna organizacija (grmade in topovski streli).23 Sistem glavnih signalnih točk je bil razporejen po daleč naokoli vidnih vrhovih. Tako so dežurni opazovalci nad Kočevjem takoj zakurili kres, ko se je na vidiku pojavila turška konjenica, kres so opazili na Grmadi nad Ortnekom in s svojim ognjem opozorili dežurnega pri sv. Ahacu nad Turjakom, da je sporočil vest naprej proti Ljubljani in tako so se ti kresovi širili dalje proti severu. Kljub temu da so Ribnico Turki triindvajsetkrat pustošili, je trg ostal neobzidan. Trški veljaki so se ob bližajoči se nevarnosti zatekli v Ribniški grad, ki ga Turki, če verjamemo Valvasorju, niso uspeli nikoli zavzeti. Kmetje na podeželju pa so postavljali sami svoje utrdbe, tabore, največkrat okoli cerkva. Taka protiturška tabora sta bila sv. Rok v Dolenji vasi in pri Sv. Ani na Mali gori. V drugi polovici 16. stoletja postanejo napadi redkejši. Zadnjikrat ropajo turške čete po ribniškem gospostvu leta 1584.24 VERSKA REFORMA: PROTESTANTI IN STIFTARJI Že od začetka 15. stoletja je Evropo pretresala močna verska kriza prav pri vrhu cerkve. Po zgledu višjih krogov se je ravnala tudi nižja duhovščina. Poleg lahkotnega življenja, ki je bilo v nasprotju s krščanskim naukom, so duhovniki odpuščali grehe tudi najhujšim zločincem za primerno ceno. Prodajanje odpustkov je bil eden glavnih povodov za to, da se je ljudem pričelo to stanje upirati. Nedvomno je bila Ribnica eno izmed žarišč in središč reformacijskega gibanja v tem delu slovenskega ozemlja.25 Na širjenje reformacije na Ribniškem je vplivalo v prvi vrsti prenašanje vesti, ki so jih v domače okolje prinašali ljudje, ki so zaradi svojih trgovskih poti prečkali meje slovenskega ozemlja (tržani, krošnjarji). Prav gotovo ni zanemarljiv podatek, da je snovatelj slovenskega reformacijskega gibanja, Primož Trubar, bil doma iz Rašice, kjer je bila mitnica ob eni izmed poti, ki je Ribničane peljala v svet.26 Nauke so širili tudi duhovniki, ki so bili nezadovoljni s stanjem v cerkvi. Prvi ribniški župnik in naddiakon, ki je bil vsaj neko obdobje blizu lutrovim naukom, je bil Andrej Majer, kasneje je popustil pritiskom in se zopet vrnil na stara pota. Na širjenje reformacije so vlivali tudi zemljiški gospod- _________________________________________________________________________________________ 22 Simoniti, Vasko: Organizacija obrambe pred Turki na Ribniškem obmoeju. V: KRONIKA Easopis za slovensko krajevno zgodovino, leto 1982, št. 2, str. 101 23 prav tam, str. 102 24 prav tam 25 Gestrin, Ferdo: Reformacija v Ribnici in okolici. V: KRONIKA Easopis za slovensko krajevno zgodovino, leto 1982, št. 2, str. 95 26 prav tam . . . 20 je, ki so kmalu sprejeli protestantske nauke. Reformacijske misli in protestantski nauki so se v Ribnici in na njenem območju zasidrali v večjem obsegu v drugi polovici 16. stoletja in dosegli vrh v osemdesetih letih. Protestantizem je imel močno oporo v vseh gradovih Ribniške doline: v Ribnici, na Bregu, v Ortneku. Zelo naklonjeni so bili tudi Primožu Trubarju, ki je kar dvakrat obiskal Ribnico, prvič leta 1562 in drugič 1567." Sorazmerno veliko število duhovnikov, ki so bili blizu Lutrovemu nauku in so se priključili reformaciji, in predikantov, ki so na Ribniškem območju delovali, govori o precejšnji pripadnosti prebivalstva novim naukom. Andrej Mešuta, župnik v Ribnici (1581-1583) je celo prestopil v protestantsko vero. Zaradi svojega prepričanja je moral zapustiti Ribnico. V začetku osemdesetih let je reformacija v Ribnici doživljala vrhunec, ki je trajal približno desetletje, kljub temu da je po odhodu Mešute nastopilo obdobje katoliški cerkvi zvestih župnikov. Protirefor-macijski pritisk je reformacijo v Ribnici dokončno zatrl leta 1615, ko je reformacijska komisija poklicala v Ljubljano še zadnje protestantske tržane, da se zglase v škofijski palači. Bilo jih je manj kot deset. Vsi so se odzvali povabilu in pred komisijo sprejeli katoliško vero in to s prisego tudi potrdili. Obseg razširjenosti Lutrovega nauka med kmečkim prebivalstvom je precej nejasen, so pa bile zelo razširjene za ta čas značilne sekte, katerih pripadniki so uteho in božje zavetje iskali na različnih romanjih, sami vodili svoje obrede ter postavljali cerkve (štif-tarji, skakači, prekrščevalci). Štiftarji so se v krajih ribniškega območja zelo razširili, pojavljali so se od leta 1583 naprej kot oblika idejnega odpora kmečkih množic proti fevdalcem, pa tudi kot izraz verskih teženj ljudstva po globoki po-božnosti.28 Proti štiftarjem so nastopale zelo odločno tako cerkvene kot posvetne oblasti tako protestanti kot katoliki. S skupnimi močmi je le-tem uspelo zatreti štiftar-stvo, tako da se po letu 1585 ni več pojavljalo. Z deželnoknežjim izgonom protestantskega plemstva iz dežele leta 1628 je bilo konec reformacije na ozemlju Ribnice in njenega naddiakonata.2' ________________________________________________________________ 27 Prvie je prišel, ko bi naj na trideseti dan po smrti opravil žalno slovesnost za pokojno Uršulo pl. Lamberg z Brega. Hotel je pridigati v ribniški župni cerkvi sv. Štefana, toda to mu je ribniški župnik prepreeil. Obred je nato opravil v grajski kapeli gradu Breg. Dne 4. 5. 1562 je Trubar pisal baronu Ungnadu, da je to, kar je na Bregu pridigal, »farje« tako razjezilo, da so pridrli za njim celo na Breg in mu pretili, da ga bodo ustrelili, kar pa njega ni kaj dosti vznemirilo. Pet let pozneje je prišel drugie z namenom, da bi se pogovarjal z ujetim muslimanskim duhovnikom. Od njega je namree želel dobiti pojasnilo o koranu in o tem, kakšne so možnosti za prevajanje biblije v turšeino in za razširjenje kršeanske vere med Turki. 28 Gestrin, Ferdo: Reformacija v Ribnici in okolici. V: KRONIKA Easopis za slovensko krajevno zgodovino, leto 1982, št. 2, str. 100 29 prav tam 21 . . . SUHA ROBA IN CESAR FRIDERIK III. Ravno v času različnih preizkušenj je v teh krajih prišlo do razvoja domače obrti, ki še danes simbolizira to deželo: suhe robe. Ljudje so že od nekdaj doma izdelovali lesene uporabne izdelke za domačo rabo, v teh razburkanih časih pa so tudi kaj prodali na kakšnem sejmu v bližini, saj jim je za preživetje prišel prav vsak zaslužek. Kakšno pomanjkanje je vladalo na ribniškem območju, nam pove podatek, da je cesar leta 1493 naročil svojemu oskrbniku ribniškega gradu Gašperju Ravbarju, naj kmetom posodi seme za setev, ker še tega niso imeli.30 Eden od cesarjevih ukrepov za izboljšanje življenja na območju, ki je bilo pod nenehnim udarom Turkov, je bil tudi leto prej, 1492, podpisani poseben cesarski privilegij, s katerim je cesar Friderik III. dovolil prebivalcem Kočevske, kamor je spadalo tudi ribniško območje, da lahko po vsem njegovem cesarstvu neobdavčeno prodajajo stvari, ki so jih sami pridelali ali izdelali doma.31 Privilegij so kasnejši vladarji še večkrat potrdili. To je bila osnova za razvoj potujoče trgovine z lesenimi izdelki — krošnjarstvo oz. zdomarstvo. S trgovino - prodajo se je povečalo povpraševanje in s tem tudi izdelovanje. S tem privilegijem je suha roba »prestopila hišni prag«, se pravi, da se je izdelovanje vedno bolj prilagajalo povpraševanju oz. prodaji. Prodaja, ki je obetala dober zaslužek, je narekovala cilj, narediti čim več izdelkov. Vsekakor je bilo smiselno pri eni hiši (družini) razvijati izdelavo izdelkov, za katere je potreben enak les in podoben način priprave lesa. Tako se je lesna obrt začela specializirati. Nastalo je deset panog: obodarstvo, podnarstvo, rešetarstvo, posodarstvo ali pintarija, orodjarstvo, pletarstvo, žličarstvo in kuhalničarstvo, ročno mizarstvo, strugarstvo, zobotrebčarstvo. Razvoj panog je bil najprej pogojen z bližino gozda in vrsto lesa, ki so ga uporabljali za posamezen izdelek. Kasneje se je obrt nadaljevala kot hišna tradicija oz. s porokami. Zdomarstvo je vse te panoge združilo pod eno streho z izrazom suha roba. Ta izraz je v uporabi še danes. Zgodba o tem, kako je prišlo do tega imena, je zelo preprosta. Les, iz katerega so narejeni izdelki, mora biti suh, če ne bo kaj kmalu po pričetku uporabe izdelek razpadel. Zato so gospodinje spraševale »zdomarje« prodajalce izdelkov: »Pa je suha roba?