tt. 45.
V Gorici, v torek dne 14. aprila 1908.
Iihaja trikrat bi Ude«, in *lo*r? torek, ettrtst in silite ob 4. uri popokln* tur «rtan<> po po*t p rej.»m mm ali v floriel na doro potil jan*1
ve« leto      ........15 K
Tacaj XXXVIII.
, 10
Pemamifin* HtAvilko stanejo 10 vin.
„S0ČA" ima B«»liwnjt' hrrin* prilog: Ob novem letu »Eatlpot po (tartikem tu SradlMaBskem" in ,iattptt|» ljubljant tu krajtkib mestih". »UV &m,,, kmt v l«tu „Totai reč t?leiDlc,  parnlkov in poltatl im".
Nato{[ii!:o sp^cma Bpinništvo v C.i-sv-vski ulic Ittiv. 7 I. n*Mr. v »<;-m™i Ti^ivruit A (Ja^vk Ra naroČila bret dopojlaae naročnine se a« «iramo
Oglasi lB poaUBICe sv jasnijo t . !*. :::-\r«.ah «v tukauu l-kta! 1« v. ;.'.»•*' U v, .«At*t*"l-2 ^ t site vrst*. Vvtkral yct diigvil;. Vvč;i> Crkt« ;. • j-n >:^m. • — Kfklumt in t>y.s\ v urihlmiikt-sn vi.«!u ho v vjsta. Za obliko tn vsebino otfaauv odlu&L;«:::u v^jiit, uj^uvontust.
»Vm za narod, svobodo in napredek!«   Dr. K. Lavrič.
j.            Urednli^o
«o nahaja ? Gosposki ulici St, 7 v Gorici v I. nad 4« Z nrodnikort jo moRofi> govori« vsak član od 8. do t? dopoladna ter od 8. do D. popoldne; ob nedeljah in pramiklh od 9.do 1», dopoludno. UpravniStvo so nahaja v GospoaMu.ioiit.7vI. nadstr. na lovov tiskarni. KaroCalao io ogltse je plačati loco Gorica Dopisi naj se pošiljajo le uredništva.       ^ Naročnina, roklamaoije in drugo reči, katoro nt »padajo v delokrog  uredništva,   naj  se pošiljajo   !e opraralltvn.                                               J
»PRIMOREC" izhaja neodvisno od »Socec vsak petek in slano vso leto 3 K 20, h aH gld. 1-60.
»SoSa« in .Primorecc se prodajata v Gorici v nafoh knjigarnah in teh-lo tobakarnah: Sclmarzv Šolski ul., Jflleraitz v Nunski ul., Ter. Leban na tekaliSSa Jo s-Verdi, Peter Krebolj v Kapucinski ulioi, I. Bajt v po-kopalsisni ulici, I. Matiussi v ulioi Formica, I. Hovanski v Korenski ulici St. U\ v Trstu v tobakarni Lavrencle na trgu dellA Caserma.
Odgovorni urednik m izdajatelj Ivan Kavčič
Tel»foa št. R3. —
»Gor. Tiskarna« A. Gabričck (odgov. J. Fabčič) tiska in zal.
Po volitvah*
h.
Izobrazbe in zopet izobrazb« treba ljudstvu ! To smo slišali že atokrat in stokrat, akademično se je o tem razpravljalo na dolgo in široko, praktičnih korakov v dosego izobrazbe med ljudstvom pa je bilo vedno premalo, včasih se je lahko reklo: nic. Na to stran se sedaj dela po dobro preudarjeneui načrtu in se bo delalo vedno uspešnejše. Izobrazba bo vodila ljudi do tega, da bodo dobro razločevali, kaj je prav in kaj nt prav, izobrazba edina jih bo varovala pred klerikalnimi nakanami, da jih nt- bodo mogli uloviti tako lahko kakor doslej. Klerikalna stranka tišči dosti ljudstva v svojih krempljih, takega ljudstva, katero bi drugače ne bilo nikdar na strani črne stranke, ako bi ne bilo navezano, primorano. Vspo-redno z izobraževanjem ljudstva se mu mora ponuditi priložnost, da se iztrga iz verig, v katere je uklenjeno potom farovških posojilnic in cerkvenih posojil.
Na tsoče ljudi j je stopalo pri zadnjih volitvah z gnjovom v srcu na volišče volit farovške kand.date; pri-morani so to storili. Silil jih je v to g. nune, ki je opominjal volitca, da ima dolg v posojilnici; silila ga je v to cerkev, kntera je posodila morda staremu očetu nekaj, kar je sicer že plačano, pa vendar teži se vedno posestvo njegovo. Take vrste volilci so morali agitirati ter se pehati zastonj okoli in voliti so morali seveda cerkvene kandidate, pa če so to Se tako neradi storili. Da se ljudstvo otrese posvečene roke v tem pogledu, na to stran treba zastavili vse moči. Izobraženec ne pojde več na farovški in cerkveni Hm -onim, katere tiščita farovž in cerkev, treba pa pomagati, da se otresejo verig jer bodo zopet svobodno dihali.
»1ll Cerkveni dolžniki so pravi tlačani. Ti dolgovi pritiskajo rod za rodom, in nikoli ni plačan kapital. Vedno znajo tako zaviti ljudi, da dobivajo dobre obresti ali da ne pride do vrnitve kapitala. Tudi njive in drugo ><•. Ijilče. katero je kaka brumna du§> varovala cerkvi i morda za to, da bi lažje zletela v nebesa !> igra svojo posebno politično ulogo. Tako vidimo farovž in cerkev v pritisku na ljudstvo in v izkoriščanju. Če bi se moglo v eni noči storiti konec odvisnosti kmeta od fa-rovža in cerkve, pa bi bile drugi dan volitve, joj, kako redko bi šteli svoje glasove pobožni možje!
Odstotek pravih pristašev klerikalne stranke, to je takih, ki niso odvisni, je jako majhen; vse drugo je prisiljeno, navezano, ukovano.
Klerikalci to vidijo in vedo dobro, da zmago jim more dajati le navezano ljudstvo. Radi tega pa so se lotili z nervozno naglico v podvojeni meri »gospodarske organizacije«. Posojilnico na posojilnico snujejo; celo deželo hočejo prepreči z denarnimi zavodi, ki naj bodo politične trdnjave njihove; in volilce bodo lovili ter jim ponujali krone, da bi letel: za njimi kakor koza za soljo. Potem pa bi jih vezali, in zvezani bi hodili volit v celi deželi v velikih trumah s cerkvenim banderom na Čelu, volit može, priporočene od nezmotljivega farovža in svete katoliške cerkve. Potem pa bi vsklikaii hinavt ko obrnjeni proti nebu: Ljudstvo je volilo, ljudska volja so jo zgodila, o ti dobro ljudstvo !
