Št. 6. Poštnina pavšalirana. Ljubljana, dne 5. februarja 1925. Leto ♦. ................................... -............................................................................................................ v, SAMOUPRAVA POLITIČNO GLASILO SLOVENSKEGA LJUDSTVA. Uredništvo in uprava: Ljubljana, Wolfova ul. 1/1. Rokopisi se ne vračajo. Dopisi morajo biti frankiranl in podpisani. Izhaja vsah Mb. 11 Naročnina mesečno Din 4-—. celoletno 50-—*> Posamezna Številka Din 1*— Inserati po tarifi, pri večjem naročilu popustfj ---------------------------------- Volilci! Kmeti® in drugi delavni stoli! V vaših rokah je mo c in s kroglico v rokah boste pokazali ali stef vredni lastne države in svobode ali ne, ker sedaj se ne gre samo kdo bo zmagal, gre se za več, za |R g^gg in pa za pravo gospodarsko delo, zato stran s praznimi obljubami in IrazamL Ali pa še vedno hočete, da bo v državi večni nered in homatije in da ne* pridejo nikdar na red gospodarska vprašanja, kakor zjednačenje davkov, so-cijalno zavarovanje delavcev, ureditev invalidskega, uradniškega, stano-> vanjskega zakona in druga pereča vprašanja. Ne! Vi iščete pomoč. Kje Je pomoč. Ponujajo se vam klerikalci, samostojneži in gotovo tudi Radičevi pri-* ganjači, Murnovci in Prepeluhi, razen tega še različni zapeljuhi in mnogi drugi nebrojni potepuhi. Vsi vam bodo nudili lek, zdravilo in mamila, n zdravilo je le eno, stvarno delo v skupščini, nemoteno delo v industriji in trgovini in prijateljske razmere s sosedi. To vam mora nuditi le Harodni bSok, vse druge stranke, pa vas farbajo s stvarmi, ki se dajo doseči šele potom nemirov in krvavih revolucij, katerih si nobeden ne želi. Kaj vam morejo dati klerikalci? Nič. Kaj so dosegli, dasi so imeli skoro vse slovenske mandate? Nič. In nič ne bodo dosegli, če bi tudi vseh šestin^ dvajset mandatov dobili, ker zahtevajo nekaj nemogočega in ker tudi šestin-* dvajset proti tristošestnajst poslanci ni nič. Kaj naj doseže Pucelj, ko je sam kot črni general. Kaj naj doseže Prepeluh in vsi drugi, ki so le privesek Radiča; ki sedi v ječi radi veleizdaje in brez katerega so vsi velika ničla, ali pa bi) se hoteli nasloniti na narodno radikalno stranko. Ali ni boljše iti naravnost v to stranko, ki je edina rali im Jugoslavije in edina stranka, ki je možna delati in brez katere ne bo mogoče delo \* državi še najmanj dvajset let. Zato bo dobila vse vaše kroglice na dan voliteV 8. februarja m ^ « « *. druga (2.) skrinjica „Narodnega bloka“, čigar glavni sestavni del je narodna radikalna stranka# ki bo potom resnega dela v skupščini .privedla do lepše bodočnosti tudi Slovence, ako bodo poslali svojega narodnega zastopnika v skupščino. Stran 2. _________ V zadnjem hipu. Ko dobite »Samoupravo« v roke, vas loči le še par ur, ko boste s kroglico v roki odločili usodo države za najbližjo prihodnost. Sovražnikov je mnogo in njih orožje }e nevarno. Posluževali se bodo najgrših sredstev. Govorili bodo, da je vera v nevarnosti. A ravno tisti ljudje se družijo s Turki in brezverci. Drugi zopet bodo vam obetali zlato dobo v republiki, kjer se bo cedilo med in mleko. A kako sc naj razumemo v republiki, ko se niti sedaj ne moremo, ko nas veže le kraljevska oseba. Če bi nastala republika, bi bili vsi plen naših grabežljivih sosedov. kjer je povsod" še mnogo huje kot pri nas. Vsemogoče stranke bodo še v zadnjem trenutku uporabile vse sile, da bi vas preslepile in obljubovale vse mogoče dobrine celega sveta, a stvarnega, rešiteljnega dela vam ne bo prinesel nobeden razen narodne radikalne strarke in stranke, ki so v narodnem bloku združene. Govoriti in slepiti je lahko, a delati je težko. Kazali bodo na napake Narodne radikalne stranke. Kdor veliko dela. ima seveda tudi napake, kdor nič ne dela, nima nič pokazati in zato tudi ni napak oziroma je največja napaka delomržnost in lenoba, ki je vseh grdob grdoba. Kdo je tako nespameten, da bo od takega kaj pričakoval, ki nič ne dela, ki nič ne more doseči in ki ni nič dosegel. Zato proč z vsemi malimi strančicami in klerikalci in p oprimi te se Narodnega bloka, katerega del je narodna radikalna stranka, katero, dasi sedaj vsi napadajo, bodo vsi brez razlike iskali za zaveznico. Vsak pameten človek bo šel sedaj takoj naravnost v radikalno stranko, kjer je vsakemu prosta pot. Nespameten bi bil vsak, ki bi se posluževal mešetarjev. Zato je mesto vseh pametnih in zavednih mož druga skrinjica na Kranjskem. Krivični davki. Naša država se je ustanovila, kakor je vsem znano, po razpadu avstro-ogrske monarhije iz stare srbske, črnogorske kraljevine, 4ela ogrske krone, hrvatske Danovine, Bos-ne-Hercegovine in nekaterih avstrijskih dežel (Kranjska, Štajerska in Dalmacija). Ker so imele vse tc pokrajine kot sestavni del različnih držav različne davčne predpise in način izterjevanja davkov, je po združitvi teh delov v eno celoto, t. j. našo državo, tudi sedaj 5 različnih načinov predpisov uav-kov. V Srbiji so bili davki najmanjši, osebne dohodnine pa sploh ne poznajo. V avstrijskih deželah bivše monarhije so bili davki _naj-večii, nekoliko manjši pa so bili na Madžarskem. Y_ ..k gospodar ve, da mora imeti vsako gospodarstvo svoje dohodke za neizogibno potrebne izdatke, če sc noče zadolžiti. In dr-lava ni nič drugega kot veliko gospodarstvo. To so tudi vedeli ljudski zastopniki, ko so se »ešli prvič po ustanovitvi naše države. Ker v kratkem času tri bilo mogoče izenačiti teh različnih načinov predpisanja davkov, a dohodki države so bili tako? potrebni, so se začasno pogodifi, kak® se nas irajo davki. Narodni zastopniki bivše Sr-so zahtevali za svoje pokrajine srbski »ačin iztirjevanja davkov. Poslanci sloven-ifcega naroda, t. L klerikalci pa so zahtevali, da ostanejo v Sloveniji stari avstrijski davki, kar so Srbi z veseljem sprejeli Nočemo trditi, da so takratni zastopniki slovenskega naroda hoteli, da naj plačuje Slovenija težke davke, pač so mislili, da Sloveniji ustrežejo, ako ostanejo avstrijski davki, mesto da bi dobili srbske. Toda mesto da bi ji ustregli, so ji neizmerno škodovali v svoji zaslepljenosti, ker niso poznali razmer. Ako bi takratni zastopniki slovenskega naroda rekli, da naj plačuje Slovenija Iste davke kot stara Srbija, bi Srbi gotovo rade-volje ustregli njihovi želji. Radi tega