« Zdomarji niso bili le potujoči trgovci, temveč tudi potujoči obrtniki, ki so po kmetijah popravljali polomljeno orodje in posodje. V južnem delu Ribniške doline so bila nahajališča gline, zato so se ljudje v tem delu množično ukvarjali z lončarsko obrtjo. Svoje izdelke so žgali v vaških pečeh »ožagah«32 in jih kasneje sami prodajali naokoli. Ribničani so zaradi kakovostnih izdelkov iz lesa in gline in zaradi duhovite šegavosti imeli vedno in povsod odprta vrata. Potrdilna listina Karla II., notranje avstrijskega vojvode iz leta 1571 Potrditev privilegijev, ki jih je cesar Friderik III. dodelil prebivalcem Koeevske, kamor je spadala tudi Ribniška pokrajina. Ti privilegiji so bili pogoj za razvoj suhorobarske obrti. (Kopija, original hrani Avstrijski okrožni arhiv.) ________________________________________________________________ 30 Skubic, Anton: Zgodovina Ribnice in ribniške pokrajine. Buenos Aires: Editorial Baraga, 1976, str. 343 31 Privilegij je podpisal cesar Friderik III. 23. oktobra 1492 v Linzu. 32 Ožaga je izraz za lonearsko pee, ki služi lonearjem za ožiganje loneenine. Lonearska pee se je nahajala v leseni kolibi. Za ribniško obmoeje so znaeilne skupinske vaške ožage. . . . 22 23 . . . . . . 24 25 . . . Earovniška obleka .Pri earovniških procesih so veasih opravljali tudi razliene preizkuse, znan je na primer preizkus z vodo (Agata, Visoška kronika), vendar so ta preizkus v obdobju razmaha procesov uporabljali le redko. Obieajen preizkus je bilo iskanje earovniških znamenj. k Ne glede na to ali so iskali znamenja ali ne, je rabelj osumljeni osebi vedno ostrigel vse lase in dlake ter jo oblekel v grobo konopljeno srajco, tako imenovano »earovniško *-.- obleko«. To so storili zato, da si osumljeni v procesu ne bi mogel pomagati z razlienimi amuleti, ki bi jih lahko kam skrili. Ribniški trg in grad sredi 17. stoletja. (Janez Vajkard Valvasor, Topografija sodobne vojvodine Kranjske, Bogenšperk na Kranjskem 1679/faksimilirana izdaja iz leta 1995, Založba Mladinska knjiga.) TRILEK, NAJIMOVITEJSI PLEMIČ NA KRANJSKEM Od leta 1457 je bilo ribniško gospostvo v rokah Habsburžanov, ki so dajali to gospostvo v zakup ali v najem do leta 1618, ko je grad in njemu pripadajoče posestvo kupil grof Janez Jakob Khisl. Kasnejši cesar Ferdinand II., ob podpisu pogodbe avstrijski nadvojvoda, si je kljub prodaji posestva v prodajni pogodbi zagotovil določene pravice. Ena od njih je bila tudi predkupna pravica, vendar ta pravica ni bila nikoli uveljavljena, čeprav je ribniški grad še nekajkrat menjal lastnike. Ko je Janez Jakob umrl, je njegov dedič Jurij Jernej že leta 1641 prodal ribniško gospostvo Andreju Trileku baronu Podkranjskemu. Baroni Trilekso imeli svoj grad v Podkraju pri Vipavi. Takoj po pridobitvi Ribnice se je grof Trilek lotil zidanja cerkve na Brinovem griču ali pri Novi Štifti, ki so jo začeli graditi že Khisli. Andrej Trilek je umrl komaj šest let po prihodu v Ribnico in zapustil mladoletnega sina Jurija Andreja. V imenu mladoletnega sina je gospostvo vodil brat umrlega Janez Fridrik Trilek, ki je tudi dokončal že omenjeno cerkev Marijinega Vnebovzetja pri Novi Štifti leta 1671. Očitno se je usoda precej kruto igrala s Trileki, kajti kmalu 27 . . . potem, ko je Jurij Andrej leta 1662 prevzel svojo dediščino in ko je prišel na svet njegov prvorojenec Jurij A. Trilek III., je mladi oče umrl. Njegovemu sinu je bilo takrat komaj štiri leta. Gospostvo je zopet v imenu mladoletnega dediča upravljal Janez Fridri k Trilek. Leta 1675 (ali 1676) Trileki postanejo grofje. Okrog leta 1683 se je Jurij A. Trilek III. poročil z Suzano Felicito, rojeno grofico Gallenberg. A tudi on ni dočakal visoke starosti. Očitno je bil dokaj prepirljiv možak, saj je imel na ograjnem sodišču" več pravd, ena od teh je bila tudi pravda njegove žene zaradi neizpolnjenih obljub iz poročne pogodbe. Njegova zgodnja smrt je končala pravde in Trilekovo gospostvo v Ribnici. Če lahko sklepamo po popisu inventarja, ki so ga v ribniškem gradu izvedli komisarji po smrti Jurija Andreja Trileka III. leta 1701, lahko štejemo Jurija Andreja za enega najimovitnejših plemičev na takratnem Kranjskem. Poleg razkošnega pohištva in srebrnine vzbuja pozornost knjižnica z več kot 200 knjigami, kar dvajset med njimi s potopisno vsebino.3" VTrilekovem ribniškem inventarju, popisanem 25. avgusta 1701, so navedeni tile prostori: jedilnica, grofova soba zraven jedilnice, grofičina soba zraven grofove, mala soba nad stopnicami ali soba grafične, srednja soba ali tajnikova soba, soba zraven tajnikove sobe, zadnja soba, velika soba, oskrbniška soba, orožarnica pri jedilnici, soba trobentačev v stolpu, obok in kuhinja.35 Trobentači, ki so imeli svojo sobo v stolpu, so imeli tudi svoje uniforme iz zelenega sukna in z zlatom obrobljene telovnike, v svoji sobi so hranili tudi medeninast top na kolesih. V inventami knjigi najdemo tudi podatke o stenah, opetih s polsvilo in usnjem v gosposkih prostorih, številnih slikah, posteljah, mizah, stolih, omarah, skrinjah, turških preprogah.../" Po smrti Jurija Andreja so leta 1701 dobili ribniško graščino v last grofje Cobenzli s Proseka. Ludvik Gundakar je po vsej verjetnosti ribniško posest podedoval po prvi ženi Katarini Trilek. Leta 1738 mu je sledil brat Janez Gašper, podjeten plemič, ki se je bil povzpel izjemno visoko v avstrijskih državnih službah. Ko je 1784 ribniški grad pogorel, je bil že v posesti njegovega sina Gvidona Cobenzla, ki ga je v celoti obnovil, vendar je večino časa preživel po svojih drugih posestih, v svoji ljubljanski palači ali pa v svojem goriškem dvorcu. Leta 1797 je v starosti 82 let umrl v Gorici, ribniško posest pa je dedoval njegov sin Janez Filip. _________________________________________________________________________________________ 33 Ograjno sodišee je od 14. do srede 18. stol. sodišee za plemstvo. 34 Stopar, Ivan: Grajske stavbe v osrednji Sloveniji. Med Igom, Ribnico in Koeevjem. Ljubljana: Viharnik, 2003, str.124 35 Štuhec, Marko: Rdeea postelja, šurki in solze vdove Prešern. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 1995, str.124 36 Stopar, Ivan: Grajske stavbe v osrednji Sloveniji. Med Igom, Ribnico in Koeevjem. Ljubljana: Viharnik, 2003, str.124 . . . 28 CAROVNISKI PROCESI V RIBNICI V čas gospostva Trilekov sovpadajo ribniški čarovniški procesi. Čarovniški procesi, ki so bili razširjeni po celotni Evropi, so slovenske dežele dosegli v 16. stoletju. Na Slovenskem je bilo, kot nam pričajo dokumenti, približno 500 oseb obtoženih čarovništva, predvidevati pa smemo, da so čarovniški procesi zajeli vsaj tisoč ljudi. Velika večina obtoženih je končala na grmadi." Prvi znani čarovniški proces v Ribnici je bil že leta 1652.38 Neki hlapec je pred ribniškim gospostvom naznanil dve dekli, Marjeto in Marijo. Krvni sodnik, ki se je ravno mudil v Ribnici, je ukazal zapisati njegovo izjavo in zapreti osumljeni. V prvem zaslišanju sta dekleti zanikali obtožbe. Kasneje, po mučenju na čarovniški klopi," ko so med izpraševanjem nanju kapali še razbeljeno smolo, sta priznali vse obtožbe. Obsojeni sta bili na obglavljanje in sežig. Na dan usmrtitve se je zbralo veliko ljudi, hlapec je na pritisk nekaterih preklical obtožbo zoper obsojeni in hišni gospodar se je pri krvnem sodniku zavzel za razveljavitev obsodbe. Vendar se ni dalo nič storiti, saj sta obtoženi čarovništvo že priznali. Leta 1700 je krvni sodnik, tokrat dr. Janez Jurij Hočevar, začel drugi znani čarovniški proces v Ribnici proti Marini Košir in Jeri Šober. Ta zadnji čarovniški proces na Ribniškem je trajal vsaj dve leti in je terjal vsaj sedem žrtev. O tem procesu nam priča ohranjeni sodni zapisnik, original hrani Arhiv Republike Slovenije. Po rekonstrukciji zapisnika vidimo, da gre za tipičen čarovniški proces. Ohranjeni zapisnik govori o procesu zoper zadnji znani obsojeni čarovništva, Marini Češarekin Luciji Kerznič. ________________________________________________________________ 37 Košir, Matevž: Boj krvavi zoper earovniško zalego od Heinricha Institorisa do dr. Janeza Jurija Hoeevarja. V: Fran Jaklie: Zadnja na grmadi. Celje: Mohorjeva družba, 2001, str. 147. 38 Tega leta je bila v Gorenji vasi nedalee od Ribnice poroka. Med povabljenimi sta bili tudi dekli Marjeta in Marija, za kateri se je zanimal hišni hlapec. Hlapec se je na poroki napil in obležal. Naslednji dan je izjavil, da seje malo pred polnoejo zbudil, ker je slišal eudne glasove. Pogledal je skozi okno in videl zunaj velikanski sod, iz katerega so prihajali glasovi. Šel je ven, zlezel skozi odprtino v sod in tam našel omenjeni dekli. Hitro se je stisnil v kot, da ga nista opazili. Iznenada se je sod dvignil v zrak in poletel. Po eni uri so pristali.