Topa  se  ne  zgodi
DOPISI.
Iz ajdouskega okraja.
Iz Stil — Prosim, gospod urednik, da odstopite nekoliko prostora v Svojem cenjenem listu ter da priobčite ta soj mali odgovor BPrimonskemu listu* st. 14. z dne 2. aprila t. !., kjer namreč prav surovo napada mene, da sem rekel neki materi, da m njena bči ne bo mogla poročiti, če bo vpisana v Batujskem klerikalnem izobraževalnem društvu. Te pa ne odgovarja prav čisto nič resnici. Kes je, da sem jaz svetoval oni deklici, da naj stopi v nase bralno društvo ter da naj posnema druge naše vrle mladenke, katere so pristopile v društvo, za kar jim po vsi pravičnosti smemo čestitati. S tem mislim da se nisem toliko zagrešil, da bi bilo treba toliko hrupa, ker s tem sem opravil le svojo dolžnost kot član bralnega društva, da pridobim kolikor mogoče novih članov za naše druStvo. Pri tem pa opozarjam dopisovalca tistih vrstic na njegove društvene agitatorje, kateri tako Javfajo* po vasi okoli deklet, da uaj se vpišejo v Vaše druStvo. Posebno pa na Falantiča, kateri je tako silil neko naše dekle, da naj vstopi v njih druStvo, Ker pa se je dekle držalo trdno ter ni hotelo nič slišati o tistem, jo je  kar sam vpisal  ter
čuje cela občina. Jaz rad govorim z vsakim, naj bo klerikalec ali karkoli; Na sploh občujem rad z vsakim ne glede na stranko, posebno kadar je potreba, da zagovarjam našo nar. napr. stranko; to je naravno, in to je sploh moja dolžnost kot zaupnika stranke.
Slednjič pravijo, da sem vsak dan v klerikalnih hlačah. Ta je šele „kraitnaB, kaj ne! Čudno se mi zdi, da so klerikalci tako dobrosrčni, da mi pustijo nositi klerikalne hlače, med tem ko so oni sami večinoma raztrgani *er kažejo golo koleno kakor sv. Rok.
Tako vidite, ljudje moji, s takimi in enakimi stavki so me obsuli v svojem po vsej pravičnosti imenovan-m obrekovalnem listu. Vse predale svoje neotesane surovosti so odprli ter poiskali notri vse laži in obrekovanja ter jih vrgli vame, da bi me tako ponižali Katera roka je tisto pisala, je pač prav lahko uganko, najbrž da tista, katera ai prijela še nikoli za kmetsko orodje!
Cek z bridha. •
Brj8. — Med posestnike v Brjah se je
delila modra galiea, ki jo je določila vlada.
Delitev pa je bila taka, da se lahko reče, da
je to pravi Škandal.  Kedor bi   bil opravičen
dobid, ni dobil nič ali pa tako malenkost, da
je   bilo  sramotno  sprejeti.  Starešine zlasti
Skončnika Drejče in Tone  pa sta si  nasnla
, . .    , .             .     „. ,     ,   .           ..... P« mili volji in gledala, da sta tudi  svojim
flflftal udmao » njo.  Toda  dekle je  vkljub j redkim prijate|jeni ustregla   Ljudstv0 je yge
namene vidimo, in te namene iz p odbije m o tako, da ne bo na Goriškem nikdar več kraljeval klerikalizem.
vsemu temu ostalo trdno ter je pa potem pristopilo v naše bralao druStvo! Čast takemu dekletu, katero so je tako hrabro borilo proti ostrim klerikalnim krempljem ter zdaj prišlo v varno zavetišče pred klerikalci.... Tisti materi pa svetujem prav po prijateljsko, da naj lepo molči ter naj pazi na hčerko, da bi ne LaSla tako daleč, kakor je bila zašla svoj čas neka ženska. Nadalje mi Njihove j svetujejo,   da bi se izbrisal  iz  neke knjige.
Hvala l«'pa za svet, dragi klerikalčki! Tudi jaz bi svetoval Vam, da se izbrišete iz takih knjig, v katerih ste zapisani prav z debelimi črkami, posebno pa onemu velikanu gor na hribu.
Potem pravijo dalje v svojem dopisu, da jaz pravim, da mi klerikalec že od daleč smrdi: to je spet sama laž, za kar mi spri-
razjarjeno.    Vlada  vendar pozna našega župana in lahko ve, kako dela  z ubogimi našimi brejskimi starešinami, ki so razun enega vsi prav krotke živalce, in veadar mu zaupa podporo v razdelitev! To ni prav.   Zato pa tudi ni še zadnja beseda o tej delitvi rečena. Dne 12. t. m. smo imeli  posvetovanje, kako bi se vspešno vprli zidanja nove cerkve I in župnišča v Hihemberku. j         Določilo se je tudi, da bo na belo nede-
¦ ljo v Brjah velik javen shod, kjer se bo razpravljalo tudi druga gospodarska in polit, pra-šanja. Na shodu bosta govorila gg. poslanca Gabršček in dr. Frauko. Udeležba bo velika tudi od drugod.
Dvajset let pozneje.
Nadaljevanje
— »Treh mušketirjev". =
Francoski  spisal: =    ALEXANDRE  DUM AS.
(Dalji,)
—  Toda kaj dela v Boulogue? vprala Athos, ki je vedno in povsod iskal vzrokov ter se malo brigal za učinke.
—  Zasledoval me je, zasledoval, pravi Winter, ki je sedaj čul Athosove besede; zakaj Athosov glas je odgovarjal njegovim mislim.
—   Ko bi vas hotel zasledovati, prijatelj, odvrne Athos, bi bil moral vedeti za naš odhod; toda vse kaže, da jo bilo nasprotno, da je bil že pred nami tu.
—   Potem pa res ne razumem! pravi Anglež ter zmaja z glavo kakor človek, ki misli, da je brezuspešno, boriti se proti nadnaravni sili.
—  Zares, Aramis, pravi Athos, zdi se mi sedaj, da ni bilo prav, da sem vam branil storiti, kar ste nameravali.
—  Molčite, odvrne Aramis : jokal bi nad vami, ko bi mogel.
Grimandu se je izvilo iz prsi zamolklo godrnjanje, ki je bilo skoro podobno tuljenju.
V tem trenutku jih je zakllcrd glas z ladje; mornar, ki je sedel na krmilu, jo odgovoril, in čoln je zavil k ladji.
V   trenutku so bili prijatelj z lakaji in prtljagami vred na krovu. Poveljnik ladje je čakal samo še nanje, in komaj so stopili na ladjo, ko je ta odplula proti Hastingu. kjer so se imeli izkrcati.