bi raznih davkov, kot je n. pr. osebna dohodnina sploh ne bilo v Sloveniji. Da še dosedaj ni prišlo do izenačenja davkov, ie vzrok ta, da so se v skupščini preveč kregali, mesto da bi delali, in povzročali krizo nad krizo in volitve nad volitve. Država pa rabi denar, če hoče graditi železnice, ceste, mostove itd. in jih vzdrževati. Ker niso zadoščali za te potrebe prvotni davki, so zastopniki naroda v skupščini povečali davke v celi državi za enako število odstotkov. Ker je v Srbiji kmet plačeval pred vojno za gotovo velikost zemlje n. pr. dva ' dinarja, v Avstriji pa za isto velikost recimo 8 kron (kar je bilo tedaj isto kot 8 dinarjev), Kdo le zapravil Koroško. Po razpadu bivše avstro-ogrske monarhije bi lahko dobila naša država južni del Koroške do Drave takozvano prvo (A) cono brez ljudskega glasovanja. Ta del je nam ponujala Avstrija in naše zaveznice velike zapadne države, če bi se odpovedali glasovanja. Ker je radikalna stranka vedela, kaj se da aoseči, je njen poglavar, g. Pašič, sve toval v skupščini, naj bi se sprejela ponudba, t j. za prvo cono, češ da je boljši vrabec v roki kot golob na strehi. Klerikalci, na čelu jim dr. Brejc, kot tedanji zastopnik'. Slovencev v Belgradu, pa so začeli zmerjati radikalce z izdajalci in zahtevali ljudsko glasovanje na Koroškem. ZalibOg so radikali poslušali tedanje zastopnike slovenskega naroda in privolili v glasovanje. To smo mesto, da bi pridobili lep kos Koroške, izgubili cel tužni Korotan. Lovili smo goloba na strehi, a vrabca smo izpustili in ostali smo pri ničem. (Iz govora namestnika kandidata Narodnega bloka za mesto Ljubljana g. inž. Šaple na shodu železničarjev v Novem mestu.) SolnCna Oorišfeo—drugi golob na strehi. Pa ne samo Koroško, naša država bi lahko dobila tudi del Primorske in celo Kranjsko s Postojno in Idrijo. Cel kup slo- Za vsakega kmeta, obrtnika, delavca in druge delovne sloje, kakor tudi duševne, je važno, aa se vpraša ».a dan volitev tL februarja: »Kdo k nam zadal uebroj gorja m razprtij, da se nismo mogli tako urediti, da postane naša država Sibov, Hrvatov in Slovencev tako ljubljena, kakor bi bilo želeti, v slogi eden za vse, vsi za enega. Naši predniki so gradili že davno zaželjeni temelj naše troimene države, žalibog so slovenske matere rodile izdajice, katerim ni želja sveta ustvariti mogočno nedeljeno državo Srbov, Hrvatov in Slovencev. Med priprostim in poštenim narodom, ki je v svoji dobrosrčnosti nasedel sleparjem, so sejali različne niji pri povišanju davkov isti povišali toliko kot v Srbiji, t j.: ako se plača v Srbiji 4 dinarje, se plača v Sloveniji 16 dinarjev. Slovenci-Kranjci, vprašajte takratne in dosedanje zastopnike Slovenije — klerikalce* zakaj niso sprejeli takrat srbskih davkov in odpravili stare avstrijske. Sedaj pa, mesto da bi molčali in se trkali na grešna prsa, govore in kriče o krivičnih davkih in da nas Srbi molzejo, a zagrešili so vse sami. Greha upeljave krivičnih davkov v Sloveniji niso krivi radikali odnosno radikalna stranka, ker ti niso imeli dosedaj nobenega zastopnika iz Slovenije, Srbi pa in srbski radikali pa bi bili neumni, če ne bi sprejeli ponudbe od klerikalcev za večje davke. VolilcI, ako vam je kaj ležeče na krivičnik davkih, glasujte proti onim, ki so aneiiali avstrijske davke v naši državi. Volilci, glasujte za pametne ljudi, pristaše Narodne radikalne, naj večje stranke v državi, ki bodo dopovedali svojim srbskim strankinim pristašem, da se nam krivica godi in da se morajo davki izenačiti. Volilci, oddajte na dan volitev v s'- vaše kroglice v DRUGO SKRINJICO, t j. Narodnega bloka, katerega de! je Narodna radikalna stranka, v svojo korist in v korist države. skim jarmom, pod fašistovskim bičem in silnimi davki in katerim preti narodna smrt, bi lahko pripadel naši državi. Naši državi je bila namreč ponujena takozvana Wilsonova črta, t. j. Reka, reška železnica s Št. Petrom na Krasu do Podbrda. Zastopniki Narodno radikalne stranke so hoteli to ponudbo sprejeti, ker so vedeli, da je več pri danih razmerah nemogoče doseči. Tu so klerikalci kot laži-očctje Slovenije zagnali velik vik in krik, češ da radikali prodajajo Slovenijo Lahom, in zahtevali ljudsko glasovanje, ker so menili doseči za mejo reko Sočo. Narodni radikali so se uklonili temu kričanju. In posledica je bila, mesto Wilsonove črte je prišel Rapallo. Zgubili smo Reko. zgubili Postojno in Reko. tako, da teče meja med Italijo in nami pred nosom bele Ljubljane. Krivda, da smo zgubili toliko slovenskega ozemlja in občin, je zasluga klerikalcev, takratnih zastopnikov slovenskega naroda. Tako so prinašali in prinašajo klerikalci vedno le škodo Slovencem, zato proč s klerikalci In n« dan volitev iigo v njih sifrinjico. Skrinjica vsakega zavednega Slovenca je na Kranjskem DRUGA, t. i- Narodnega bloka, čigar del je Narodna radikalna stranka, ki je vedno hotela in hoče douro Slovencem. (Iz govora namestnika kandidata Narodnega bloka za mesto Ljubljana g. inž. Šaple v Šiški pred 300 poslušalci.) ne biti. nelepe klevete, za kakTšne bi v razpadli gnili Avstriji že zdavnaj dobili zasluženo plačilo v zaporu, a v svobodni Jugoslaviji se nemo-j teno gibljejo ter rovarijo proti njej. In vendar kričijo o nasilstvu. Vsak Slovenec in pošten Kranjec, najsibo kmet ali obrtnik ali delavec ali karkoli, bo storil svojo‘ dolžnost na dan volitev 8. februarja s tem, da vrže kroglico v skrinjico Narodnega bloka, t. j. drugo, ker se gre sedaj za biti ali ne biti in ali snjo vredni svobode ali ne, ali smo samo za rovarenje. Le s tem bo pomagal graditi vsak našo državo v mogočno in srečno sebi, Kranjcem in vsem državljanom v korist, I ker je bil 'dinar enak kroni), so se v Slove- Druga skrinjica le skrinjica za izenačene davkov! venskih vasi, ki ječe pod italijanskim suženj- BitTali Narodni kandidat Niko Zupanič v Suhi Krajini. r Prvoboriteli za osvoboditev Slovencev, dr. Zupanič, je prinesel pomlad političnega življenja v Suho Krajino, četudi je sedaj zima. Nikdar ni bilo tu shodov, razen klerikalnih, zato pa je ljudstvo tako duševno zanemarjeno in politično enostransko orijen-tirano na osnovi črne internacijonale. Zadnjo nedeljo pa smo culi v Hinjah, Zvirčah, Ambrusu in Zagradcu čisto nove strune narodne in državne politike, ki smo jih z veseljem