… nikjer ni bilo žive duše, le tu in tam je nekaj švignilo skozi zrak, vmes pa je priletela tudi kakšna goreea bakla. Nato je stopil iz soda in ugotovil, da so tla in vsa okolica iz eiste soli. Zvedel je, da so prileteli na Klek.… 39 Earovniška klop je bila mueilna naprava, narejena iz masivne deske, skozi katero so bili zabiti žeblji, tako da so bile konice obrnjene navzgor. Na obeh straneh deske je bila še posebna vrtljiva naprava. Vrvi se je napeljalo na vrtljivo napravo, se jo zategnilo, tako da so se obtožencu žeblji zarili v meso. 29 . . . Marina Češarek obtožbe, ki jo bremenijo, najprej zanika, kasneje po triurnem izpraševanju na čarovniškem stolu, prizna. Poleg priznanja naznani tudi »vse udeležene v čarovniškem hudodelstvu«. »... osmega dne meseca maja je bila hudodelka zopet poklicana pred sodno klop. Prebrali soji besede do besede vse, kar je priznala med mučenjem. Ponovno je kot resnično potrdila vse, kar je zadevalo njo in njene soudeležence. «40 Podobna zgodba se ponovi tudi pri Luciji Kerznič, ki je vse obtožbe zanikala, zato je sodnik sprejel vmesno sodbo: » ... pri zadostnih pričujočih dokazih, ki pa jih ni priznala, naj se Lucijo Ker-zničevko posadi na navadno čarovniško klop in se potem nadalje zasliši. «41 V nadaljevanju je priznala obremenjujoče dokaze in naznanila »soudeležence čarovniškega hudodestva«. Po priznanju so jo prenehali mučiti in so jo odpeljali v ječo, kjer je zaradi posledic mučenja umrla. 11. maja 1701 je bila Marina Češarek še zadnjič postavljena pred tajno, nato pa še pred javno pravdo, kjer je ponovila svoje priznanje. Sledila je obsodba, da se jo: » ... drugim za zgled pelje na običajno sodno mesto, se tam usmrti s cesarskim mečem, telo naj se vrže na grmado in skupaj s truplom Lucije Kerzničavke, ki naj se izkoplje, sežge v prah in pepel. «42 Metode krvnega sodnika Janeza Jurija Hočevarja so bile pri doseganju priznanj zelo krute, o tem nam priča veliko število umrlih v ječah zaradi posledic mučenja. Nekaj let po sojenju v Ribnici, natančneje leta 1705, je bil s cesarskim ukazom zaradi svoje krutosti odstavljen z mesta cesarskega krvnega sodnika. Obdobje od 1690 —1710 je bilo obdobje najštevilčnejšega pregona čarovnic na Kranjskem. Zadnji večji pregon na Slovenskem je bil leta 1714 v Krškem, ko je bilo sežganih, po nekaterih podatkih, kar 40 oseb. Po letu 1711 so se čarovniški procesi zaključevali z vedno milejšimi obsodbami.43 Odločilno zaslugo za to, da se je v naših deželah prenehalo s čarovniškimi procesi, je zagotovo imela cesarica Marija Terezija. Takoj po prihodu na oblast 1740 je sprejela poseben ukrep, s katerim je zahtevala, da ji vse čarovniške procese v njenih deželah predložijo v osebno odločitev. _______________________________________________________________ 40 Košir, Matevž: Boj krvavi zoper earovniško zalego od Heinricha Institorisa do dr. Janeza Jurija Hoeevarja. V: Fran Jaklie: Zadnja na grmadi. Celje: Mohorjeva družba, 2001, str. 233 41 prav tam str. 242 42 prav tam, str. 264/265 43 prav tam, str. 149 . . . 30 Konena sodba iz zapisnika sodnega postopka proti Marini Eešarek, obtoženi earovništva. (Original hrani Arhiv Republike Slovenije.) 31 . . . DEVETNAJSTO STOLETJE, STOLETJE ŠTEVILNIH SPREMEMB Franciscejski kataster iz leta 1823. (Original hrani Arhiv Republike Slovenije.) ^1* -t-rt. Gemeinde Kllif'.xh'Z I L'l '/."I'll I Miri li | ii-ilt Inn' \..iJ.-|il law ^ / I ..-.-*Hi ¦._,--*-.. w- / 'II J /A /iM ^ ¦-. •SlQÄ^**--i .¦ jr 53s*te FRANCOZI V RIBNICI Devetnajsto stoletje se je pričelo v znamenju Napoleonovega osvajanja Evrope. Leta 1797 so Francozi prvič vdrli na Kranjsko, drugič leta 1805, vendar jih Ribnica v teh pohodih ni videla. V svojem tretjem pohodu, leta 1809, so Napoleonovi vojaki Ribnico dosegli in zasedli. Omenjenega leta so na ozemlju s Kranjske, dela Koroške, Goriške, civilne Hrvaške, Vojne krajine, Dalmacije in Trsta ustanovili Ilirske province, katerih glavno mesto je bila Ljubljana. Marsikje so Francoze pričakali kot rešitelje in buditelje nacionalne zavesti zaradi idej francoske revolucije, ki so jih razširjali s svojimi pohodi, čeprav stvari niso bile tako idilične. Avstrijska vojska je pripravljala obrambo proti Francozom, ker so posegali v njihov politični prostor. Tudi na Ribniškem so gradili utrdbe. »Tega leta (p.a. 1797) je prišlo iz kordonske komande tudi povelje, da se morajo med Ribnico in Kočevjem na Jasnici napraviti proti Francozom utrdbe (šance). Delalo je 2892 Kočevcev, 565 Kostelčanov, 838 Ribničanov in 16 voz na par konj pod vodstvom poročnika okulinskega polka pl. Cervusa in napravilo pet trdnjav... Bila pa je to vse le gola potrata. Niti šance niti črna vojska, ki sojo Kočevci brž postavili na noge, ni mogla zadržati Francozov, da ne bi zasedli naših ribniških in kočevskih krajev. ...«¦" _________________________________________________________________________________________ 44 Skubic, Anton: Zgodovina Ribnice in ribniške pokrajine. Buenos Aires: Editorial Baraga, 1976, str. 529 33 . . . Ribničani so pripravili obrambo proti Francozom, vendar do pravega upora ni prišlo. Je pa takratni dekan Humel, ki je tekoče govoril francosko, zbral na koncu trga proti Gorenji vasi Ribničane, da pozdravijo nove oblastnike. Dekan je Francoze nagovoril in prosil milosti za Ribničane. Višji častniki francoske vojske in ribniški veljaki so se po sprejemu zbrali v ribniškem gradu, kjer jih je gostil Anton Rudež, takrat še grajski oskrbnik, a naslednje leto že novi graščak. Ko so leta 1811 deželo razdelili na kantone, je tudi Ribnica dobila svojega, v katerega je spadalo sedem občin. Vsaka občina (mairija) je imela svojega maira, ribniški je bil graščak Rudež. Francozi so uvedli kup cerkvenih reform, vpeljali so tudi svoj koledar. Ta je vseboval poleg nedelj na leto samo štiri praznike: binko-šti, marijino vnebozetje, vsi sveti in božič. Novo leto so tolerirali, a je veljalo za civilni praznik. Francozi so uvedli civilne poroke, treba se je bilo poročati pred mairom. Ljudem se je to zdelo »cigansko«, zato so se hodili poročat tudi še v cerkev. Novi obred je izgledal takole: Francoski most, most eez Bistrico s petimi oboki. Danes so vidni le štirje, ker so ob regulaciji Bistrice enega zasuli. (Zbirka razglednic Muzeja Miklova hiša.) . . . 34 Ribnica pred letom 1866. (Skubic, Anton: Zgodovina Ribnice in ribniške pokrajine, Buenos Aires, 1976.) »Ženin in nevesta sta stopila pred maira in izjavila, da se hočeta vzeti iz zapisali so oklice. Mai rje stopil točno opoldne na veliki županski prag, zaročenca slasno oklical in zapisani oklic prilepil na vrata. Tako je storil tudi pet ali osem dni kasneje. Če ni bil prijavljen noben zadržek, sta prišla zaročenca tretjič s pričami pred Rudeža, ki ju je poročil. «4S Konec septembra leta 1813 je bila Dolenjska ponovno v avstrijskih rokah. Po štirih letih francoske vladavine je bila že v štirih mescih večina zadev vrnjenih v avstrij ¦ ski okvir, mnoge francoske odredbe pa so še naprej ostale v veljavi. Na Francoze je v Ribnici ostal trajen spomin, saj so v tem času zgradili čez Bistrico lep most s petimi oboki. Poleg tega so se v tem obdobju na zahtevo francoske vlade morala pokopališča umakniti stran od farne cerkve in večjih naselij. Tudi ribniško pokopališče, ki je bilo prej okoli farne cerkve v trgu, se je takrat prestavilo v Hrovačo. Tam se je napravilo novo pokopališče okrog podružnične cerkve sv. Trojice, kjer je še danes.46 _________________________________________________________________________________________ 45 prav tam, str. 536 46 Skubic, Anton: Zgodovina Ribnice in ribniške pokrajine. Buenos Aires: Editorial Baraga, 1976, str. 251 35 . . . Zlata knjiga odlienjakov ribniške šole, v kateri je zapisan tudi France Prešeren. (Original hrani Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani.) ZLATA KNJIGA IN FRANCE PREŠEREN V času Ilirskih provinc je v Ribnici dve leti svojega življenja, od svojega desetega do dvanajstega leta, bival France Prešeren. Tu je namreč obiskoval šolo. Takratni šolski prostori so bili v hiši nasproti cerkve.47 Ribniška šola je bila v tistem času zelo uspešna, obiskovali so jo učenci od vsepovsod. Velike zasluge za takšen uspeh ribniške šole je imel dekan Humel, ki se je sistematično zavzemal za šolstvo. Šolam v svoji dekaniji je predložil pravilnik, kaj in kako se mora poučevati v nedeljski in redni šoli. Humel je takoj po svojem nastopu (1807) vpeljal nedeljsko šolo, v kateri je tudi sam poučeval. Leta 1808 je vpeljal znamenite »Zlate bukve«, kamor se je zapisovalo najboljše učence. V zlato knjigo je bil obe šolski leti zapisan tudi France Prešeren. _________________________________________________________________________________________ 47 Ta hiša še danes stoji, na njej je spominska plošea. . . . 