V  tem trenutku so se ozrli prijatelji še zadnjikrat proti svoji volji na pečino, kjer se je še jasno razločevala grozeča senca, ki jih je preganjala.
V  tem so začuli tudi njegov glas, ki jim je za grozil ie zadnjikrat:
-   Na svidenje na Angleškem, gospodje !
XVI. Te Deam pc zmagi pri Lensn.
Vse tisto razburjenje, ki ga je bila gospa Hen-rieta zapazila in ki si ga ni mogla nikakor raztolma-čiti, je povzročila zmaga pri Lensu, o kateri je done-sel poročila na prinčev ukaz vojvoda Chatillon, ki je Imel sam velike zasluge za to zmago; poleg tega mu jo bilo tudi naročeno, da obesi v cerkvi Notre-Dame dvaindvajset praporov, ki so jih ugrabili Lotrinžcem in Španjolcem.
Ta novica je bila odločilna, prekinila je proces med parlamentom in dvorom v prilog zadnjemu. Dvor je utemeljeval vse velike davke, katerim se je parlament neprestano upiral, vedno le a potrebo, da se vzdrži Čast Francije in z drzno nado, da se premaga sovražnik. Ker so pa bili Francozi po bitki pri Nord« lingenu vedno le tepeui, je imel parlament vedno dovolj prilike, interpelirati Mazarina glede obljubljenih zmag, ki so dan za dnevom le izostajale; toda sedaj so se zares aprijeli, to je bil triumf,  popoln  trhunf:
vsakdo je sedaj razumel, da je dvor s tem priboril dvojno zmago, zmago na zunaj in zmago na znotraj, tako da je vsak, :n tudi mladi kralj, ko je zvedel to novico, vskliknil:
— Ah, gospodje v parlamentu, sedaj bomo videli, kaj porečete!
Tedaj je seveda kraljica pritisnila na svoje srce mladega kralja, čegar vzvišena, nebrzdana čuvstva so se tako dobro ujemala z njenimi. Še tisti večer je bilo posvetovanje, na katero so bili poklicani maršal La Meilleraie in Villerov, ker sta bila Mazarinovca; Chavignjr in Seguier, ker sta sovražila parlament, Guitant in Comminges, ker sta bila zvesta kraljici.
Kaj pa je sklenilo na tem posvetovanju, je ostalo strogo tajno. Vedelo so je samo, da ae bo pel prihodnjo nedeljo v cerkvi Notre-Dame »Te Deum« v zahvalo za zmago pri Lensu.
Naslednjo nedeljo so se torej vzbudili Parižani veselih src: v onem času je bil tak »Ta Doume nekaj znamenitega. Takrat niso še zlorabili te ceremonije, in imela je vedno svoj učinek. Zdelo se je, da se hoče tudi solnce vdeležiti svečanosti, kajti vstalo je žarko in svetlo ter pozlatilo temne stolpe metropole, ki je bila že vsa napolnjena množice ljudstva; najtemnejše mestne hiše so dobile svečano lice, in po nasipih je bilo videti dolge vrste meščanov, rokodelcev, žensk in otrok, ki so romali v Notre-Dame, podobni reki, ki bi tekla proti izviru.
(Dalje pride.)
Iz tolminskega okraja.
PodbrdO. —'V »Soči« smo povedali, da je naš fajraoSter Kragelj govoril v cerkvi o volitvah in zato je neki naprednjak vstal in Sel iz cerkve. Nadalje smo Se omenili, da se je g. postajenačelnik Testen župnika usmilil in mu pred sodnijo odpustil.
Fajmošter Kragelj je pa Se tako predrzen, (da ne rabimo primernega izraza) da se upa v „Pr. Listu" odgovarjati. Na naS dopis je odgovoril sledeče: »Slučajno sem dobil kos „Soče% kjer je bil konec članka iz nBaške doline". — Kar se tiče nauka za može, moram dotičnemu Jdopisniku, kateri očividuo ni bil v cerkvi pri nauku, pojasniti sledeče: Podpisani ni pričel razlagati o volitve možem, pač pa je rekel tako: Vem, da ste radovedni (bilo je drugo jutro po volitvi) kako so volitve skon-čale, in sem vzel listič, in naznanil Številke; to je bilo vse, kar se volitve tiče, Kes se je naprednjak Jakob Torkar, ki je sedel v zadnji klopi na koncu, vzdignil in Sel iz cerkve kamor se je hitro povrnil. Župniku ni nič rekel in podpisani ni tudi nič slišal, torej mi ni bilo treba vtihniti, ampak sem poduk nadaljeval.
Kdor pride iz slabega namena v cerkev, je pač boljši, da doma ostane. Postajeuačel-niku se nimam ničesar zahvaliti.
Valentin Kragelj, župnik. To je pač odgovor, pri katerem se prime pameten človek za glavo in se vpraSa, Če more duhovnik, ki se Šteje za izobraženega človeka, kaj takega objaviti! Ni čuda, ako »vera peša", če jo imajo taki ljudje v rokah. Torej sam priznava, da je v cerkvi govoril o volitvah, in naznanil razmerje glasov, ob enem pa pravi, da ni v cerkvi razlagal p j volitvah. Priznava, da je naprednjak J. T. vzel klobuk in odšel iz cerkvt. Mi smo pisali (in Se enkrat pišemo), da je rekel omenjeni naprednjak: »Volil sem včeraj, danes | sem priSel h krščanskemu nauku" in da je na to župnik vtibnil o volitvah. Ali ga je župnik slišal ali ne, to nas ne briga. Res pa je, da ni župnik potem o volitvah besedice več črtnih Kdo je prišel iz slabega namena v cerkev? Župnik, ki pride naznanjat izid volitev, ali pa naprednjak, ki pride poslušat krščanski nauk? S tem se je udaril samega sebe po lažnjivih ustih. Nam, ki ga poznamo, ni to nobeno iznenadenje. Zadnji stavek: „Po-stajenačelniku se nimam ničesar zahvaliti", pa moramo malo bližje si ogledati in pojasniti, da se moža še bolj spozna. Stvar je ta: Župnik je dobil po železnici vino. Da bi ga takoj pil, ne čaka Bavise", ampak gre na postajo in hoče vzeti vino. Gosp. postajenačelnik mn pravi: „Blago dvignete, kadar prinesete »aviso"; brez „avise" jaz sploh ne morem izročiti blaga." To ve vsak človek, le fajmcšter je mislil, da zanj ne veljajo postave in predpisi. Razkačen gre v bližnjo restavracijo in začne v pričo gostov zabavljati na g. postajenačelnika in kriči: Ta lu m p mi ni hotel vina dati, temu Inmpu že pokažem! In res po svoji stari navadi se zateče k priljubljenemu orožju — zahrbtnega ovaduštva in naznani g. postajenačelnika na Železniško ravnateljstvo. To ga je pa postavilo na laž in mu povedalo, da je g. postajenačelnik pravilno postopal. Ob enem je tudi prizadeti g. postajenačelnik zahteval zadoščenja za Žalitve. A župnik tega v svoji duhovski ošabnosti ni hotel storiti. Ali bil je pozvan pred sodnijo, kjer je moral povrniti vse stroške in dati zahtevano zadoščenje za žalitve, da se je rešil kazni. (Nesrečna podbrška sv. cerkev, ker morajo njeni papeži a la župnik in mežnarjev Ivane trpeti za svojo gorečnost pred sodnijo, kjer jim niti strokovnjak za lonce, dr. Dermastja, ne more pomagati.) O. postajenačelnik mu je le v svoji dobroti odpustil kazen. V zahvalo je bil zopet (seveda brezvspesno) denunciran. Sedaj pravi Balant, da se mn nima ničesar zahvaliti. Da, da, laž-njivi Kljukci še žive! In potem se še čudi, da spodobni ljudje nočejo več ž njim občevati Da se je s kandidaturo g. Torkarja z drugimi klerikalci vred vlekel, sam potrjuje, ker na članek o tej .stvari molči kakor grob, dasi je mnogo večje važnosti nego ta, na katerega odgovarja. Ali je Torkar tako kratke pameti, ali je že popolnoma v župnikovih verigah, da ga ne spozna in se reši njegovih spon, ne vemo.