poslušali in ki so nas globoko ganile, da nam ne pridejo več iz srca. Lepo se nam je zdelo, da se en Zupanič, minister n. r. in bivši svetovalec Nj. Veličanstva kralja, ni ustrašil dolge in naporne poti v naše od prometa oddaljene vasi in da nas je osebno počastil s svojim posetom sredi zime. V Hinjah se je začel shod ob 11. uri dopoldne po drugi sv. maši in sicer v tamošnji j šoli. Dvorana je bila polna in je štela okoli 7C poslušalcev. Zbor je otvoril predsednik g. M. Vehovec, gostilničar in posestnik, ter po kratkem uvodu podal besedo kandidatu dr. Zrpaniču, ki je razvil program politike Narodnega bloka za dozidan je in ureditev naše še nedokončane državne zgradbe. Obrazložil je tudi, kako je v vezi z ureditvijo države, s politično konsolidacijo, v prvi vrsti gospodarsko okrepljenje, valutna stabilnost in zmanjšanje davkov. Zato, kdor vrže 8. febr. kroglico v 2. skrinjico, pomore urediti državo in s tem pomore tudi sam seoi in svoji srenji. Program Koroščeve politike je zastaran in je bil prikladen za razmere v pokojni Avstriji, sedaj pa, ko imamo lastno narodno državo se je pokazal ta politični program kot zastaran in nesposoben za življenje. Podoben je srajčki, ki je bila narejena dekletcu v dvanajstem letu, pa jo mora nositi tudi sedaj, ko je že 18 letna krepka de-vojka. Seveda se krepko telo ne da vkleniti in spona mora počiti in v cunje razpasti. Tako je tudi s programom klerikalne politike, ki je dolgo vezal slovensko ljudstvo in ga oviral v kulturnem in gospodarskem napredku. Slovenci pa so že strgali ta program, sami si bodo posuli pot brez Korošca in Kulovca, in si bode zboljšali svoje politično in gospodarsko stanje — v okviru politike Narodnega bloka. Klerikalci niso nikdar v stanju izvojevati avtonomije, ker z 20 proti 300 glasovi ne morejo dobiti večine v skupščini. Sicer pa klerikalna avtonomija tako in tako ni nič vredna in bi značila gospodarsko smrt za slovensko ljudstvo. Stranka, ki jo zastopa kandidat Zupanič, je že zagaranto-vala Slovencem ne samo eno, ampak celo 2 avtonomiji, ali gospodarske (administrativne), ki se imenujejo »samouprave« in sicer v Ljubljani in Mariboru po želji naroda. Imeli bomo zopet neke vrste deželne zbore, kakor so nekdaj poslovali na Kranjskem in Štajerskem. V teh se bodo obravnavale domače, slovenske potrebe (šole, ceste, melijo-racije, zdravstvo itd.), kjer si bo slovensko ljudstvo napravilo, kar bo hotelo, in si določilo davke po lastni želji. Gosp. kandidat je pozval volilce, da naj vržejo krogiico v drugo skrinjico, ker bo to dobro za njih same. Končal je z besedami: Živela domovina, živel narod. Ambrus, 2. febr. 1925. Zborovalci so izvajanjem govornika živo pritrjevali in odlični pevski zbor vrlih Hinj-cev je zapel himni »Hej Slovani«' in »Lepa naši1 domovina«. Iz šole so se zborovalci podali v gostilno čestitega rodoljuba Sporera, kjer so se volilci prijazno med seboj razgovarjali in kjer je imel kandidat drugi govor, ki je bil tudi z zadovoljstvom sprejet od navzočih, četudi je nekoliko najetih pobalinov skušalo motiti govornika s petjem. Baje je dčšla direktiva od suhorepega organista iz bližine tamošnjega farovža. Gospod Janez Vidmar iz Velike Lipe jim je prečital kozje molitvice, nakar so bili mirni. Dan prvega februarja 1925 si bodo dobro zapomnili Hinjci in kandidat Zupanič, ker znači prag nove dobe, novega političnega življenja v Suhi Krajini. iz Hinj se je odpeljal kandidat dr. Zupanič v spremstvu g. dr. Pavlovčiča, g. M. Vehovca in g. Niefergala ob 2. uri popoldne v veliko vas Zvirčs, kjer so ga že pričakovali zborovalci v gostilni g. Naceta Puglja. Kandidat je imel sličen govor kakor v Hinjah, ki jt' bil sprejet od navzočih z navdušenjem in so vsi obljubili, vreči svojo kroglico v drugo (2) skrinjico. Lepo je tu govoril v imenu kmetovalcev posestnik Boben. Ob pol 5. uri se je kandidat Zupanič pripeljal v župnijsko vas Ambrus, kjer so ga v gostilni g. Vidmarja že pričakovali zbrani možje, posestniki in kmetje, med njimi gg. učitelj Mrvar, Turk, Vidmar ml. in Mišmaš. Za predsednika zboru je bil izbran g. Ignacij Turk, upokojeni stražmešter, ki je po kratkem uvodnem govoru dal besedo g. kandidatu Zupaniču. Gosp. minister n. r. je zlasti slikovito pojasnil, zakaj je prišlo do volitev, ki tudi stanejo državo milijone, ki jih morajo davkoplačevalci nositi na svoji grbi. Pravil je, kako sta gg. Ljuba Davidovič in Korošec prevarila Nj. Vel. kralja, ko sta mu pri prevzemanju vlade v mesecu juliju pr. 1. obljubila izvesti bratski sporazum in urediti državo. Mesto tega je pa prišlo do še večjega sovraštva med plemeni, do večjih davkov. do pada cen goveji živini in svinjam in sploh do vseh slabosti v državi, ki jih mora sedaj popravljati vlada Narodnega bloka. Kako pa naj tudi dozidajo državno zgradbo stranke krvave, zelene in črne internacijonale, katere vleče srce v Moskvo, Angoro in Rim, a ne v Beograd. »Doli z izdajalskimi voditelji takih inter-nacijonalnih, nam tujih strank!« zaključil ie g. kandidat. »Doli z niimi in na površje z Zupaničem«, so vzkliknili zborujoči volilci. Ob pol 7. uri je prispel g. kandidat Zupanič v lepo in romantično na Krki ležečo vehko vas Zagradec. V gostilni gosp. Ign. Orla so bili že zbrani možje z g. županom Hrovatom na čelu. Bilo jih je še več, a so mnogi odšli domov, ker je bil zbor po nesporazumu napovedan za 3. uro popoldne. Govor g. ministra n. r. so sprejeli vsi prisotni z navdušenjem in so mu dali roko, da bodo 8. februarja vrgli svoje kroglice v drugo (2) skrinjico. Volilci so spremili g. Zupaniča do voza med zvoki sokolske koračnice. Esgf* VoSiSci! Volite vsi »Narodni blok , to je, droga (2.1 skrinjica na deželi! "^Pf Pucljena »ljubezen do Kmeta!? Kako ljubeznjiv je gosp. Pucelj, kandidat SKS, in kako zna biti vljuden po mesarska! do kmetov, kaže najbolj sledeča dogodbica,; ki se je odigrala na postaji Grosuplje, in zaradi katere se. je moral on zagovarjati pred ljub-; ljanskim okrajnim sodiščem 22. p. m. Pucelj; bi bil tudi prilično obsojen radi težke telesno; poškodbe, da ni bila razprava preložena, češsj da ga ščiti poslanska nedotakljivost in imuni-; teta. Res vsega zavidanja vreden je kandidat kmetov (SKS), ki pod zaščito poslanske bnu-j nitete pretepava ljudi. Dogodek sam se je’ vršil sledeče: Sredi septembra so so vračali iz Amerika v domovino brije Dolenjci, med njimi Jož si Kardiš. Bili so v pričakovanju, da vidijo pa! dolgih letih zopet svoj rojstni kraj, vsi prav; dobre volje, ko so se vozili 15. septembra z večernim vlakom iz Ljubljane na Dolenjsko. Na Grosupljem je Kardiš izstopil, da 61 pogledal, ali ga morda ne pričakuje že njego-j va žena, ki jo je brzojavno obvestil o svojem; prihodu. Pred vagonom je stal bivši poslan g. Pucelj v razgovoru z gospo Smodejevo, vdovo po bivšem notarju v Vel. Laščah. Kardiš ju ni poznal, v svoji ameriški prostoduš-i nosti in vesel, da je zopet med rojaki,' pa je; vendar pristopil k g. Puclju in ga nagovoril. G. Pucelj trdi. da ga je pri tem prijel za ramo, zato ga je odrinil stran. Kardiš se jo okrenil in se opotekel ter pri tem baje gosp,' Puclja zadel z nogo. To je bivšega ministra tako razburilo, da je dvignil roko in lopnil Amerikanca s tako silo po glavi, da se je ta zgrudil na tla. Pri tem je dol il na glavi težka rano in jc obležal v nezavesti. Na prošnjo njegovih tovarišev je vlakovodja dovolil, d.i so ga odnesli v službeni voz. Ker se med vožnjo še vedno ni zavedal, ?o ga spravili na postaji Žlebič v gostilno, naslednje jutro pa prepeljali na njegov dom v i oški potok, kje# je ležal še tri dni v omotici. Na razpravi je Pucljev zagovornik najprej) protestiral proti temu, da sodišče o sluca u sploh razpravlja, češ da je njegov klijent g. j Pucelj kot bivši poslanec še vedno — imun." Sodnik seveda na to ni pristal, ker so žc-ponovno najvišje inštance ugotovile, da je! poslanska imuniteta z razpustom *Narodn©> skupščine prenehala, poleg tega bi pa bilo. tudi več kot absurdno, da bi smel g. Pucelj pod zaščito poslanske imunitete preizkušat svoje krepke mišice na glavah svojih rojakov.; Očividno pa mu je zadeva skrajno nemila, zlasti sedaj v volilni borbi. Zato je skušal razpravo na vsak način zavleči in je zahteval, da se zasliši kot priča še ga. Smode.ieva,; ki pa je sedaj baje v Gradcu. Sodnik je-tej zahtevi ugodil in razpravo res preložil. Tako se g. Pucliu morda posreči, da razsodbo zavleče preko 8. februarja, ko ev. sodba ne bo več tako bolela, kajti da se niti takrat ne bo mogel pozivati na poslansko imuniteto, za to bodo že poskrbeli zavedni kranjski kmetje. Klerikalne laži o odstopa predsednika izvršilnega odbora. Klerikalci trosijo vedno znova laži o razdoru v radikalni stranki in o odstopu Lj. Jovanoviča od predsedstva izvršilnega odbora, katere vesti povzemajo iz beograjskega dnevnika Laži-»Pravde«. Iz najverodostojnejšega vira vemo, da je to ve-, doma lažnivo poročilo, da bi tako nasprotniki povzročili zmedo v radikalskih vrstah. Tudi beograjska »Samouprava« je demontirala to vest in g. Lj. Jovanovič je izjavil njegovemu uredniku, da nima povoda za izstop iz izvršilnega odbora. Sej se zadnjo, dneve ni udeleževal, ker je po nasveti^ zdravnikov moral ostati doma v postelji. Kandidat Narodnega bloka dr. Niko Zupanič med Podgorci (Gorjanci). Ne vemo, ali je še kateri kandidat tako vnet za narodno delo in agitacijo kot je kandidat Narodnega bloka g. dr. Niko Zupanič. Vse kraje Belokrajine in novomeškega okrožja je že po parkrat prebredel in ljudi navduševal za smotreno delo v državi. Hotel se je na lastne oči prepričati o potrebah krajev, ki jih bo zastopal v bodoči skupščini, in slišati na lastna ušesa težave, ki tlačijo njegove volilcc. Zato ni čuda, da je pridobil srca vseh poštenih velilcev, ker vsi uvidevajo, da ima mož resno voljo pomagati ljudstvu in da tudi more pomagati, ker ima že sedaj več veljave v Belgradu kot cel kup klerikalnih tigrov. Ko bo pa izvoljen, bo pa mogel doseči več kot vseh 21 bivših tigrov. Ljudstvo je jako hvaležno, da je njega spoznalo in se obrača do njega z največjim zaupanjem. Tudi najbolj zagrizeni nasprotniki uvidevajo, da je edino on mož na mestu, na katerega se more zanesti, zato mu vsi obljubljajo svojo pomoč pri volitvah. Dr. Zupanič, ki še nikdar ni premenil svojega prepričanja, ki je mož jeklenega značaja, pa tudi hoče zastaviti vse sile, da volilci ne bodo varani v njih nadah. Ne bomo dalje razpravljali, raje poglejmo, kaj nam pišejo iz različnih krajev. Novo mesto, 3. februarja. Naš kandidat gosp. dr. Niko Zupanič je pa res priden, vesten in ljudski človek. Že dva meseca je neprestano na agitacijski poti v zimi in megli, obšel je vse kraje čmomeljskega in novomeškega okrajnega glavarstva, razgo-varjal se s kmeti o gospodarskih razmerah in kaj bi se vse dalo in moglo urediti in popraviti. G. kandidat smatra za svojo dolžnost, da ga že pred izvolitvijo ljudje vidijo in spoznajo, da bi vedeli, kdo je in kaj je njihov bodoči poslanec. Do sedaj ga še ni Mo samo v naši Podgori med Novim mestom ■in Gorjanci. Včeraj 2. febr. na Svečnico smo ga pa vendar videli a Brusnicah in na Ratežu v šmihelski župniji. Ob 3. uri popoldne se je pripeljal g. kandidat v Brusnice in začel takoj zboro- vanje v gostilni Martina Lenarčiča pod pred-sedništvom Viktorja Niefergalla iz Kandije. Po polurnem govoru g. kandidata so možje postavili razna vprašanja, posebno glede sloven e avtonomije in davkov, na kar so debili točne in verodostojne'odgovore tako, da so se z njimi zadovoljili Ob 4. uri je g. Niefergalla zaključil zborovanje, priporočujoč brsniškim volilcem 2. skrinjico, t j. skrinjico narod, kandidata Zupaniča. Na prošnjo kmetov, ki so bili zbrani v gostilni pri Medletu na kraju vasi, je g. kandidat stopil raz voz in jim kratko pojasnil program politike Narodnega bloka, ki so ga vsi prisotni z odobravanjem vzeli na znanje. Ob 5. uri popoldne je g. kandidat prispel na Ratež, kjer ga je v gostilni »Pri Šeckotu« (g. Taborski) čakalo veliko število kmetov. Tudi tu je predsedoval g. V. Niefergall in po dvajsetminutnem govoru g. Zupaniča, ki je ! vseboval politični program Narodnega blo-i ka, je povzel besedo g. i. Fierjančič, kovaški mojster iz Rateža. Ta se je glavnem skladal z gospodarsko-političnimi nazori kandidata ter pripomnil, da so Srbi skromni v zahtevali, a da je g. Anton Korošec vpeljal luksus in zapravljivost v gospodarsko politiko države in zato so davki tako narasli. On sicer ne pripada stranki g. Zupaniča, ali priporoča 2. skrinjico, ker je za amerikanizacijo parlamentarne politike v naši državi, to