36 Portret mladega Rudeža Matevža Langusa so Rudeži povabili, da je naslikal dva družinska portreta: Antona Jurija Rudeža in njegovo polsestro Jožefo Heleno Rudež (Schöne Pepi). Portret, ki ga hrani Narodna galerija v Ljubljani, je datiran v leto 1833. Portret pa ni zanimiv samo iz likovnega gledišea, pae pa tudi iz dokumentarnega. V ozadju je upodobljen tudi Ribniški trg tistega easa. (Matevž Langus: Mladi Rudež, 1833, olje/platno; 82 x 63 cm, sign. d. sp.: Langus. Pinxit na podokvirju napis: Antonius Rudesch, Josephi filius 15 annorum 1833, Narodna galerija, inv. št. NG S 1367, © Narodna galerija, Ljubljana (Foto: Bojan Salaj)) DRUŽINA RUDEZ Leta 1787 je mesto najemnika gospostva ribniškega gradu zasedel izobražen in gospodaren Anton Rudež. Leta 1810 je od Janeza Filipa Cobencla odkupil po razmeroma ugodni ceni ribniško graščino in vse pripadajoče posesti. Od takrat je vladal v Ribnici kot pravi graščak. Poleg pospeševanja živinoreje in sajenja sadnega drevja je bilo steber njegovega gospodarstva gospodarjenje z gozdovi.48 ________________________________________________________________________________________ 48 Eee, Dragica: »Nisem kradel, samo veje sem pobiral!«. V: KRONIKA Easopis za slovensko krajevno zgodovino, leto 2004, št. 52, str. 19 37 . . . Rudeži so se v Ribnici ustalili. Poleg ostalih posesti, ki so jih imeli v lasti, je bila njihovo središče prav Ribnica oz. ribniški grad.49 Mnogokrat jih najdemo tudi med narodnimi buditelji.50 Rudeže je v Ribnici zadržalo prav gotovo to, kar je bil tudi njihov glavni vir preživetja - obsežni gozdovi. Po nastanku Kraljevine SHS je prav Anton Rudež postal predsednik Zveze lesnih proizvajalcev Jugoslavije. Les je v življenju ribniških graščakov predstavljal zelo pomemben delež njihovega gospodarstva. To je razvidno tudi iz tega, da so se Rudeži v tej smeri izobraževali. Tako je že Teodor dal svojega sina Antona študirat gozdarstvo na Dunaj. __________________________________________________________ 49 Tam so živeli vse do leta 1937, ko so grad prodali takratni jugoslovanski državi, sami pa so se preselili v svojo vilo na Ugarju. 50 Anton Rudež je bil velik prijatelj z Valentinom Vodnikom. Verjetno sta se spoznala leta 1793, ko je bil Valentin Vodnik kaplan v Ribnici, Anton pa novi oskrbnik gradu (po nekih podatkih naj bi se poznala že prej). Prijateljstvo se je nadaljevalo tudi potem, ko je bil Vodnik prestavljen v Bohinj. O Rudežu piše tudi Stanko Vraz, ki ga omenja kot poznavalca slovanskih narodov. Jožef I. Rudež, sin Antona Rudeža, je študiral na Dunaju, kjer je bil njegov mentor Jernej Kopitar. S Kopitarjem je 19-letni Jožef med letoma 1812 in 1814 potoval preko Dunaja, Prage, Dresdna do Weimarja, kjer je obiskal slovitega poeta Goetheja. Obiskal je tudi Karlove Vari ter se preko Nürnberga, Münchna in Innsbrucka vrnil nazaj v Ribnico. Imel je bogato knjižnico. Zbiral je tudi slovenske narodne pesmi ter sodeloval z Emilom Korytkom pri izdaji prve zbirke slovenskih narodnih pesmi. Tudi ostali potomci so se udejstvovali v politienem in kulturnem življenju dežele Kranjske. Teodor Rudež je bil poslanec Kranjskega deželnega zbora in prav tako njegov sin Anton, ki je kar nekajkrat kandidiral pri liberalni stranki in bil izvoljen. Ravno ta Anton Rudež je opustil nemški zapis imena Rudesch. Ribniški grad za easa Rudežev. (Zbirka razglednic Muzeja Miklova hiša.) . . . 38 «W a-fc'^ .: ?^?*-*> BtMtt Park pred gradom z vodnjakom, ki je na tem mestu stal do leta 1917. (Zbirka razglednic Muzeja Miklova hiša.) Sredi svojih gozdov v Veliki gori v Jelenovem žlebu je Anton leta 1900 postavil moderno parno žago. Kasneje je tudi Anton svojega sina, soimenjaka Antona ml., poslal na študij gozdarstva: najprej je študiral na Dunaju, nato še v Zagrebu. Anton ml. je skupaj z bratom Markom še za življenja svojega očeta ustanovil lesno podjetje, ki je trgovalo s Severno Afriko, Italijo in Anglijo. Zaradi lažjega trgovanja sta Anton in Marko leta 1934 lesno parno žago prestavila iz Jelenovega žleba v Ribnico, v neposredno bližino železniške postaje. Poleg žage si je Marko zgradil svojo hišo. Njegov brat Anton, ki je prevzel ribniško gospostvo pa si je v bližini Ribnice na Ugarju zgradil novo hišo, ribniški grad pa je leta 1937 prodal takratni jugoslovanski državi.51 ________________________________________________________________ 51 Anton Rudež je umrl že naslednje leto in zapustil ženo in sina edinca starega komaj tri leta. Danes je lastnik posestva na UgarjuAntonovvnukJurij Rudež. 39 . . . NOVA SOLA, NOVA CERKEV Stari šolski prostori so postajali premajhni, zato so morali učitelji šolarje poučevati tudi po zasebnih hišah. Ker je število učencev še vedno naraščalo, je občina leta 1846 kupila hiše ob cerkvi in na njihovem mestu naslednje leto zgradila novo šolsko stavbo.52 Leta 1848 je v to novo šolo prišel kot nadučitelj gospod Josef Ra-ktelj. V njegovem obdobju se je šola še bolj razvila in tudi število učencev se je povečalo. Josef Raktelj se je poleg poučevanja ukvarjal tudi s pisanjem pedagoških del ter bil aktiven član ribniške čitalnice in dolgoletni pevovodja njenega zbora. Pri vodenju šolstva se je Raktelj povezoval s takratnim dekanom Holzap-flom. Dekan Holzapfel je bil očitno ambiciozen mož, saj se je v času svojega dekanovanja v Ribnici lotil zidave nove cerkve, kljub temu da se je menda, kot pravijo viri »... skoraj dvajset let na to mislilo, kako bi se nova zidala... «." Stara je bila zaradi številnih poškodb dotrajana in menda tudi za vse vernike premajhna. Glede zidave cerkve se je spletlo v Ribnici mnogo zgodb. Vsekakor lahko rečemo, da je bila dokaj hitro končana. Seveda pa je takšna velika cerkev potrebovala tudi veliko opreme, temu so Ribničani namenili nekaj naslednjih desetletij. Ribniški trg ob prelomu 19. v 20. stoletje z novo cerkvijo in šolo na desni. (Zbirka razglednic Muzeja Miklova hiša.) ________________________________________________________________ 52 To je deloma prostor, kjer danes stoji Zadružni dom. 53 Arnšek, Rosalia Maria: Miklovi. Ribnica na Dolenjskem. Diplomsko delo. Ljubljana, 2003, str. 22 . . . 40 Cenetova hiša. NARODNO PREBUJANJE (Razglednico hrani Knjižnica Mirana Jarca Novo Mesto.) Revolucionarno leto 1848 Ribnici ni prineslo nobene revolucije. So se pa posledice tega dogajanja zaznale nekoliko kasneje, v drugi polovici devetnajstega stoletja, ko je tudi tu, tako kot drugod, prebujanje narodne zavesti sprožilo živahno društveno življenje. Ribniška Narodna čitalnica je dobila svoja prva potrjena pravila leta 1870, prostore je imela v dvorani Cenetove hiše. Skrbela je za ljudsko knjižnico in javno čitalnico, prirejala je gledališke predstave, javne veselice in plese, plesne vaje in maškarade. V prvih pravilih Narodne čitalnice v Ribnici je zapisano, da je njen namen branje časopisov in knjig, pisanih v raznih evropskih jezikih ter »razveseljevanje v besedah, plesih, igrah gledaliških in drugih«, ne vtika pa se v nobene politične zadeve. »L/d« čitalnice je lahko »vsak spodobnega obnašanja in pošten državljan«, ki ga sprejme čitalniški odbor.54 Društveno delovanje čitalnice je bilo razdeljeno na dve področji: na znanost in umetnost ter na zabavo. Imela je nalogo vzdrževati ljudsko knjižnico z javno čitalnico v Ribnici, poleg tega pa je ustanavljala stalne in potujoče knjižnice po domačem političnem okraju. _________________________________________________________________________________________ 54 Vovko, Andrej: Ribniška društva do leta 1918 v luei njihovih pravil. V: KRONIKA Easopis za slovensko krajevno zgodovino, l. 1982, št. 2, str. 122 41 . . . Na področju umetnosti so »prirejali gledališke predstave, vzdrževali igralsko šolo, skrbeli za igralski naraščaj ter prirejali umetniške razstave«. Kar se tiče zabave, je bilo v pravilih določeno, naj čitalnica prireja »javne veselice in plese, plesne vaje ter maškarade, zabavne izlete in soji vse športe«.55 V Ribnici je od leta 1886 delovala moška podružnica Družbe sv. Cirila in Metoda, ki se ji leta 1898 pridružila tudi ženska podružnica. Njen namen je bil vsestransko podpiranje in pospeševanje slovenskega šolstva na katoliško narodni podlagi." Od leta 1890 je v Ribnici delovala tudi Prostovoljna požarna obramba, ki je poleg osnovnega poslanstva, varovanja pred ognjem, v določeni meri opravljala tudi kulturno in prosvetno poslanstvo. Leta 1893 se je ustanovil Tamburaški zbor. Leta 1909 je bilo ustanovljeno Glasbeno društvo, ki je razbremenilo čitalnico ukvarjanja z glasbeno dejavnostjo. Očitno je tudi v Ribnici, tako kot tudi drugod v Avstro Ogrski monarhiji, v zadnjih letih njenega obstoja prihajalo do trenj, tako so leta 1909 v Ribnici kot protiutež že delujoči čitalnici ustanovili Slovensko katoliško javno knjižnico. VLAK... MOŽNOST BOLJŠEGA ŽIVLJENJA Konec stoletja je mimo krajev prisopihal železni voz, ki je majhen trg Ribnico in njegovih 1055 duš povezal s središčem takratne Evrope - Dunajem. Proga proti Kočevju naj bi imela v prvi vrsti gospodarski pomen, saj bi odprla pot do nahajališč rjavega premoga v Kočevju, hkrati pa je pospešila izvoz lesa in lesenih izdelkov s Kočevskega in iz Ribniške doline. Leta 1887 so bili načrti dokončno potrjeni in sprejeta je bila trasa proge. Pričakovanja ob gradnji proge so bila zelo velika. 