Iz cerkljanskega okraja.
Orehek na Cerkljanskem. — V preteklem mesecu je znesel naS nune svojo jezo na na-predojake, češ, da ga ne častimo. Rekel je;
ne iSfiem čaBti, ne maram za čast, vsi me po- j znate, da sem orehovBk? vikar, poznajo me v Cerknem, na Reki, na Bukovem, v Hudtfužni; tisti, ki me zunaj ne pozna v Cerknem, ni potreba, da me tudi tukaj časti. Povemo Vam, da Vas častimo le kot du&nega pastirja, kot politika pa ne. Dne 9. marca, ko ste peljal volilce na volišče, ste bil politik, našl nasprotnik; kot takem« ne bomo privzdigovali klobukov. Rekel je, da upa, da kmalu1 dobi od škofa dekret, da gre od nas. Voščimo mn srečno pot. Žalovali bodo le tercijali in ter-cijalke. Rekel je, da je slišal v Cerknem, da je nekdo govoril: sedaj jo prebijemo Skalo sv. Petra. Seveda od nas ni nihče tega govoril. Torej ni treba takih rečij pripovedovati v cerkvi. Morda pa ga je kdo vlekel l Rekel j je tudi, da je nekdo egitifal v Orehku, da duhovnikom napredni poslanci plačo znižajo. Tega ne mislimo, mislimo pa, da jim je ne bodo višali. Bral je tudi pastirski list. Pravil, da je papež še zmerom jetnik v Vatikanu, odkar so mu vzeli kraljestvo. Tožil je, dE boj tudi pri nas tako, kakor na Francoskem. Bral je na prižnici tudi neko izjavo, da se je širila govorica, da je podkupoval nekega vo-lilca ter da če bo kdo še govoril o tem, ga bo sodnijsko preganjal. Veliko ljudij pa ni razumelo, kaj je hotel povedati, ker ni povedal, s kom se je govorilo, nekateri pa so govorili o „mušu" I
Poraza od deželnozborskih volitev ne more pozabiti. Pred kratkim nam je pravil raz lečo: Velika skala, ki se vdere s hriba, se vali navzdol začetkom počasi, potem z vedno večjo silo, tako da polomi drevesa in razrije zemljo, dokler se ne razdrobi v dolini na tisoč kosov, Najbrže je mislil na pretekle volitve, ko se je zdrobila klerikalna moč na kose. Potem je pravil o Kristusovem trpljenju, kako so se zbirali v Jeruzalemu farizeji in pismouki, vsi sovražni nad seboj, kako pa pa so se zedinili proti Kristusu, da proč z njim, ker ga ne maramo, ^ekel je potem, da ta slika se ponavlja tudi dandanes. Različne stranke med seboj sovražne, so se zediniie proti sv. cerkvi, blati se papeža in to ven do zadnjega kaplana; najhujše je, ako človek zgubi vero. G. Hliš, povejte nam, kdo izmed nas blati papeža in kaplane? Če bodete tako nadaljeval, g. Hliš, se bodete le smešil. Tudi tega vam ne verjamemo, kakor ste reke!, da iz jeruzalemskih razvalin kliče prerok Jeremija, da spreobrnite se, še je čas. Potrpite malo! Šest let ni dolgo; takrat se vam prekucne cel klerikalni hrib, ne le velika skala.
Iz sežanskega okraja.
Požar » Koprivi. — Zgorela so gospodarska poslopja: skedenj, senik, hlev, klet krčmarju in posestniku A. Boletu. Škoda je precejšnja. Zavarovan je Bole pri nSlaviji".
Iz goriške okolice.
ŠtraJkalO je včeraj y podgorski papirnici okoli 50-60 žensk, in sicer radi strogosti nekega Mermolja; hočejo, da se ga odstrani ter postavi drugega na njegovo mesto.
Domače vesti.
Smrtni lOSI. — V Sedlu pri Breginju je umrl g. Franc Lazar, posestaik in trgovec, po kratki bolezni, sta r nekaj nad 40 let. Mož je bil torej Se v najlepših letih, jako inteligenten in tudi precej izobražen. Pred leti je stal v ospredju naprednega gibanja, zadnja leta pa ga je bolezen potrla in končno usmrtila. N. p. v m.!
Sloiensko gltdallšče. —  v soboto je bila
vprizorjena Meškova žaloigra ,Na smrt obsojeni." — Snov je zajeta iz življenja koroških Slovencev ob času volitev. Naslikal nam je v njej Meško nezavednost slovenskega ljudstva, njega spoštovanje do nemškega in antipatijo do slovenskega jezika. Fre-dočil nam je tudi terorizem mogotcev do od njih odvisnih revežev, boj med pravimi Slovenci in nemškutarji. Igra je ugajala večini poslušalcev, kar je pričalo gromovito ploskanje in mogočni „Živio". Igra je sicer tako zasnovana, da marsikaterega res navduši 1 — IJloge so bile v dobrih rokah; posebno pa se je odlikoval te večer g. Molek kot Zabernik, izpit, zapeljan kmet, ter g. D a-nilo kot pastir Jurij. — G. Kreisova je bila mična natakarica in sirota Kristina, g. Kucfč pa dober v vlogi rodoljubnega Ivana, ki se je vrnil iz tujine. Le škoda, da ga je pisatelj tako hitro ~- ubil. — O tej igri morda ie kaj več o drugi priliki,
V nedeljo smo slišali prvič v »Trgov- -j skem Domu" — opereto „M a m zeli Ni- ! fcouche", spisala H. Meilhac in A. Miland, uglaabil Herve. — Dirigiral je g. H. Benisek iz Ljubljane. — Občinstvo je prihitelo od vseh strani, tako da je bila dvorana nabito polna. — Opereta je jako ugajala, zlasti ker je godba lahko umljiva; na drugi strani pa so pripomogle k dobremu vspehu tudi izborne pevske moči. — Zlasti se je prikupila gč. Thaler jeva kot Deniza de Flavignv s svojim polnozvenečim glasom ; občinstvo jej je po vsaki pesmi viharno ploskalo. — Dosti smeha je vzbudil g. Povhe kot C&estio, organist, in g. Molek kot ravnatelj gledališča Lepe karikature so bili tudi gg. Dragu ti novic kot major in g. Nučič kot navaden vojak. — Enaemble ljublj. gledališča se je jako prikupil občinstvu, škoda, da se že danes od nas poslove. Želeli bi jih videti kmalu zopet med nami.