je, da se vse stranke reducirajo na dve veliki stranki kakor v Ameriki, kjer je preko sto milijonov prebivalcev, pa imajo dovolj 2 stranki, pri nas pa je samo 13 milijonov ljudi, pa imamo 24 strank in strančic. Zato obsoja klerikalno in posebno Pucljevo stranko, ta rep od repa., ki samo razdira in ne more ničesar vstva-riti zaradi svoje brezpomembnosti in nemoči. Kdor vrže kroglico za državni ali Narodni blok, bo dobro storil za državo in za sebe, ker vsak posameznik je del države, kdor pa ne vrže kroglice v 2. skrinjico, ampak v kako drugo, vrže jo proti sebi in svoji lastni koristi. Zborovanje je zaključil predsednik ob 7. uri zvečer. Nedeljska polomija klerikalcev v „Unšonu“ v Ljubljani. Da so klerikalci mojstri v lažeh in za ku-sanje dejstev po svoje, najbolj paže popis njih nedeljske polomijade v »Unionu« v Ljubljani. Popisuje, kako so tisočere množice manifestirale za klerikalne ideje, po Ljubljani in kako so g. Korošca na rokah v zmagoslavju nosili iz »Uniona* do Prešernovega spomenika. A vse je ena sama velika laž. Korošec je bežal iz »Uniona«, kar so ga noge nesle, ves bled in preplašen, spremljevan le od peščice 20—30 najzvestejših privržencev in pod zaščito policije peš in na konjih. »Slovenčev« poročevalec je moral biti gluh ako je samo slišal »Živijo Korošec« od plačanih oziroma najetih kričačev, a za stotere vsklike: »Živijo kralj, živijo Orjuna, živijo edinstvo, dol s Korošcem, dol z izdajalcem, fuj farizeji, živijo papež, dol s klerikalci, dol z bando«, pa se ni ktnenil. Vse množice, ki so gledale iz radovednosti in smotrele klerikalno polomijado ta zbijale vse mogoče dovtipe na račur klerikalcev, so »Slovencu« manifestantje za klerikalne ideje. 8. februar bo pokazal, čegave so bile množice. Za to manifestacijsko zborovanje v »Uni-ioou« so klerikalci odredili najobsežnejšo mo- bilizacijo na deželi in v Ljubljani. Navzlic temu je bilo komaj vsega skupaj z ženskami in s pristaši drugih strank komaj 1000 ljudi. Prva • po!*ovica dvorane je bila zasedena s stoli in zadnja tretjina je bila še čisto prazna ob otvoritvi shoda, iz česar se je videlo, da klerikalna stranka peša in da niti nastop voditelja samega g. Korošca ne pomaga več. Shod je otvoril dr. Stanovnik. Nato je začel govoriti dr. Korošec, ki je obžaloval malo udeležbo in klical na korajžo, da se nikogar ne boji. Njegov govor je trajal komaj 5 minut, ker ga je zadušil hrup njihovih rediteljev, ki so začeli vpiti na pomoč, ker so prihajali Orjunaši. Orjunaše so namreč klerikalci sami povabili, ker so nabili na vrata preds. Orjune g. Kranjc-a vabilo za shod. Mislili so, da si ne bo upal priti, a so se urezali. Nasprotno so se klerikalni stražarji izkazali za prave strahopetce in figarje. Še mokre cunje ni bilo treba pa je skozi njihov kordon v dveh minutah prikorakala četa 50 Orjunašev. Med gorjačami in boksarji klerikalnih junakov so si nacijonalisti napravili pot z golimi rokami. Komaj so se pojavili nacijonalisti v dvorani, •so se začuli obunni klici: na pomoč, na pomoč. glave dol, glave dol. Klerikalcev se je polotil paničen strah in vsi so mislili, da se sedaj začne streljanje. Medtem so nacijonalisti mirno prikora-kali do odra, na katerega je stopil inž. Kranjec in kakih 10 Orjunašev. Dr. Stanovnik, ki se je kot predsednik shoda že precej odstranil od predsedniške mize, se je stiskal v kotu odra, dr. Korošec pa je ves bled in preplašen strmel v množico, ne da bi zinil besedo. Inž. Kranjec je' sk-ušal pomiriti dr.: Korošca s ponovnim zatrjevanjem, da Orjunaši niso prišli razbijat shoda in da hočejo< naj se zborovanje nadaljuje. Inž. Kranjec je dr. Korošca tudi opetovano pozval, naj na-c; ’ : je svoj govor, vendar pa se dr. Korošec ni p. stil preprositi. Ves obupan in tresoč se ec strahu, se je raje umaknil za hrbet policijskega komisarja, ki jt sam skušal pomiriti zborovalce, da bi se lahko zborovanje nadaljevalo. To pa se ni posrečilo, ker so klerikalci od strahu izgubili vso pamet in so naprej divje kričali. Inž. Kranjec je medtem stavil na dr. Korošca naslednja vprašanja: 1. Kje so Pribi-čevičevi stotisoči? 2. Kdo je povzročil trboveljske žrtve? 3. Kdo je denunciral naše brate, da so dolge mesece trpeli v ječah? 4. Kje so zveze z Mussolinijem? 5. Kje so Mussolinijeve lire? 6. Kdo je insceniral Pod-nartski incident? 7. Kdo je mučil Juvana? Dr. Korošec, bled kakor zid, je grizel ustne ter je izjavil, da ne da na stavljena vprašanja nobenega odgovora. IP1S3. Novo mesto. Na svečenski semenj 3. t. m. je imel kandidat Nar. bloka g. dr. Niko Zupanič shod v gostilni g. Rozmana »Na vratih« za sejmarje. Vreme je bilo lepo in ljudje so prihiteli iz krajev bližnje in dalnje okolice novomeške, zlasti mladih mož in gospodarjev je bilo polno, ki so prišli nakupovat vse potrebno za domače gospodinjsko življenje. Ko so zvedeli, da bo njihov kandidat g. dr. Zupanič održal shod »Na vratih«, so šli z radostjo poslušat njegova izvajanja, ker zna tako dobro in pošteno povedat. Pa tudi priljubil se jim je, ker je res vsak kotiček širnega novomeškega okraja prebredel. Shod je otvoril ob 12. uri g. prof. Ferdo Seidl, ki je bil tudi zbran za predsednika zborovanja. Nato je obrazložil g. kandidat Zupanič program Narodnega ozir. državnega bloka ter utemeljil, da le na podlagi tega moremo priti do stvarnega dela v državi. Nasprotno je pa delovanje opozicijonalnih strank najbolj po-gubonosno za nas in za državo, ker se tu ne moremo zediniti za stvarno delo, ampak vse njih delo je razdiranje in rušenje. V narodnem bloku je res faktična večina. Kaj pa je v opoziciji? Klerikalci udrihajo čez komuniste, kmetijce in republikance, na drugi strani se pa vržejo z Radičem, ki je gospodar vseh republikancev in zaveznik komunistov. O Puclju ni vredno govoriti. Kaj bo pa naredil, ko je sam. Vsi govorniki so prav dali in se prepričali še enkrat, da je edino politika, ki jo razlaga Zupanič, prava. Z navdušenjem za te ideje so zapustili shod s sklepom, da hočejo vsi pripomoči do Zupaničeve zmage. Dvor. V soboto 31. p. m. ob 5. uri popoldne nas je obiskal kandidat Narodnega bloka, g. minister n. r. dr. Niko Zupanič in je imel v gostilni g. Janeza Klinca lep in navdu-ševalen govor za ureditev naše neodvisne in lepe države, ki je bil od prisotnih z odobravanjem sprejet. Med