27. septembra 1893 so slavnostno odprli prvi odsek dolenjskih železnic: progo iz Ljubljane prek Grosupljega in Ribnice do Kočevja. Novosti vedno dajo nov zalet in tudi v Ribnici je nova vez s svetom spodbudila precej optimizma in smelih načrtov. V prvem letu po izgradnji pa je železniška proga povzročala tudi mnogo težav, saj so se ljudje nanjo le s težavo navadili. Teden dni po odprtju proge je na cestnem prehodu blizu Ortneka prišlo do prve nesreče: trčila sta tovorni vlak in poštni voz, ki je opravljal svojo zadnjo vožnjo. Nesreče so se dogajale tudi kasneje, saj so se kmetje le s težavo navadili na nova pota in prehode." Prav gotovo je odprtje proge za Ribnico pomenilo lažjo in hitrejšo povezavo s svetom. Z ribniške postaje so izvažali les, seno, drva, govejo živino in svinje ter fižol v Italijo in Avstrijo. Krošnjarjem, ribniškim prodajalcem lesenih izdelkov, je olajšala pot in tovorjenje suhe robe po svetu. ________________________________________________________________ 55 prav tam 56 prav tam, str. 124 57 Vodopivec, Peter: Prispevek k zgodovini koeevske železnice. V: KRONIKA Easopis za slovensko krajevno zgodovino, l. 1982, št. 2, str. 120 . . . 42 Železniška postaja Ribnica. (Razglednico hrani Knjižnica Mirana Jarca Novo Mesto.) Izjava o namenu, ki jo je ob vstopu v ZDA izpolnil John (Janez) Eešarek. Janez se je leta 1906 pridružil bratu Franku, ki je v Ameriko odpotoval že leto poprej. Frank se je naselil v severni Minnesoti, kjer je živel in delal kot rudar. Tudi Janez je dobil službo v rudniku. (Z razstave Muzeja Miklova hiša »V Ameriko!«. Fotodokumentacija Muzeja Miklova hiša.) Mnogi Ribničani so prihod vlaka izkoristili kot hitrejšo pot do boljšega življenja, ki jih je čakalo na oni strani Atlantika. Klic »V Ameriko!« je marsikoga prepričal, da je vzel kovček in šel... Med prvimi izseljenci iz Ribniške doline v Ameriko je prav gotovo Andrej Andoljšek z Velikih Poljan, ki je leta 1860 prišel k škofu Baragi in tri leta misijonaril v njegovi škofiji. V Ameriko je prispela tudi Andoljškova sestra, ki je kuhala Baragi.58 Cilj večine izseljencev v času izseljeniške mrzlice je bila Amerika. Obljubljena dežela je postala dom milijonom Evropejcev, med njimi je bilo veliko Slovencev. Najbolj množični odhodi Slovencev so bili na prelomu iz 19. v 20. stoletje. V prvem desetletju 20. stoletja naj bi tako v Ameriko prišlo okrog 100.000 Slovencev. Kar vsak četrti Slovenec naj bi zapustil svoj dom, med njimi naj bi bil vsak drugi doma z Dolenjske. Iz ribniške župnije se je v Ameriko izselilo 1158 ljudi, rojenih do leta 1910. V novi domovini jih je ostalo 1072." Največ izseljencev iz Ribniške doline se je naselilo v Clevelandu, v državi Ohio. ________________________________________________________________ 58 Friderik Irenej Baraga, slovenski misijonar. Leta 1830 je odšel v ZDA misijonarit med Indijance. Napisal je vee nabožnih knjig in v nemšeini knjigo »Zgodovina, znaeaj, šege in obieaji severnoameriških Indijancev«. Pomembni sta predvsem njegova slovnica in slovar oeipvejskega jezika, v tem jeziku je napisal tudi nekaj nabožnih knjig. 59 Kante, Viktorija: »V Ameriko!«. Izseljevanje iz ribniškega podroeja do druge svetovne vojne. Diplomsko delo. Ljubljana, 2002, str. 76 43 . . . I ŽIVLJENJE V RIBNIŠKEM TRGI V DRUGI POLOVICI 19. IN PRVI POLOVICI 20. STOLETJA Hi •lili, 0* *' 11 ;^r< \ (Izzbirke razglednic Muzeja Miklova hiša.) Trg Ribnica je bil od nekdaj upravno, kulturno in cerkveno središče doline. V ribniškem trgu so bile trgovine, upravne službe, notarji, obrtniki, gostilne. Večina lastnikov hiš v trgu so bili kmetje s svojo živino, zemljo in gozdom. Mnoge trške hiše so pod svojo streho sprejemale podnajemnike, ki so poleg hlapcev, dekel, služkinj in dninarjev bili tudi učitelji, pismonoša, nočni čuvaj, šivilja, občinski uslužbenci, delavci idr.. Pomembno središče, ne le duhovno, temveč tudi posvetno, je bila cerkev, okoli katere se je vse vrtelo: veliki državni prazniki, osebni prazniki, krajevni prazniki, zakramenti. Poleg dekana, ki je imel močan vpliv na lokalno skupnost, je bil nedvomno pomembna osebnost tudi graščak. Sejmi v Ribnici Ribniški trg je imel tedenske sejme kot posebno trško svobošeino. Že v 16. stoletju naj bi si Ribnieani postavili svoje sejmišee, ki so ga Ribnieani poimenovali “kavmav” (verjetno izhaja ta beseda iz nemške »kaufen« in »die Mauer«). Zaradi razlienih vzrokov, predvsem zaradi pogostih turških ropanj, sejmi pojenjujejo in v 18. stoletju so jih purgarji želeli pridobiti nazaj. V dokaz za to, da so od nekdaj že imeli sejme, izprieujejo ravno z dejstvom, da »…»kavmav« stoji v Ribnici že nad 200 let in je do današnjega dne ohranjen vedno v dobrem stanju…«. Po vee letih prigovarjanj le dobijo dovoljenje za tedenske sejme. Ribnieani so svoje tedenske sejme imeli ob ponedeljkih. Leta 1841 je cesar Ribnieanom kot trški obeini dovolil pet letnih in živinskih semnjev. Ko se je zaeela redna prodaja prek trgovin, so sejmi zaeeli propadati. Do druge svetovne vojne se je od tedenskih sejmov ohranilo tedensko prodajanje leskovih palic na Cenetovem dvorišeu vsak ponedeljek ter letni in živinski sejmi (2. januar, na ponedeljek po beli nedelji, na kresni dan 24. junija, na prvi ponedeljek po 2. avgustu in na 21. septembra). (Razglednico hrani Knjižnica Mirana Jarca Novo Mesto.) 45 . . . Podiranje stare trške lipe Staro lipo, ki je stala na trgu pred dekliško šolo, so leta 1910 posekali. Podiranje drevesa je trajalo dva dni. Slovo od stare lipe »ponosa ribniškega trga« so ovekoveeili tudi s fotografijo. (Fotodokumentacija Muzeja Miklova hiša. Fotografija je v zasebni lasti.) Tržanke ob eaju. (Fotodokumentacija Muzeja Miklova hiša.) Tržani so radi posedali na svojih lesenih klopcah pred hišami in budno spremljali dogajanje na trgu. Opazovali so furmane, ki so vozili skozi trg in so se pogosto ustavljali v številnih gostilnah, se okrepčali in nadaljevali pot, krošnjarje, ki so se vračali s svojih prodajnih poti, polni vtisov in doživetij. Ribniški trški moški so ponavadi nosili belo srajco, telovnik, suknjič in hlače. Glave so pokrili s klobuki. Tržanke so se oblačile v dolga krila. Život je bil tesno oprijet, spodaj pa se je krilo razširilo. Ogrinjale so se s pletenimi pleti. Rade so imele dolge šale s svilenimi resami - »franžami«, šerpe, to so bila pokrivala za varovanje pred mrazom in za lepotičenje. Pred sončno pripeko so se »ta nobel tržanke« varovale s senčniki.60 _________________________________________________________________________________________ 60 Arnšek, Rosalia Maria: Miklovi. Ribnica na Dolenjskem. Diplomsko delo. Ljubljana, 2003, str. 43 . . . 46 Zaeetek 20. stoletja pripelje v Ribnico prvi avto. (Zbirka razglednic Muzeja Miklova hiša.) NOVOSTI V TRGU Že konec 19. stoletja se je napovedovalo obdobje mnogih tehničnih sprememb. Poleg vlaka, ki so se ga v Ribnici že navadili, se je pojavilo novo prevozno sredstvo, avtomobil. Ponosna lastnica prvega avtomobila v Ribnici je bila graščakova žena, Olga Kozler Rudež. Prav gotovo je pomenil pravo atrakcijo. Leta 1909 je Ribnica dobila električno razsvetljavo po zasebnih hišah. Z elektrifikacijo so prihajale tudi druge novosti, npr. film. Jože Mihelič, ki je v Ribnici živel od leta 1908 do 1915, se je spominjal: » Ena najbolj privlačnih pridobitev, ki so prišle z elektriko, so bile »gibajoče se slike«, kino, ki ga je v naš kraj prinesel potujoči cirkus. Gledanje filma na velikem platnu zunaj na prostem je iz gledalcev izvabljalo glasove začudenja in nejevere. Tudi tukaj je bilo nekaj ljudi, ki so izjavljali, daje bil ta čudež sodobne znanosti delo hudiča in peklenskih sil. «61 ________________________________________________________________ 61 Küzmie, Mihael: Odraz Skubieevega easa v spominih ameriškega rojaka prof. dr. Jožeta L. Miheliea. V: Dekan in zgodovinar Anton Skubic. 