Včeraj se je ponovila opereta „Mamzell Nitouche". Obisk je bil slab. igralo pa se je dobro, kakor prejšnji večer. Predstojnico je igrala gospa Danilova.
Oinss ji zadnja glidilliki iriMiu, — Ponovi se Cankarjevo ^Pohujšanje v dolini šentflorjanski". Ob ti. danes zvečer predava g. prof. Oz v al d v Čitalnizki dvoraui o tem Cankarjevem delu, da bode občinstvo farso lažje umelo. Pričakujemo danes za slovo igralcem po voljuega obiska,
HirinlBle, Ameriki. — Kličemo slavo in na mnoga leta hrabremu boritelju za narod, svobodo in napredek, g. deželnemu poslancu Andreju (iabrščeku; kličemo ob jeduem vsem naprednim poslancem: živeli!
Sledi 20 podpisov.
Podpisi kažejo, da so ti naši rojaki večinoma iz gor, zlasti s Cerkljanskega.
Neki) opizk • fllldllČU. — Slovenci v Gorici napredujemo prav naglo. Kdo bi bil !o mislil še pred 10 leti, da bodo možno gledi-ške predstave v takem obsrgu, kakor ravnokar minulo gostovanje članov slovenskega sodišča v Ljubjani. — Danes jo tu že dovolj občinstva za take prireditve.
Toda nekaj opazk je potrebnih, rodoljubnemu občinstvu ua uvažt«vanje.
Dogejalo se je, da so začeli posamičniki nestrpno ploskati, ker jim j« bil odmor predolg. — Tem bodi omenjeno, da „Trgovski dom" ni še pravo in popolno gledišče; oder je veliko pretesen, da bi bilo mogoč«; z lahkoto izvršiti premembe med dejanji. Zato je treba včasih več potrpljenja. Ploskanje v takem slučaju vpliva le slabo na prireditelje in igralce. Zato računajmo z razmprami in po trpimo!
Še večjo breztaktnost je zagrenil tiekj — akademik v nedeljo. Bil je par uwhv<>v na Dunaju in morda tam ž« povohal v kako gledišče, — zato pa primerjal nnSo open<u> z dunajskimi prireditvami. Razsodil j»\ da naša opereta je bila slaba, za?o dal duflka svoji umetniški duši ter -— brizgal. Neki gospod iz Kranja je rezko zavrnil neotesano spakovanje ^akademika* ter se je čudil, da so ga domačini pustili tako m> miru. — K temu opažamo: Moglo bi biti vse veliko slabše, a Se ne bi si mogli dovoliti brizganja ! Ko mur take naše prireditve ne ugajajo, m) ostane doma. Ako se mu zdi, da ni zanj do*ti dobro, naj zapusti gledišče. Z žvižganjem dokazuje samo svojo nadutost in brezobraznost.
Ntznosni ruitri u miki.     Zopet de
žijo dvojke, zapori, „k»rcerjis izključen]«, prostovoljni izstopi vsled brezobzirnega in brutalnega nastopanja nemških profesorjev. Zopet je v ospredju tisti naduti supl»*niek Brechler, ki je gospodar nato realko. Sin je nekega nadzornika, zato mu je dovoljeno vse. — Prihodnjič se bomo obširneje bavili s temi razmerami. V deželnem zboru pa bo treba korenito obr&čuniti t nadutimi uničevalci naSe mladine.
Poštni inlttiičii slviki u priti Trs?-ŠI.*W III fillfll. — O tej poštni ambulnnčni slulhi smo navedli lani obilo pritožb. Pri.Mjensi je graškemu poštnemu ravnateljstvu, in nsroSki uradniki delajo nered. Poslanci Hribar, Ry-baf in Mandič so stavili v državnem zboru predlog, ki se glasi:
C. kr. trgovsko ministerstvo blagovoli odrediti, da se ambulauftna služba na Me-znični progi Trst Št.Vid m Glini odvzame graškemu ravnateljstvu, kakor tudi, da *e po otvoritvi turške železnice ambulanta* služb* uredi tako, da m hoda trpela vale d nezadostne jezikovne usposobljenosti organov, ki jo bodo imeli oskrbovati.
Nadofžno rihnSiiriki tupttstre! - Kar milo
se mora storiti človeka, ko čila v .Gorici", kako vestno je sestavilo ribemberSko županstvo pod vodstvom spoštovanega očke Pavlica seznamek občinarjev, med katere naj se porazdeli vitrijol I In za tako vestno delo mora županstvo slišati še očitanje. To je res hudo za župana Pavlico! Čudno je pa to, da se pritožujejo radi razdelitve le napre-d n i občinarji; klerikalni so zadovoljni. Pritožbe v „Gorici* so izmišljene v namen, da se prikrije pristransko razdeljevanje od strani županstva. — V »Gorici* pa čitamo tudi, da je seznamek občinarjev glede" vitrijol a pregledalo in potrdilo okr. glavarstvo 1 Ta je lepa! Kaj na glavarstvu v Gorici le sedaj ne vedo, da nt nič verjeti rihember-škemu prefriganemu Županu Pavlici, ki je tudi. to pot pokazal naprednjakom vse yvoje strupeno strtnkarstvo ter se maščeval nad njimi radi volitev! ? Žalostno, da se na tak način razburja ljudstvo ter pomaga ljudem, kakor Pavlica, stresati nad mirnimi občani svojo jezico! Vladne podpore pač niso za to namenjene!!