mnogimi odličnimi posestniki iz Dvora je bil prisoten tudi častivredni g. nadučitelj Dekvai. Eno uro pozneje je imel g. kandidat še drugi razgovor v Dvoru v gostilni »Pri Škrabcu«, katerega so se, razvem g. Urbiča, udeležili v prvi vrsti delavci, ki so vsi obljubili vreči svojo kroglico v 2. skrinjico. Belokranjci! Volitve so pred durmi. Usoda naše prelepe Belokrajine se ima sedaj odločiti. In to je še sedaj v naših rokah. Po 8. februarju ni več pomoči, ako ne bodemo sedaj trezni, in dobro premislili,, koga si imamo izbrati za svojega zastopnika. Prepričani smo lahko, koliko časa se je igrala SLS z nami in kako se nam godi. Vemo tudi dobro še, kako je SLS delovala takoj po vojni na to, da bi imele tudi ženske volilno pravico v državni zbor. In zakaj? Zato, ker je bila naša duhovščina prepričana, da moški, kateri so bili v vojski, ne bode niti eden držal z njimi, ki so bili doma po župniščih in nagovarjal ljudi za vojno posojilo ter so tako nam kupovali granate in bombe, da nas ubijejo. Ali smo že to pozabili? Ne! Tega ne smemo pozabiti! Ko pa so videli naši klerikalci, da jim ne gre ženska volilna pravica v klasje, ker je ni v nobeni državi na svetu, so si mislili drugo in to je »avtonomija«. In zakaj »avtonomija« in kakšna »avtonomija«, pomislimo! Kdor bo glasoval za klerikalce, za Puclja in za republikanske ter druge krive preroke, bo glasoval za visoke davke, za krvave nemire v državi za padanje dinarja in za osiromašenje ljudstva. Narodni blok je pokazal, da zna delati, in bo tudi vnaprej delal. Zato glasujte za narodni blok, ki hoče mir, red in delo v državi. prvič, ker oni dobro vedo, da je vsakemu človeku že prirojena neka odpornost na-pram celoti in hrepeni vsak po samostojnosti, toda tukaj smo vsi že samostojni in samoodločujoči. Drugič: Kakšna »avtonomija«? To je: oni nam predstavljajo samovlado Slovenije, kakor jo je imela prej Ogrska, ali zabiti nismo tako, da bi mogli to verjeti, ker znamo dobro, da je'bila Ogrska že prej samostojna država in je imela sama svoj denar ter finance. Na kaj takega mi sploh misliti ne moremo. Zato, dragi Belokranjci, čas nam je že zadnji, da izpregledamo in si izvolimo iz naše srede moža, kateri je v resnici za bla-gobit naše ožje domovine, kateri je tudi sposoben, da se potegne za nas Belokranjce in kateri ima tudi veljavo v vladi. In to je naše gore sin dr. Niko Zupan' Njegova skrinjica je druga. Zato nam je sveta dolžnost, da vržemo vsi kakor eden svoje kroglice v drugo skrinjico. Belokranjec. Iz Žužemberka. 1. t. m. se je vršil v tukajšnjih šolskih prostorih shod »Narodne radikalne stranke«, katerega se je udeležilo večje število volilcev. Otvoril ga je gospod dr. Pavločič, tukajšnji okrožni zdravnik, na kar je govoril naš kandidat g. dr. Niko Zupanič. V pol ure trajajočem govoru nam je gosp. govornik v poljudnih besedah obrazložil krajevna gospodarska vprašanja, s tem zvezano vprašanje nov.e železniške zveze z morjem in potrebo končne ureditve naše države in dovršitve državne zgradbe. Poudarjal je dalje izredno važnost uravnoteženja državnih financ, kakor tudi izednače-nja davkov, ki jih v »Sloveniji« z vso upravičenostjo pričakujemo. Podal nam je jasno sliko o političnem položaju, ter o neuspehih prejšnje vlade in neiskrenost sporazuma, na katerem je temeljila ta vlada. Končno nas je. všpodbulal k slogi in vzajemnosti, v kateri edino leži naš spas. Njegova nad vse pri-kupljiva osebnost napravila je na vse navzoče najboljši utis in prepričanje, da vo-lilci z mirno vestjo lahko zaupajo svojo usodo njegovim rokam. Izkažimo mu torej dne 8. februarja letos svoje popolno zaupanje in spustimo kroglice v 2 Skrinjico. Ne bo nani žal!! Žužemberk. Pri sedanjih volitvah kandidira na republikanski listi tudi bivši žužem-berški konjederec Feliks Ponikvar iz Cegel-nice pri Žužemberku. G. Ponikvar, poznamo vas vsi, zato pa bomo v vašo skrinjico kazali le pesti, kroglice pa oddali drugim možem, ki so bolj na mestu. Vi že ne boste naš poslanec! Isto je s Pucljevimi samostojneži. Saj ne vemo, zakaj smo zadnjič poslali g. Puclja v narodno skupščino in zakaj naj bi ga še enkrat! Gospod Pucelj, pri nas ne bo nič. Mi bomo volili prave ljudi, ki jim je skrb aa ljudstvo sveta stvar. — Kmet. Soteska pri Toplicah. Pretečeno nedeljo smo imeli v Soteski klerikalni shod, na katerem je povedal dr. Kulovec, kaj bi moral In kaj ni storil za svoje volilce. Z župnikom Volčem sta se napihovala in kričala tako, da smo se bali, da se bosta razletela, vendar se je končno izkazalo, da imata v želodcu Nar. blok. l nič hudega, saj si vendar — ženi j! v Canko Cammerciale v Rimu je prišel ;.!,gantuo oblečen gospod k blagajni, da za- 1 ,.i večji znesek, kakih 20.000 lir, namreč i. agajnik gbdališča Vallc, Demofonti. Ko je : ’:al, da se končajo formalnosti, se mu pri-!,. a od zadaj eleganten, mlad gospod z bc dami: »Gospod, na ramenih ste malo prasni,« in ga začne skrbno brisati. Ko je pet j m hotel k. Demofonti oddati denar, je moral v svojo n ljubo presenečenje ugotoviti, da je listnica z dragoceno vsebino izginila. V Banki d’!tal'a v Genovi manjka nekaj milijonov. Miliče drugi ne more biti tat kot blagajnik. Komendator Jommi, tako se p,Se, irria 12.0(10 lir plače na leto, s katero ima kriti te-le malenkostne izdatke: najemnino za elegantno stanovanjc v mestu 27.000 lir, za vilo ob Rivijeri 35.000 lir. Gospod Jommi ima šoferja, kuharja, slugo in dve sobarici. Razen tega ima skrbeti tudi za rodbino 12 glav. Komendator pravi, da je nečak kardinala in mož milijonarke. Zato se nihče ni izpodtikal nad njegovim razkošjem. Sedaj se jo pa pokazalo, da je bil gospod blagajnik prve italijanske banke čarovnik, ker je znal svojih tisoč lir na mesec pomnožiti kakor sedem kruhov v svetem pismu. Res se je godil čudež, ampak le v knjigovodstvu. V Rimu živi vdova v vojni padlega generala in se čuti zelo osamljeno. Zato oddaja eno svojih sob v najem. Bila je presrečna, ko je prišel k njej stanovat eleganten ino-zemec, baje nečak nekega nadškofa na severu Evrope. Mladi gospod se počuti pri vdovi zelo domačega in ostaja vsak večer redno pii Nj. ekscelenci, ker ga je stric svaril, naj se zvečer ne potepa po hudobnem Rimu, da ne bi pokvaril svoje nedolžne duše. Zato torej ostaja lepo doma, dela zapuščeni