1876 - 1940. Ribniški zbornik I.. Ribnica: Obeina Ribnica, 2000, str. 95-100. 47 . . . SEJMI, GOSTILNE IN NOČNI ČUVAJ Na rednih sejmih, ki so se odvijali štirikrat letno, so se poleg prodajalcev suhe robe in ostalih ribniških obrtnikov pojavljali tudi prodajalci in obrtniki, ki so prišli od drugod. Na sejmih so prodajali tudi živali: krave, konje, ovce. To je bil pravi praznik. Iz vseh okoliških vasi so ljudje na ta dan prišli v Ribnico kazat se v novih oblekah, kaj nakupit, sklepat nove kupčije in pogodbe. V teh dneh so se sklepale različne pogodbe, tudi predporočne, ki so jih kasneje potrdili pri notarjih. Vsekakor pa je bilo vsako uspešno kupčijo potrebno tudi primerno zapečatiti v eni od številnih ribniških gostiln. Še danes se ve, da je bila nekoč v trgu vsaka druga hiša gostilna. Gostilne so nosile hišna imena: Cenetova, Miklova ter Slemenčeva, Pakiževa, Prajerjeva, Miheličeva, Škrabčeva, Oničeva. Ker je bilo toliko gostiln v trgu, so se Ribničani večkrat šalili, da če ne bi hodili gostilničarji eden k drugemu v goste, bi gostilne že zdavnaj propadle. Verjetno je takšno število gostiln narekovala sama lega trga in potrebe voznikov, ki so se morali odpočiti in okrepčati med dolgo vožnjo. Na ribniškem trgu sta stala dva litoželezna vodnjaka s svetilko, eden v parku pred Miklovo hišo, drugi pred cerkvijo. Oba vodnjaka so obkrožali kostanji. Ob koncu prve svetovne vojne ju je čakala ista usoda kot cerkvene zvonove, odpeljali so ju za potrebe vojske, ker je zmanjkovalo orožja. Nočni paznik, ki je skrbel za red v trgu, je imel številne naloge. Umirjal je »veseljake«, ponoči se je sprehajal po kraju in varoval tržane pred ognjem in tatovi ter vsako uro obveščal ljudi, koliko je ura ali pa jih opominjal: Pogled na Ribnico v zaeetku 20. stoletja. (Zbirka razglednic Muzeja Miklova hiša.) . . . 48 Ribniški purgarji na Cenetovem dvorišeu. (Fotodokumentacija Muzeja Miklova hiša. Fotografija je v zasebni lasti.) »Poslušajte purgarji, rešetarji in lončarji ura je devet. Varate ogenj, varate luč - Bug nam da sujo pomuč!«62 Ribnica po nedeljski maši. (Zbirka razglednic Muzeja Miklova hiša.) _________________________________________________________________________________________ 62 Pesem noenega euvaja, del pesmi Ribniška himna. 49 . . . Ribniški trg s preloma 19. v 20. stoletje z ene … … in druge strani. (Zbirka razglednic Muzeja Miklova hiša.) . . . 50 Perice ob Bistrici. REKABISTRICA (Razglednico hrani Knjižnica Mirana Jarca Novo Mesto.) Bistrica je najdaljša kraška reka v Ribniški dolini, ki teče skozi Ribnico. Kraju je pomenila vir življenja. Mlinarjem je služila za mletje moke, pericam za pranje perila, kmetje so v njej napajali živino, otroci pa so v in ob njej našli več kot dovolj zabave in veselja. Napajanje živine Kljub urejenemu napajališeu so govedo še vedno napajali v Bistrici. (Zbirka razglednic Muzeja Miklova hiša.) 51 . . . Bistrica poleti Poletni vodostaj Bistrice je otrokom segal do gležnjev, ob deževju pa je Bistrica tako narasla, da je poplavila celo ribniški trg. (Fotodokumentacija Muzeja Miklova hiša. Fotografija je v zasebni lasti.) . . . 52 ...52 Ribniško kopališee. (Fotodokumentacija Muzeja Miklova hiša. Fotografija je v zasebni lasti.) Ne smemo pozabiti na mesarje in gostilničarje, ki so jim bile debele plasti ledu na Bistrici potrebne za njihove ledenice. Na levem bregu Bistrice, v smeri proti Mlaki, je ribniško »olepševalno društvo« že pred prvo svetovno vojno uredilo kopališče na prostem » leseno barako z osmimi kabinami, kasneje pa so na istem mestu« postavili »novo, takrat moderno kopališče na prostem z 22 kabinami, ležišči za sončenje in igrišči«." Z lesene ploščadi za sončenje so po lesenih stopnicah sestopali do vode. Ker je bila struga Bistrice plitva, so jo poglobili, tako da je nastal tolmun, breg reke pa so utrdili s škarpo. Kabine, ki so bile na kopališču, so ponavadi najemale trške družine. Po Bistrici pa so pluli tudi s čolni. Ob povodnji, Bistrica je namreč pogosto poplavljala, so včasih z njimi pluli celo po trgu. Ravno zaradi tega se je Ribnice verjetno prijelo ime Ribniške »Benetke«. _________________________________________________________________________________________ 63 Arnšek, Rosalia Maria: Miklovi. Ribnica na Dolenjskem. Diplomsko delo. Ljubljana, 2003, str. 137 53 . . . JOR - Jaka Oražem Ribnica, tovarna telovadnih in športnih rekvizitov. (Fotodokumentacija Muzeja Miklova hiša. Fotografija je v zasebni lasti.) UTRIP ŽIVLJENJA NA TRGU Ribničani so se zbirali v številnih društvih in skupaj prirejali številne veselice in gledališke igre. Vedno se je kaj dogajalo. Šole, deška in dekliška, so v času šolskega pouka poskrbele za živahno življenje v trgu, ko so se otroci med odmori in pred odhodom domov zbirali in igrali. Ko so leta 1907 na Kolodvorski ulici zgradili novo stavbo za deško šolo, so v stavbi v trgu poleg cerkve ostale le deklice. Leta 1925 je poleg deške šole zrasla še ena nova šolska stavba, meščanska šola. Poleg Rudeževe trgovine z lesom je s svojo prodajo preko ribniških meja segala tudi ribniška tovarna JOR, tovarna gimnastičnih in športnih rekvizitov. Vse do leta 1941 je tovarna JOR izdelovala zelo kvalitetno telovadno orodje, medicinske pripomočke in tudi kmetijsko orodje. V začetku 20. stoletja je z obratovanjem pričela tudi ribniška Opekarna. Opekarna je bila v lasti ribniških »purgarjev«, firme Peterlin in tovariši. Zaposlovala je okoli 100 delavcev." _________________________________________________________________________________________ 64 Tovarna JOR in Opekarna sta delovali na Veliki Mlaki, poleg tega je bilo na Mlaki tudi Usnjarstvo Burger. To so bila tri velika podjetja, tako da lahko sklepamo, da je v obdobju prve polovice 20. stoletja Velika Mlaka predstavljala ribniško industrijsko cono. Še danes je tu veliko malih zasebnih podjetnikov. . . . 54 Prvi ribniški sokoli na »pešizletu v Velikih Lašeah 14. 6.1908«. (Zbirka razglednic Muzeja Miklova hiša.) Orli pred vhodom v svojo dvorano med Dekliško šolo in Miklovo hišo. (Fotodokumentacija Muzeja Miklova hiša. Fotografija je v zasebni lasti.) Ko se je konec 19. stoletja začelo razvijati politično življenje, so se začela »razvijati« tudi nasprotja med političnimi strankami. Ribničani so se delili na liberalne in klerikalne in se v skladu s svojim prepričanjem vključevali v lokalne organizacije, društva. Pod vplivom čeških telovadnih društev sta se v začetku 20. stoletja tudi v Ribnici razvili telovadni društvi Sokol in Orel. Sokoli in Orli so svojo »moč« manifestirali s svojimi telovadnimi nastopi na prostem, v paradah, kjer so strumno korakali v izborno krojenih uniformah, fantovskih in dekliških. 55 . . . Število prebivalcev v trgu se v času druge polovice 19. stoletja in prve polovice 20. stoletja ni bistveno spreminjalo. To je obdobje »izseljeniške mrzlice«, iz trga se je v obdobju 1860 do 1910 izselilo v Ameriko 135 oseb. LETO ŠTEVILO HIŠ ŠTEVILO PREBIVALSTVA VERA JEZIK Kat. Prot. SLO NEM tujci drugo 1860 141 936 1880 146 1003 1002 1 972 29 1890 150 1014 1013 1 998 7 1900 144 1055 1055 1035 16 1910 163 1062 1061 1 1037 5 10 10 1931 1111 Podatki iz razpredelnice so povzeti po Repertorijih za Kranjsko. Suha roba, ki je spremljala ribniškega človeka skozi stoletja, je zaznamovala tudi življenje v trgu. Čeprav se je izdelovala predvsem na podeželju, so se tudi tržani zavedali te krajevne posebnosti in jo s ponosom poudarjali. Ob posebnih svečanih priložnostih so trg okrasili s suhorobarskimi »okraski«. Ribnica v zaeetku 40-ih let 20. stoletja. (Fotografija Ribnice fotografa Jožeta Petka, fotodokumen- tacija Miklova hiša.) . . . 