Fimttl fSMjlillCI - Klerikalci ustanavljajo posojilnico na posojilnico. Same farovške posojilnice I Povnodl bo komandiral le nuuc. V Grgarju bo za blagajnika pri novi pa-Bojilnici kur a t, v Sv. Križu na Vipavskem je načelnik župnik Kodre, v »katoliški* posojilnici za Kozano Vipolže bo i ta gospodaril* pa kar obe uunci; kozanski bo m blagajnika, vinotoki pa bo ravna! druj?« pod«. Lrpe reči! Kdor se hoče poslužiM teh farov-Skih posojilnic, bo tičal globoko v klerikalni mlaki. Ustanavljati pa te posojilnic «*ik--»m» Aka profesorja dr. Pavlic« in Svitoslav Pn»-turov. Ta slednji namreč' hoLe dobro živeti pri »Goriški zveri*. Z«io mora Uiuni p* tudi nekaj «iela Čim veL posojilni.:, Um bolj UMNtMO plačo bo zahteval. Haj piafa »neumno ljudstvo" ! Plačan pa J... to sedaj !t*ji» tako, da to ni uii prav v Hkiadu t denarnim sta njem .Ceoirifug** in ,Uorilk» «««*, i'* ministri in profesorji marajo biti 4ob?o plačani, Ljudje božji, |« hitit* v hroesk* |ww-jihnVe kovat sebi odvisnont pa redit top* može!
V KISlSIC Ifthi gifi&tft «4 •vr^AA včeraj odboru morskega zdraviltfč« v Gradivu s v oso iUK) K, zn ircuvnku floto v Gorici p* posrttl! U" dulo»Vno podpora »i |,t tajska 40*} K SimiJiJ ilisii f M\ *¦> bili močan ai, ] fc«>r v Jinla ai bilo ujšui..it**rwk»^a odposlan'-* s Schullcroa. Samo v it. rVrjanu f llrdih Uhu Gorice jo bil. Zlaiti »«« niL'il&rmi v ^p^Jaih lSrdih, kj^f s,* kulonoai poS->ža*%;a #7c<L* II«-gutTjft prt»4ttt>u> sUbo s*'<mJi J-diuJiifru- b* **¦ nič o koloo»tvti * iirdils Kj«s *»**, j** bil poslanec Koti',-' '* Toliko j«» oovui, pr«*il, s*«ka «e poteguj«? /.« koloni* in kako ;ii» bo p>ai*-(tal - s*d*j pride v <t??.<>2o tninbh>r«ki o«! po*!anw, *i o^lttdt r'ur»aoij-3, *3ov«»n«*i koiaoi v Hrdih ^o |!* L»m«a Hkm'<.t ;v;<v ^r^-* &> htda. <^koli M**d*m« in !U};aar» wi*tt svaip-j® i glavami ti*r anth].o, d* ?<> jih «i*.*,*ks L±-sjiodje *op*»t pnkras   ian»!i «:*   ro:-^.         Kje
jf bil Ion. da ai po|*»;j*l ,*i,-fcaUv--f«A i.k*4 uboge slovenska k*>lwn» ''
P*Zlt! - S>*k* iW'S-u3Sa:,» .š'.v>v j-:*e:i3 društva J«» skicaila. d* »^i-t* c* Krsc j-,* nin.?-ko   k«'^-«,   katera   l<*  tv«iU   »rti**   r*.**v*
ljubljenca, p^amka S. «»r<i^:ir.,i:* \fb-i *it«y* Krna ca j .«iio;i iccc*^ lir-^tJ.ik r.aV,v.; »lavci^mu »inu p!anin. p^ntit, k*i*n *j.f#»;-j;* v moji* v«ur«i> okrii;** trajaj!* V:;rJ,4Us kt sili ffh pUnii). d* U ^UviH Iv^m b,-:it» &* rav<». h k<K*e N> n.U4 ptaniac r**% j.^?ai«^» planinski raj in !* nfUk ilrt \y^" !;<*«* *i.> veu^k* domt»in«» N*y«] ^t^ii* nt U> s.*^-.t:.l uhi.-kali p^uiki«vv* roj-nm.« hi**1 c;a ^ f*r.*« in groba jri »v rr^r«*iv">i Msi: f^*kj' M>;» o r^r«dhi S. <»r>''^>rn;V,«i«' k^> ** f..-r* vre>eu*Hi, nail p*«Rtk cver« dutttj u. z *%•**-.:. nsgro* ;*¦, najpriauvc^: v***;.*, *'- ¦-'•' iKM>pt>M-fjil «'i«»4 SU>*i»n--i is !j/{ testis z* tlrt^imV«* t*} in tt kfA*,:;«* r..t.t* f %"».¦':.••>, katero ;<• o« uko i.*kr»nvi !'>•'¦'..¦ /»:.;. •»* obravftnio do s?*k^4 fv.\*k« « t*is#3-» ir..**:;:. pri-*pcfajm:> «!*ak j-«> n. t; m^A. i* +* c* shem Krnu (i&rt>:*2 <hU&* »; ul ?¦ '»f**..-*-eicevakoi1*! • uSš;*>r Sojik«* yA;*if«Ja:**» •-* P   U. * Tolaiiiau.
i*m ^wt ktnt m tm * mm
¦ - To j*> &* kihko v«t*it 4aliwm, e*tl%t *a prbtr»;ifi ktorikslci a« .Ue » »io;tot ,k*to takimi4 vlig*UifAai, katorih dofci*** »* p»; i# res n obmejna .slo***&***>, i»|»k % llmkala^ tunnebe. Te n^itH.v m ttMi»j»»t# a*IaW ** to, th bi +i> J&t4oT*Ja drmll4 «t. Cirtfi is Mi»i<«i«. hrulba |-a m* *a»« uprti fkod*. uto
kupnjmo vžigalice dražbe sv. Cirila in Metoda ter ogibajmo se vžigalic klerikalne stranke, v politične namene pripravljenih. Naznanite nam imena onih, ki bi se drznili prodajati klerikalne protislovenske vžigalice!
PrllOihl 0 Pflitfll NblnlBlOl v Gorici za Sta-rogoro in Kožno dolino, katero ima tamkajšnji mitničar, se množijo. Tam ležijo pisma iu stranka nr.j voha, da ima pismo pri mitaičarju. Že večkrat se je zahtevajo od poitiieia^ravnateljstva, naj nastavi pismonošo, ali stvar se le zavlačuje ter se ne reSi povoljno za prebivalstvo. Pripeti se, da tudi kako pismo m Ajfeevico obleži tam. Ljudje ima škodo vsled te nabiralnice brez piimonoše, zato naj se vstreže opravičenim njihovim zalitev&hV    **""'
KijKtfrtiii Ijvlji r Trst« si - vratarji. -(Smešna a resnična vest). ,Bil sem minule dni v Trstu na okrožnem sodišču in namest-nlfitvu — v važnih zadevah. Na obeh uradih mm jih nagovoril slovensko. In na obeh so mi odgovorili laško, rekoč: „La vada del portier Informarsi, io non caplaco slavo.* To me je tako vjezilo, da mm zareotačil prav odurno. Portirji znajo vse, uradniki pa nič." X.
tZirtf Sltsljt. — tKMeina Joaipina Kra-vos iz Vrtovin* je bila obsojena »a 24 ur zapora, ker ae je njena hčerka, ki je ostala brez varaua, tako hudo opekla pri ognjišču, da je umrla.