generalki družbo in ji med drugim pravi, da je njegovo poslaništvo pripravljeno, zamenjati zaupani mu denar italijanske valute v vojnem iznosu. Ekscelenca gre vesela iskat svoje premoženje v banko in se pelje s svojim pobožnim prijateljem na dotično poslaništvo, kjer izstopi monsieur z zavojčkom bankovcev, da ga odda v pisarni. Zamenjana vsota, tako je rekel, se bo drugi dan izplačala. Potem se je peljal elegantni gospod z generalko domov, napolnil svoj popotni kovčeg z mašnimi oblačili svojega strica, ki je prišel baje dan prej v Rim in jih pri njem spravil, in se je odpeljal z avtomobilom v Excelsior. Zal se je pobožni gospod pozabil vrniti. Isto velja tudi za prihranke Njene Ekscelence, ki je prišla ob vse svoje premoženje. Kaj mislite koliko bodo dobili ti elegantni tatovi? »PRINC BRAGANB8KL« V nekem hotelu v notranjem mestu na Dunaju sta stanovala dober teden dva prijatelja, od katerih se je eden prijavil kot »Jose de Braganza« iz Portugalske, drugi pa kot njegov šofer Mauricio Corapova iz Rio de Ja-neiro v Braziliji. Dozdevni Portugalec, ki je dajal razumeti, da je princ iz dinastije Bra-ganza in da ima celo pravico do naslova vojvode, je prišel v hotel le z majhnim ročnim kovčkom. Izjavil je, da prideta popotna prtljaga in tudi njegov avtomobil, ki ga je moral pustiti v Rimu zaradi defekta, kasneje za njim. Najbrže je hotel možakar uganjati pu- DOM. CEBSM trgovima s mnmn WOLFQVA ULICA 1, II. NAD5TR. Čekovni račun S*. 13.906. Brzojavi: DOCESJM - Ljubljana, ZALOGA PREvtOGA iz vseh sio venskih premogovnikov: la angleškega premoga, la domačega hi angleškega kovaškega prem ga, la angleškega koksa. DRVA, OGLJE. RAZPOŠ1LJALNICA kovaškega premoga in koksa na drobno. SKLADIŠČA: Kolezijska ulica 20 In Metelkova ulica 19. ! 1! NAJCENEJŠI NAKUPNI VIR!!! ai— stolovstva na Dunaju, pa je že pri pripravah padel policiji v roke. Pri nekem prvovrstnem krojaču si je naročil »princ Braganski« širi elegantne obleko in površnik v skupni vrednosti 25 milijonov avstrijskih kron, drugod pa šest lepih popot« nih kovčkov, vrednih 10 milijonov kron. V, neki papirnici si je dal napraviti mož najfinejši pisemski papir z grbom. Pri tem je opazila prodajalka, da je njegov spremljeva-* lec izmaknil dva lepa svinčnika in v usnje vezano beležnico. »Princ« si je nadalje naročil fine posetnice in tisoč legitimacij za list »Secolo«, ki izhaja, kakor je dejal, v Lizboni. Na podlagi raznih sumljivih okolnosti sta bila možakarja aretirana. Dočim govori elegantni »princ« več jezikov- razume njegov šofer, dasi je »doma iz Brazilije«, samo nemščino. Pri napačnem princu, ki je ostal zadnji hotelski račun dolžan, je našla policija kar 12 raznih redov, ki jih je baje dobil v vojni, v. kateri se je vojskoval na strani antante. Policija se je informirala in doznala, da ima rimska policija žc njegove prstne odtiske. Priznati je moral, da je bil v Italiji obsojen na sedem mesecev zapora. Rekel je, da je spoznal v odgonskem zaporu v Benetkah dozdevnega šoferja, ki je bil že tudi kaznovan. Oba pustolovca ostaneta zaenkrat v policijskem zaporu, kasneje pa prideta pred sodišče. O LJUBEZNI, Turški pregovor: Ljubezen nastane iz pogleda; arabski pregovor: Ljubezen nastane iz odsotnosti. — Ni ljubezni brez trnja, ni ljubezni brez tekmeca. — Ljubezni ni mogoče skriti. — Treh stvari ne moreš skriti: ljubezni gora in velblodjega gonjača. — Ljubezen je sladka kot med, samo s kruhom. — Ljubezen je steklo, ki se zdrobi, če ga primeš nerodno ali pa premočno. — Ljubezen skoz vse življenje je junaštvo. Poroči se s hčerko nižjega, in ne daj hčerke višjemu, kakor si ti sam. — če kupiš platno, poglej na rob, če se poročiš, poglej na mater. — Ce greš na vojsko, misli enkrat, če greš na morje, misli dvakrat, če stopiš v zakon, trikrat! — Nobena reč na zemlji ni slabša, kakor če se poročiš z bogato, prevzetno in vladehlepno žensko. — Ljubezen pozna lasten tuj jezik, zakon se povrne k maternemu jeziku. — Zakon pokvari ljubezen. — Prvi čas zakona je med, drugi surovo maslo, tretji je smola. — Ženska hišo gradi* ■ženska hišo podira. — Tudi dober zakon je čas pokore. 6®§p&darsSir©. Proti izvozni carini na jajca in zaklano živino. Zveza trgovcev in industrijcev v Subotici je predložila ministru za trgovino in industrijo spomenico, v kateri zahteva: 1. Da se zniža železniška tarifa za vse izvozno blago, posebno pa za jajca in živalske produkte. 2. Da se ukine ali znatno zniža izvozna carina na jajca in zaklano živino. Nadafjnje manjšanje obtoka novčanic v naši kraljevini. V tretjem tednu januarja od 22. t. m. se je obtok bankovcev Narodne banke zmanjšal za 52,465.800 na 5.834,673.200 Din. Kovinska podloga sc je v tem času zmanjšala za 6,910.875 na 455,673.218 Din v zlatu. Eskompt in lombard sta padla za 163 milijone na 1411.7 milijonov dinarjev. Vprašanje novega obrtnega zakona. Ministrstvo za trgovino in industrijo je dobilo od ministrstva za socijalno politiko predstav-ke vseh profesionalnih organizacij glede na načrt novega obrtnega zakona. Te predstav-ke se bodo proučile in se bodo na njiliovi podlagi izvršila nekatera dopolnila v načrtu,- ■>!»*»< Olajšave za Izvoz sena. Prometno ministrstvo j« dovolilo, da se za seno, izročeno za izvoz v oddaljenosti najmanj 800 km računa vozarina s 25% popustom od normalne voaarine. Za seno, ki se odpravlja v Grčijo, bodo dajale postaje po možnosti pokri-Vače, katere je stranka dolžna vrniti postaji GjevgjeBji. Za pokrivače preko meje se mora stranka sama pobrigati. Anketa o davčni reformi. Kakor smo že po »o tali, se je pričela v finančnem ministrstvu anketa o izenačenju davkov družb, ki so zavezane javnemu polaganju računov. Prečital se je zakonski načrt o neposrednih davkih delniških družb. V splošnem so udeleženci soglašali z načrtom. Po preračunanju stroke v n jako v so davčna bremena delniških družb v'Vojvodini za 11% večja kakor v Sloveniji, za 16% večja kakor v Bosni in Hercegovini in skoro polnih 100% večja kakor v Srbiji. Ta anketa o izenačenju davkov družb, zavezanih javnemu polaganju računov, je le prvi korak k splošni davčni reformi in k izenačenju neposrednih davkov. Medtem bo finančno ministrstvo zbiralo potrebni materijal za to vprašanje. Za izenačenje državnega sistema. V generalni direkciji neposrednih davkov sc