56 57 . . . RIBNICA V DRUGI POLOVICI 20. STOLETJA I V duhu socialistienega samoupravljanja so Ribnieani postavili sodoben Zadružni dom. Naerte za trgovsko zadruž-ni dom je izdelal ribniški stavbenik Alojzij Hren. Nov Zadružni dom je imel moderen izgled, ki so ga poudarile cikcakaste stopnice, ki jih danes ni vee. (Fotodokumentacija Muzeja Miklova hiša. Fotografija na desni je v zasebni lasti.) ZADRUŽNI DOM IN NOVI CERKVENI ZVONIKI Nobena od svetovnih vojn tudi Ribnici ni prizanesla. Po drugi vojni se je življenje spet pričelo umirjati. Stavbe, ki so bile med vojno poškodovane, so Ribničani obnovili. Stožčaste zvonike farne cerkeve sv. Štefana so nadomestili novi zvoniki po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika. Na mestu, kjer je nekoč stala Dekliška šola, dekanova posojilnica z dvorano ter Pirkovičeva trgovina,65 je zrasel Zadružni dom. Grad, ki je bil ob koncu vojne poškodovan, so obnovili le deloma.66 Obnovljena grajska stolpa so povezali z novim hodnikom, osrednjo stavbo gradu so podrli in pustili le temelje kot označitev, kje je stala. Pod novim hodnikom so uredili letno gledališče. Leta 1961, ko je bila prenova gradu končana, je v obnovljenih prostorih dobil svoje domovanje novo ustanovljeni ________________________________________________________________ 65 Pirkovie je imel trgovino krajši eas. Pred drugo svetovno vojno je bila v tem prostoru Zadružna trgovina. Pirkovie, ki je bil sprva najemnik v tej stavbi, je oeitno v tistih letih dobro zaslužil in si zato kupil novo lepo stavbo na drugi strani trga, kjer je uredil svojo novo trgovino. 66 V gradu je pred vojno prebivala jugoslovanska vojska. Med vojno je grad služil razlienim namenom: ob zaeetku vojne je bila v njem starojugoslovanska vojska, kasneje italijanska bolnica, leta 1943 partizanska bolnica. Ob koncu vojne je bil poškodovan in ni bilo interesa za popolno obnovo. 59 . . . ribniški muzej s stalno postavitvijo razstave Suha roba in lončarstvo ter kavarna.67 To je bilo tudi leto prvega Ribniškega festivala, ki je zaznamoval šestdeseta leta v Ribnici. V delu grajskega prostora so že pri obnovi predvideli tudi park kulturnikov, kjer bi predstavili številne slavne može in žene Ribniške doline. Idejo so udejanjili v začetku osemdesetih let. Šestdeseta leta je zaznamovala tudi dodatna turistična ponudba kraja s trgovino s spominki »Spominkarstvo«. Spomin-karstvo, ki je takrat zelo cvetelo, je preseglo meje takratne države Jugoslavije. Ponudba ni mogla več zadostiti povpraševanju. Leta 1968 je iz Italije, kjer so jih tiskali, prispelo prvih 40 barvnih turističnih prospektov ribniške občine, ki je takrat obsegala še današnji občini Sodražica in Loški Potok. Bistrico so regulirali in konec šestdesetih let umirili njen tok. Zadnja velika poplava je bila še leta 1966. Leta 1969 je bila na Kolodvorski ulici poleg nekdanje deške in meščanske šole s pomočjo samoprispevkov občanov zgrajena nova stavba ribniške osemletke. Slavnostna otvoritev nove stavbe Osnovne šole dr. Franceta Prešerna je bila 8. marca, na dan žena. Koslerjev grad v Ortneku je po vojni postal družbena lastnina, prav tako Ru-deževa vila na Ugarju. Ortneški dvorec je imela v najemu Občina Pula, sem so pošiljali otroke iz svoje občine na počitnikovanje, stavba je vidno propadala. Vilo na Ugarju je upravljala Uprava za notranje zadeve iz Ljubljane, ki jo je uporabljala v svoje namene. Obnovljeni ribniški grad in novi cerkveni zvoniki simbolno predstavljajo kulturno in duhovno središee doline. (Razglednico hrani Knjižnica Mirana Jarca Novo Mesto.) ________________________________________________________________ 67 Proti koncu sedemdesetih je obeina Ribnica te prostore uredila. Po prenovi leta 1978 je v njih dobila možnost razstavljanja Petkova galerija, ki je imela že od svoje ustanovitve 1972 stisko s prostorom, hkrati je prostor služil za poroene obrede. Poroena dvorana je ostala v teh prostorih do danes. . . . 60 Vabilo na Ribniški festival leta 1961 Ribniški festival je bil eden prvih festivalov v Sloveniji. (Fotodokumentacija Muzeja Miklova hiša.) Razglednica Ribnice. (Razglednico hrani Knjižnica Mirana Jarca Novo Mesto.) 61 . . . Pluženje s konjsko vprego Takšno je bilo pluženje snega po Ribnici konec šestdesetih let… (Fotodokumentacija Muzeja Miklova hiša. Avtor fotografije Drago Mohar, 1969.) RIBNIŠKA PODJETJA, SPORTNIKI IN KULTURA V šestdesetih letih so se tudi v gospodarstvu postavljali temelji, na katerih je v sedemdesetih letih prišlo do pravega razcveta. Kovinsko podjetje se je konec šestdesetih let »pobralo« in na presenečenje vseh začelo svoj bliskoviti vzpon. Leta 1968 se preimenuje v RIKO. Podjetje LIP Ribnica se po začetnih neuspehih leta 1962 združi s še tremi podjetji v takratni občini v INLES Ribnica. Konec šestdesetih je INLES dosegel izreden uspeh. Prav tako so bila takrat uspešna tudi podjetja PLETILNICASodražica in SUKNO Jurjevica. V začetku sedemdesetih se ustanovita še dve podjetji, pomembni za Ribnico, EUROTRANS in ITPP - industrija termičnih aparatov, žičnih pletivin plastike. velika in uspešna podjetja so mnogim dajala zaslužek in omogočila dobro življenje doma, a kljub temu so mnoge zvabili obljubljeni dobri zaslužki na delo v tujino, predvsem v Zahodno Nemčijo. Večina »gastarbajterjev« je imela svoje družine tukaj, doma, zato so se vračali k njim ob daljših vikendih ali praznikih. Ribniška dolina je lovila korak s hitrim razvojem sodobnega časa. … le nekaj let kasneje, ko so proizvodi podjetja Riko obsegali raznoliko mehanizacijo, med drugim pluge se je po Ribnici plužilo z »ribniškimi plugi«. (Fotodokumentacija Muzeja Miklova hiša. Fotografija je v zasebni lasti.) . . . 62 Razglednica Ribnice. (Razglednico hrani Knjižnica Mirana Jarca Novo Mesto.) V sedemdesetih so zrasle številne nove stavbe, zdravstveni dom, športni center. V tem obdobju je Ribnica dobila tudi svoj prvi trgovski center, blagovno hišo Mer-cator. Proti koncu leta 1975 so dogradili in svečano odprli novi Dom JLA (Jugoslovanska ljudska armada). Po odprtju je za nekaj časa postal center dogajanja v kraju. V njem so se odvijale različne prireditve, proslave, likovne razstave, koncerti, predvajali so se filmi. Takratni časopisi so poročali »... v ribniški občini skoraj ni kulturne, športne, politične pa tudi zabavne in druge dejavnosti, ki ne bi bila bolj ali manj tesno povezana z Domom JLA. Dom namreč ni odprt le za pripadnike JLA, ampak za vse delovne ljudi in občane... «6S Šport je v življenju Ribničanov predstavljal pomembno mesto. Planinci, jamarji, kegljači, plavalci, vse aktivnosti bi težko našteli na tem mestu, vendar pri obravnavanju tega obdobja ne smemo izpustiti rokometa, ki je za Ribničane nekoč in danes pomenil središče športnega dogajanja. Še danes so ribniški rokometaši med državnimi reprezentanti. Rokometni klub Inles-Riko in smuearski skoki v Loškem Potoku. (Fotodokumentacija Muzeja Miklova hiša. Avtor fotografij Drago Mohar.) _________________________________________________________________________________________ 68 Dolenjski list, 7. 10. 1976, str. 17 63 . . . Sprevod Ribniškega semnja. (Fotodokumentacija Muzeja Miklova hiša. Fotografija je v zasebni lasti.) Prvi Ribniški semenj leta 1976. (Fotografija Vita Oražma, Pogled iz Ribnice, september 1976.) Leta 1976 je bil prvi Ribniški semenj: »Suha roba je oživela*.«.6' Obiskovalec si je lahko ogledal vse značilne ribniške obrti. Semenj se je obdržal vse do danes. Konec 70-ih so se v Ribnici pričela likovna srečanja — likovne kolonije, v osemdesetih so postala ta srečanja vsakoletna. V osemdesetih se je v Ribnici odvijal tudi Festival satire in humorja. ________________________________________________________________________________________ 69 Dolenjski list , 12. 8. 1976, str. 15 . . . 64 (Rešeto. Glasilo obeine Ribnica, november 1982, str. 11) 65 . . . Likovne kolonije so se v Ribnici odvijale vsako leto od 1979 do1991. V tem easu so se na kolonijah v Ribnici zvrstili številni likovniki. Na sliki Rene Rusjan pri postavljanju svoje skulpture v ribniškem gradu 1989. (Fotodokumentacija Galerije Miklova hiša.) Ribničani so bili vedno polni smelih načrtov in želja. Ves čas pa so se zavedali, da je kultura tisto, kar ohranja identiteto kraja in povezuje ljudi. Tako v šestdesetih, ko so oblikovali ribniški festival, v sedemdesetih, ko so pričeli z organiziranjem likovnih srečanj, ali v osemdesetih, ko je kulturni razmah na Ribniškem doživel pravo renesanso, ki se je z oblikovanjem Miklove hiše prenesla še v devetdeseta leta.70 __________________________________________________________ 70 Sredi osemdesetih je nastal na pobudo obeine projekt oživitve muzeja, katerega idejno zasnovo je pripravila projektna skupina Museum vivum. Projekt je jasno pokazal na potrebo po osredišeenem kulturnem prostoru v kraju. Snovatelji kulturne pobude so videli ta prostor v Miklovi hiši, ki pa je bila potrebna prenove. Leta 1987 je bil ustanovljen odbor za obnovo Miklove hiše. Dve leti kasneje se prienejo gradbena dela po strogih konzervatorskih smernicah. Galerijski program se leta 1988 iz Petkove galerije v celoti prestavi v takrat zasilno prenovljeno pritlieje Miklove hiše. Istoeasno se pojavi problem knjižnice, ki je takrat imela svoje prostore v domu JLA. Zaradi poostrene politiene situacije v državi konec osemdesetih let knjižnica v takih pogojih pod nadzorom vojske ni mogla zaživeti. Tudi za knjižnico so bili predvideni prostori v Miklovi hiši. Februarja 1991 je obnovljena Miklova hiša odprta. Julija istega leta se knjižnica iz doma JLA preseli v nove prostore. V tem easu se je v prostore Miklove hiše preselila tudi pisarna muzejskega kustosa. Z novo vsebino je Miklova hiša v zaeetku 90-ih let postala kulturno središee Ribniške doline. . . . 