Lest tednov ječe je uj<d 11' letni Iv. Oregofič iz tVrvinjana, ker se je zoperstav-lj*l redarjem, ko so ga aretirali, in jih zmerjal.
ItfftM tililtiti II Ustji pri AjdovSčiui priredijo na belo nedeljo javni ples pri žu-panu Igu. Miiviiu. Nadejamo »e obile udeležbe, htiraia bo godba i/. 1'rvatiue.
ZflliJtM - Jant'* Ferletič k Doberdoba It. 75 je izgubil v ponedeljek v <Jorici 40 K.           lV*ten   najditelj je naproSen, da
mu »*te *rce, ker je mož reven.
Zveza narodnih društev.
Inki ia M^i faitrt i Šl. Aiirtii j«
iimdo dne 12 aprila moj letni občni zbor. Icvutjem m lui • ti predsednika: ii. Josip Buda I, za podpn d*c duika g An:o:i Nnnut, m tajnik« g Ljubit ilufotin. za blagajnika Uidot N a n u t, *a pevovodjo g. Krnil K » m «1, za aamestsik* pevov. g. Matija t' l o h -ni čar; odboraiiki so gg. Andrej Zavad Uv, ho H1, j »ter, Alojzij Ilrajnik, An-tifej N * a u t. v*k!eniio se je, da »e naroči na č**opiw?.  ,*v:lim>*l\ JVlarski Si**t* in ,Svy-
U U. PtfJ*. -• l'*vsko izobraževalno drtiU«o „i*r«Hl*ro" »pri/ori dne 2*). maja »'JO*. rw;&s&*at> dramo ,Ma*; »pisal K. <»«otfi.
laziti*. "iieirk Kuffalo Biiovtti In-di;»:*'*^v pride v Sc»ih>ia;e na Velikonočni po« ur.>E;*k ta ea.«u-pij<» ;;» o4ni dru>lva »Nada". Nau&tai **i*;.»r«i objavimo v četrtek.
Trprtif - aferli« ii ppiiafflft m\l
Wm   mnknUm   il!Tt*&ff   trftvstifi
fnttn ,«»' t iw&. -"Viinžbd
** # |> r «• | ©s e< 1 po«!ovodja ta ot deželo, 2 k»;;«avt>ij» i k koropondetit, I pomik, * koo-s#fi«si *'» ivtR&Ftitko* melane stroke, '2 pomoč-eika <;¦*****,; ¦k«- strnite, 3 ^močniki manufak-tera* itrtfie, I pom^ffilk železniške stroke, *2 k cfcsri*tie;f» 3 prodajalko, «» učencev.
M o t b « il«e|0" 4 ko»l§rati, 2 koji-fvt#d)i, W pomočnikov »**»»* »treke, 3 polnili 8j*if*tt;;»'ke »srake, 2 pomočnika aifti&iltor** tSfvkf, *' j^nJOltiikA leJezainar-»4e »i*c«*, .< («tm»fttiki »odae in g&laot. *li*dk*. U lc&i#d.*tlaj, § biagij&itark, ** pro-•li^iil, S a*«k*. — Ptacrvdlovalairjt poiluje t* 4e;oi*;j!!*e f^r^boaut breiplačno, ia de-Vsimrt'* jrcis muli «rf*ked»iai
p-t vrt' m wt*t* iw]fjw um, ki t»»
p?t}'*)ie ui«iJ* ^os^*k^» **var.jvaaja m tmtlt^ si^ilt^a,*«,, je te dni (»bjavljen v >1ri»te^."2, rakotrr, fckraio je prijavljen vzorni 5,«-»:,/-»s? r«19*! f4 d^I-^iC** po^.oi«!^ »plodnega f#»i$;*k^iira Mtada, Itiprave za izielbo m-»«¦<?*»»;§ «e Uko t6*so 'rte, -ia t» prt *ua-kew ta-Uv;!;*« Isrtka more »poznati jasneje, -ta nlfiM f«iy«rs *apo*UTfya »Mteresa tlovcn-»lah h'j<ttmztfjT Pfifraflja *e mo-^Ks nem« Ii* l?4t>;*m P?»i *tas«s aicer le direktno s* w*i »|\*«Air.'?it kje in s kakim ob«egom i# »»tatov* f!^l«»iBe {MHlortlaiei*, iz preripbov o M*u*i f;*»!*I*ttt pa m vidi, da je že odlo-*#** <*»ia Mlib krajer. Kačelitv© bodt ftelo to> člJi»t, «1 uh jih mora itaoovatt osem , »i >tije Avic/tjtkem,   Itlri   ja   ffeti  izme4 '
interesentov na Češkem, po dva člana pa iz skupin deželnih poslovalnic, a) za Moravsko in Šlezijo, b) Gornje Avstrijsko, Soluograsko, Štajersko, KoroSko ali Tirolsko in Predarel-sko, c) Kranjsko, Trst, Primorje ali Dalmacijo, d) Galicijo ali Bukovino. Videti je torej z za nas žalostno jasnostjo, da Hdemo zopet deležni one dvomljive prijetnosti, ki jo nudi skupnost z Italijani ob laSki komandi,
i? -f*i«i!B(JlI,,i| kirtw ,B «Wtlcw. - Svo-
*bodnaYveza'*a^rtra!ir poslance^ je bila pri ' ministru notranjih del ter mu izročila svoj sklep, naj bi se tudi mali kmetovalci in rokodelci pritegnili v zavavovanje za starost in onemoglost. Minister je odgovoril, da mu je predlog simpatičen, vendar bi bilo želeti, da bi prišli srednji stanovi s pozitivnimi predlogi pred vlado. Vendar je treba premisliti, da je med zavarovanjem delavcev in samostojnih kmetov in rokodelce? velika razlika; pri delavcih pridejo v poštev trije faktorji: država, delodajalci in delojemalci, katerih vsak bi nosil tretjino bremen. Kmetovalci in rokodelci pa bi morali prevzeti sami dve tretjiui bremen, tako da bi plačevanje ne bilo v ni-kakem razmerju z rento.