je začeta te dni anketa, ki se nanaša na izenačenje neposrednih davkov. Anketi so prisostvovali zastopniki interesiranih organizacij iz Beograda, Zagreba, Ljubljane, Splita, Sarajeva, Skopi ja, Subotice, Velikega Bečke-?eka. Anketo je otvoril generalni direktor neposrednih davkov g. Stojanovič. Prečital se je predlog zakona o neposrednih davkih, ki se nanašajo na delniške družbe. Diskusija se bo nadaljevala. V centrali Industrijskih korporacij v Beogradu so te dni zborovali pod predsedstvom dr. Fr. Windischerja zastopniki industrijskih, trgovskih in denarnih organizacij iz cele države, da se sporazumejo o postopanju pri finančnem ministrtsvu glede izenačenja predpisov o obdavčevanju delniških in po- se pelje po vseh ljubljanskih ulicah fiSmski komite Chaplin, v torek, 10, febr. Športnem karnevala v »Narodnem domu'*. ki se bo udeleži! kk 0:1 t 30 uc«njaicotf In strokovnjakov urejevani g |LI§CSI&©N sko-slovenski) ™ | llmim enciklopedija | ■S Srbov. Hrvatov In Slovencev začne izhajati ‘® v sverklh po Din 40’— brez poštnine. — ^ kx Predvideno le za celo knilgo 17 zvezkov ra po 12 tiskanih pol. — Ta knjiga, ki je bila JjJ 5jj dosedsi zelo pogrešana, bo neprekosljlve ca ■n važnosti za vsakega Slovenca, Hrvata In *» Srba. — Ponovne časopisne ocene o tej " “ knjigi Izidejo v kratkem. Naročila sprelema m E! 1 5 C a 5 7na in izdalna.' ohn$Ka cik&rifa Hll5llll^llll=llll=llll=llll=llll=WI=HII »MinEa Najpooolneiši S TO E W E R šivalni stroji za šivilje, krojače in čevljarje ter za vsak dom. Predno si nabavite stroj, oglejte si to Izrednost pri tvrdki LUD. BARAGA, Ljubljana Šelenburgova ul. 6|l. Brezplačen pouk -o- 15-letna garancija. v ■: BBBlBBIGiBaillBBBBBlBBIBE «•! H3 B H I S B I S § POdiftfi! dr&iifea z o. z. LJU£3LJJINllf Ufolfova i§1. £@ o&fiasfveno koncesEfonirsna Em ©d c3@ž@Bn©ga kot trgovskega sodišča v trgovski ragisSer vpisala tvrdka. Registrirana v sledečih jezikih: V slovenskem in srbohrvatskem jeziku: Gospodarska pisarna, družba z o. z. v Ljubljani. V nemškem jeziku: Wirtschaftsbureau, Gesellschaft m. b. H. V italijanskem jeziku: Ufficio economico, societa c. g. I. V francoskem jeziku: Bureau commercial, a. g. I. V angleškem jeziku: Ecconomic office, Lt. d. V češkem jeziku: Hospodarska kancelaf, spol. z. r. o. V esperantskem jeziku: Ekonomia kancelario, societo k. I. g. Oblastveno konces. hi v trgovskem registru vpisana GOSPODARSKA PISARNA družba z o. z. v Ljubljani, Wolfova ulica, posreduje vsakovrstna posojila in financiranje podjetij. Kdor hoče varno In dobičkanosno naložiti denar, naj javi: kolik znesek in kdaj, proti kolikim obrestim in event. soudeležbi ter za koliko časa želi naložiti. — Kdor potrebuje posojila, podjetja, ki potrebujejo financiranja, naj javijo: koliko posojila in čemu ga potrebujejo; za koliko časa in ali žele posojilo ali soudeležbo; natančen opis podjetja (ekspoze) 4n premoženjskih razmer ter kakšno varnost nudijo za posojila. V poštev pridejo samo prosilci, ki morejo dati popolno varnost za posojilo, ozir. soudeležbo. — Diskrecija zajamčena. i fl B E B E B fl B I fl fl B B B B B B B fl fl B fl B Namen Gospodarske pisarne, družbe z o, z. v Ljubljani je, da: 1. Posreduje posojila, poravnave, konvertiranje dolgov in financiranja podjetij. 2. Upeljuje in revidira knjigovodstva, revidira in sestavlja bilance po lastnih strokovnjakih. 3. Prevzema cenitve in oddaja dotična mnenja po lastnih strokovnjakih. 4. Shranjuie dokumente, kavcije, vrednostne papirje in dragocenosti. 5. Posreduie pri nakupu, prodaji in zamenjavi nepremičnin v tuzemstvu in v inozemstvu ter ureja dotične oblastvene formalnosti. 6. Opravlja inkaso faktur, izvršuje opomine in vnovčuje terjatve s cediranjem. 7. Daje trgovske informacije. 8. Opravlja trgovsko agenturo in komisijsko trgovino. 9. Nakupuje in prodaja avtorske pravice in patente. 10. Kupuje in prodaja potrebščine za kmetijstvo, obrt in industrijo na debelo in na drobno — tudi eksport in import. INOZEMSKI KAPITAL za Industrije, veleposestva in občine po zmerni obrestni meri na večletno amortizacijo posreduje GOSPODARSKA PI-^ \RNA, družba z o. z. v Ljubljani, WoI-,ova ulica 1/11. — Dajo se le zneski od 2,000.000 dinarjev više. Odda se za eno ali več let 100.000 DIN skupno ali v delnih zneskih proti prvovrstni intabulaciji ali bančni garanciji. — Ponudbe sprejema GOSPODARSKA PISARNA, družba z o. z. v Ljubljani, WoI-fova ulica l/II. Kupimo skupno ali pa v delnih partijah 350.000 BUKOVIH PRAGOV 180/18/12 cm za ozkotirno železnico. Dobavni rok od septembra 1925 do kotica leta 1926. Plačljivo v Ljubljani proti duplikatu voznega lista. — Ponudbe z navedbo cene franko Postojna na GOSPODARSKO PISARNO, družbo z o. z. v Ljubljani, Wolfova ulica št. l/II. ■H bs 11. Revidira tovorne liste. 12. Posreduie in izvršuje vsakovrstne reklame. 13. Izdaja gospodarske in reklamne pa-blikacije. 14. Prepisuje in razmnožuje spise, cirkularje itd. 15. Prevaja spise v razne jezike. 16. Daje gospodarske nasvete. Gospodarska pisarna, družba z o. z. v Ljubljani, ima več izbornih sotrudnikov-strokovnjakov ter korespondira v vseh zgoraj navedenih jezikih. Obračajte se v vseh zgoraj od 1. do 16. označenih gospodarskih zadevah na Gospodarsko pisarno, družbo z o. z. Za pismen odgovor je priložiti 5 Din, lahko tudi v znamkah. Poslovalnica Gospodarske pisarne, družbe z o. z. je v Ljubljani, WOLFOVA ULICA št. l/II Poslovne ure za stranke vsak delavnik od 9. do 1. ure in popoklae od 3. do 6. ure. Telefon 213. . Oblastveno konces. In v trgovskem registru vpisana GOSPODARSKA PISARNA družba z o. z. v LJUBLJANI, Woffovo ulica l/II.. POSREDUJE nakup in prodajo ter zamenjavo hiš, veleposestev, posester. Industrijskih in drugih podjetij. V vseh GOSPODARSKIH ZADEVAH se zaupljivo obračajte na GOSPODARSKO PISARNO družbo z o. z. v LJUBLJANI, VVotlova 'ulica l/II. Pismenim vprašanjem je priložiti za odgovor 5 Din, lahko tudi v znamkah. — Poslovne ure za stranke .vsak delavnik od 9. do 1. ure in popoid»e od 3. do 6. ure. — Telefon Int. 213. m m m © m S m S S P? K ii p i ra j IS3 J BB -III ” !1 os lip ra i-i tai &) RBIBIBBBBB IBB1BBBBBBBBBGBBBBBBBBB IBBBEEBBBBtBfH Bil mm Lastnik in izdajatelj dr. Niko Zupanič, min. n. r. — Tiska Zvezua tiskarna v Ljubljani. — Glavni in odgovorni urednik Iv« Veroc.