66 Miklova hiša je leta 1991 združila galerijo, knjižnico in muzej. Od takrat te institucije nosijo njeno ime. (Fotodokumentacija Muzeja Miklova hiša. Avtor fotografije Drago Mohar.) 67 . . . Viri in literatura - 50 let telesne vzgoje v Ribniški dolini. Ribnica, 1956 - Anzeljc, Mirko: Inles in njegove korenine. Ribnica: Inles, 1988 - Arnšek, Rosalia Maria: Miklovi. Ribnica na Dolenjskem. Diplomsko delo. Ljubljana, 2003, str. 22 - Eee, Dragica: »Nisem kradel, samo veje sem pobiral!«. V: KRONIKA Easopis za slovensko krajevno zgodovino, leto 2004, št. 52 - Debeljak, Janez: Dekan Skubic med Ribnieani. V: Dekan in zgodovinar Anton Skubic. 1876-1940. Ribniški zbornik I.. Ribnica: Obeina Ribnica, 2000 - Dekan in zgodovinar Anton Skubic. 1876-1940. Ribniški zbornik I.. Ribnica: Obeina Ribnica, 2000 - Dnevnik Olge Rudež Kosler. Utrinki iz slovenske zgodovine. Rudežev zbornik I.. Ribnica: samozaložba, 2001 - Dolenjski list, 12. 8. 1976 - Dolenjski list, 7. 10. 1976 - Frelih, Marko: Poroeilo o arheološkem delu na obmoeju Ribniške obeine. Logatec, 2004 - Gestrin, Ferdo: Reformacija v Ribnici in okolici. V: KRONIKA Easopis za slovensko krajevno zgodovino, leto 1982, št. 2 - Golec, Boris: Trg Mokronog od nastanka do odprave trške avtonomije. V: Trg Mokronog skozi stoletja, Mokronog: Studio 5 Mirna, 2003 - Gradišnik, Marija: Zven šolskega zvonca v Ribnici. Ribniška šola v luei kronik Ljudske šole v Ribnici v obdobju od 1890-1920. Diplomsko delo. Ljubljana, 2002 - Gradišnik, Marina: »Purgerji, rešetarji in lonearji…« K zgodovini trga Ribnica na Kranjskem. V: Zgodovina za vse vse za zgodovino, št. 1,2006 - Gradišnik, Marina: Osemdeseta v Ribnici. V: Rešeto. Glasilo obeine Ribnica št. 3, letnik VII, 2003 - Gradišnik, Marina: Sedemdeseta v Ribnici. V: Rešeto. Glasilo obeine Ribnica št. 3, letnik VII, 2003 - Gradišnik, Marina: Šestdeseta v Ribnici. V: Rešeto. Glasilo obeine Ribnica št. 3, letnik VII, 2003 - Illirisches Blatt, leto 1838, nr. 39 - Jaklie, Uršula: Sezonsko delo v Nemeiji po drugi svetovni vojni. Raziskovalna naloga. Ribnica: Miklova hiša, 2006 - Kante, Viktorija: »V Ameriko!«. Izseljevanje iz ribniškega podroeja do druge svetovne vojne. Diplomsko delo. Ljubljana, 2002 - Košir, Matevž: Boj krvavi zoper earovniško zalego od Heinricha Institorisa do dr. Janeza Jurija Hoeevarja. V: Fran Jaklie: Zadnja na grmadi. Celje: Mohorjeva družba, 2001 - Krajevni leksikon Dravske banovine. Ljubljana, 1939 - Kranjec, Gregor: Oris gospodarstva Ribnice v drugi polovici 19.stoletja in prvi polovici 20. stoletja. Raziskovalna naloga. Ribnica: Miklova hiša, 2006. - Kumer, Zmaga: Ljudska glasba med rešetarji in lonearji v Ribniški dolini. Maribor: Obzorja, 1968 - Küzmie, Mihael: Odraz Skubieevega easa v spominih ameriškega rojaka prof. dr. Jožeta L. Miheliea. V: Dekan in zgodovinar Anton Skubic. 1876-1940. Ribniški zbornik I.. Ribnica: Obeina Ribnica, 2000 - Lesar, Anton: Ribniška dolina na Kranjskem. Ljubljana, 1864 - Lesar, Renata: Družina v Ribnici 1848-1878. Diplomsko delo. Ljubljana, 1997 - Mikuž, Jure: Podobe Gallusovega easa. Ribnica: Skupšeina obeine Ribnica, 1991 - Mikužev zbornik. Ljubljana: Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete, 1999 - Otorepec, Božo: Doneski k zgodovini Ribnice in okolice v srednjem veku. V: KRONIKA Easopis za slovensko krajevno zgodovino, leto 1982, št. 2 - Petelin, Miloš: Od kovaeije do tovarne telovadnega orodja JOR. Diplomska naloga. Ljubljana, 2003. - Rešeto, Glasilo obeine Ribnica, november 1982 - Ribnica skozi stoletja. Ribnica: Skupšeina obeine Ribnica, Zagreb: Spektar, 1982 - Skubic, Anton: Zgodovina Ribnice in ribniške pokrajine. Buenos Aires: Editorial Baraga, 1976 - Slabe, Marjan: Arheološki kažipot v Obeini Ribnica. V: Ribnica skozi stoletja. Ribnica: Skupšeina obeine Ribnica, Zagreb: Spektar, 1982 - Stopar, Ivan: Grajske stavbe v osrednji Sloveniji. Med Igom, Ribnico in Koeevjem. Ljubljana: Viharnik, 2003 - Šifrer, Mojca: Lonearstvo v Ribniški dolini. Diplomsko delo. Ribnica, 1988 - Štih, Peter / Simoniti, Vasko: Slovenska zgodovina do razsvetljenstva. Ljubljana: Korotan, v Celovcu: Mohorjeva družba, 1995 - Štuhec, Marko: Rdeea postelja, šeurki in solze vdove Prešern. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 1995 - Valvasor, Janez Vajkard: Topografija sodobne vojvodine Kranjske, Bogenšperk na Kranjskem 1679/faksimilirana izdaja iz leta 1995, Založba Mladinska knjiga - Vodopivec, Peter: Prispevek k zgodovini koeevske železnice. V: KRONIKA Easopis za slovensko krajevno zgodovino, l. 1982, št. 2 - Voje, Ignacij: Slovenci pod pritiskom turškega nasilja. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 1996 - Vovko, Andrej: Ribniška društva do leta 1918 v luei njihovih pravil. V: KRONIKA Easopis za slovensko krajevno zgodovino, l. 1982, št. 2 - Zgonik, Nadja: Jože Petek. 1912, Ribnica - 1945, Lueka koea nad Lueami. Ribnica: Galerija Miklova hiša, 2002 - Zupaneie, Bogo: Modernizem na deželi. Delo ribniškega stavbenika Alojzija Hrena. Prispevek k razumevanju stavbeništva med obema vojnama in po drugi svetovni vojni v Ribniški dolini. Ribnica: Galerija Miklova hiša, 2004 . . . 68 Ostalo slikovno gradivo - Stran 2: Izvir reke Ribnice pod Veliko goro Avtor fotografije Tomaž Lunder. Fotodokumentacija Muzeja Miklova hiša. - Stran 4: Razstava Ribnica, velieina majhnosti Fotodokumentacija Muzeja Miklova hiša - Stran 6: Gozd Velike gore Avtor fotografije Tomaž Lunder. Fotodokumentacija Muzeja Miklova hiša. - Stran 8: Življenje v bronasti dobi Z razstave Muzeja Miklova hiša »Po arheoloških sledeh«. Fotodokumentacija Muzeja Miklova hiša. - Stran 12: Replika krstnega kamna Z razstave Muzeja Miklova hiša »Ribnica, velieina majhnosti«. Fotodokumentacija Muzeja Miklova hiša. - Stran 18: Lisica romarica Mikuž, Jure: Podobe Gallusovega easa. Ribnica: Skupšeina obeine Ribnica, 1991 - Stran 19: Turški konjenik z ujetima kmetoma in na sulici nabodenim otrokom Simoniti, Vasko: Turki so v deželi že. Celje: Mohorjeva družba, 1990 - Stran 20/21: »Abecedarium« Primoža Trubarja Abecednik je izšel skupaj z Katekizmom leta 1550 z letnico 1551 - Stran 26: Earovniška obleka Košir, Matevž: Boj krvavi zoper earovniško zalego od Heinricha Institorisa do dr. Janeza Jurija Hoeevarja. V: Fran Jaklie: Zadnja na grmadi. Celje: Mohorjeva družba, 2001 - Stran 28/29: Sežig na grmadi Košir, Matevž: Boj krvavi zoper earovniško zalego od Heinricha Institorisa do dr. Janeza Jurija Hoeevarja. V: Fran Jaklie: Zadnja na grmadi. Celje: Mohorjeva družba, 2001 - Stran 28/29: Malleus maleficarum Košir, Matevž: Boj krvavi zoper earovniško zalego od Heinricha Institorisa do dr. Janeza Jurija Hoeevarja. V: Fran Jaklie: Zadnja na grmadi. Celje: Mohorjeva družba, 2001 - Stran 31: Earanje Košir, Matevž: Boj krvavi zoper earovniško zalego od Heinricha Institorisa do dr. Janeza Jurija Hoeevarja. V: Fran Jaklie: Zadnja na grmadi. Celje: Mohorjeva družba, 2001 - Stran 32: Ribnica v 19. stoletju Zbirka razglednic Muzeja Miklova hiša. - Stran 58: Zvoniki ribniške cerkve Avtor fotografije Marko Burger. Fotografija je v zasebni lasti. - Stran 70/71: Fotografije z razstave »Ribnica, velieina majhnosti«. Avtorja fotografij Matevž Paternoster in Marina Gradišnik. Fotodokumentacija Muzeja Miklova hiša. 69 . . . f 1! <-"*^BI Izdal in založil: Muzej Miklova hiša Ribnica Zanj: Vesna Horžen Avtorica kataloga in razstave: Marina Gradišnik Oblikovanje kataloga in razstave: Mateja Goršie Jezikovni pregled: Vesna Horžen, Anica Mohar in Metka Kljun Priredba Bajke o nastanku Ribnice: Vesna Horžen Tisk: Tiskarna Hren Naklada: 1800 izvodov Leto izdaje: september 2007 Izdajo kataloga je gmotno omogoeila Obeina Ribnica.