Rllirtl lljfiil|l Silltltfiigi Sfltt- — Kakor javljajo z Dunaja, je vlada konečno opustila misel, da bi ustanovila sanitetno minister s t vo oziroma državni zdravstveni urad po nemškem vzorcu. Reformira se le naj visi zdravstveni svet. Med drugim '.ostanejo zavodi, ki so bili doslej priklopljeni vseučiliščem, samostojni ter bodo podrejeni najvišemu sanitetskemu svetu.
UrsdoKt i nPjrofninir-ji" v Tržiču naznanja vsem svojim cenj. naročnikom, da so se vsled preselitve v Ljubljano in s tem zvezanega ogromnega dela, zapoznele Številke 11 in 12 d^ega letnika nPerotninar8, kakor tudi odgovori na razna došla vpraSnnja, kar se blagovoli oprostiti. Omenjeni številki izideta »kupno okolo sredi aprila t. 1. ter se razpošljejo se h Tržiča. II*. letnika prva številka bode izšla v pričetku maja in sicer iz Ljubljane, Jane/. Trdinove ulice št. 8.
Koliki zlita porabi lidditrlja ? — industrija
zahtev* čedalje več zlata. V Ameriki se je od leta 1S90. do 1905. pwaba zlata v industrijske namene podvojila. Na celem svetu jo potrebovala industrija leta 1890. zlata za 2-10 milijonov K, leia 1905. pa za 340 milijonov K.
Politični pregled.
fttiikigi cesarja n bo t Pulj. — Kakor se poroai sedaj i/. Pulja, nemškega cesarja ne bo ije, marveč utegne obiskati nekaj krajev v Dalmaciji.
Msblllziclji ti|lilki mornarico. — nDaiiy
Telegraph" poroča, da se bo odslej cela angleška eskadra za en mesec v letu oborože-vala ter opremljala kakor za vojno.
ilialstariki indstitlk  Beck  je  dospel na
otoke Ilrionske pri Polju. Predsednik Beck pa se je moral nemudoma vrniti na Dunaj radi umora galižkega namestnika.
Razne vesti,
Galiiki MRitnik pf Potočki -umorjen.
V nedeljo popoludne je bil umorjen v Lvovu galifiki namestnik grof Potočki. Brzojavke o tem umoru se glasijo takole:
Lvov 12. Slušatelj filosofije Miroslav Siczvnski je prosil pri namestniku groiu Po-tockem avdijenco, in sicer zato, da bi mogel dohiti suplentnro na kaki srednji šoli. Med avdijenco, ki se je vršila ob 2. uri popoldne, je Siczvnski trikrat z revolverjem ustrelil na namestnika Kr ga ranil nad levim očesom, na nogi in na levi roki.
Namestnik grof Potočki je ob 3. uri 15 minut umri. Morilca Miroslava Siczvnskega m aretirali. Siczvnski je rodom Malorus.
SiHzvnskega so odvedli na policijo, kjer je izjavil, da nima sokrivcev ter da ni atentata izvrj.il iz navadnega sovraštva, marveč iz povsem politično razlogov, in z namenom, da ubije namestnika. Siczvnski je bil pred leti obsojen v zapor, ker seje bil udeležil izgredov maloruskih dijakov. V maloruskih krogih je bil na glasu kakor zelo marljiv agitator.
Listi poročajo, daje Miroslav Siczvnski zaklical namestniku po dovršenem atentatu, da je to storil, da maščuje krivice, ki se godijo malornskemu narodu. Aretirali so tudi mati morilčevo.
Namestnik Potočki je bil rojen leta 1861. Ko je skončal vseučlliškeštudije j'v  bil pri-
deljen poslaništva v Madridu in potem v Londonu. Ko je umrl njegov brat, se je lotil uprave svojih velikih posestev. Leta 1900. je bil izvoljen za drii?vno2borskega poslanca, leta 1903. je postal galifiki namestnik.
Daljša poročila pravijo, da ko so služabniki na prvi strel udrli v avdijenčno dvorano, je atentator zavpil namestniku: To je zakrivice maloruskemu narodul Morilec je potem nameri] revolver jia uradnega slugo, ki ga je pa premagal. Siczvnski je bil na to povsem miren. Težko ranjeni namestnik , pozval, kazaje z roko na morilca, prihitele sluge, naj ga zgrabijo. Koso sklicali zdravnika, se je Siczvnski porogljivo smejal, rekši :Tojevsezastonj! Izjavil je, da je že davno sklenil umoriti namestnika. Že dve leti je nosil seboj revolver.
Do pozne nočne ure je bila'pred na-mestniško palačo zbrana na tisoče broječa množica ljudi. Vse predstave v gledališčih in drugih, zabavnih lokalih so bile odpovedani?. .7—
j ,rIstočas»o, ko je bil zaslišan Siczvnski, je bila hišna preiskava v stanovanju njegove matere in po kratkem zaslišanju je bila tudi ona aretirana. Morilec in njegova mati sta bila izročena kazenskemu sodišču.
Cesar je včeraj predpoludne vsprejel v posebni avdijenci ministra za notranje stvari barona Bienertha ter si dal natančno poročati o umorstvu na namestniku grofu Potockem.
Listi poročajo, da je policija na ukaz preiskovalnega sodnika aretirala tudi tri sestre Siczvnskega in njegovo sestričino, ki je pa bila kmalo izpuščena na svobodo. Poleg tega so se vršile hišne preiskave v uredniških prostorih glasil ukrajinske stranke „Svoboda" in „Dilo" ter v stanovanju urednika Zegielskega. V prostorih maloruskega dijaškega društva je bil aretiran vseučiliščni slušatelj Zamora. Preiskovalni sodnik je včeraj in danes zaslišal morilca in druge aretirane osebe.
Premoženje, ki je zapustil pokojnik, cenijo na 50 milijonov kron, drugi njegovi sorodniki so še bogateji.
Pogreba grofa Potockega se udeleži mi-nisterski predsednik baron Beck, in ministri baron Bienerth, Abrahamowicz in dr. Kori-towaki.
V gališkem deželnem zboru je po poročilih zagovarjal složno delovanje vseh slojev dežele. Nasproti maloruskemu vprašanju se je kazal vedno koncilijantnega politika. Kakor glavni poročevalec proračunskega odseka je vedno priporočal, da se primerno dotira tudi maloruske zavode.
Leta 1904 je grof Potočki nagovoril tedanjega ministerskega predsednika pl. Koer-berja, da je šel na informativno potovanje v Galicijo, da bi se osebno prepričal o pomanjkljivosti uprave.
Doa Biva in sttor Fumagalli obsojena. — Kakor smo poročali, so se godile v zavodu nune Fumagalli strašne re5i z malimi aekleti. Glavni krivec je bil don
\ Riva,ki je sedaj obsojen pred sodni jo • v Milanu na lG^let ječe in 600 lir globe.
Fumagalli je obsojena na 10 mesečev
v ječo.
LJu&IJansfCl Škof je dogospodaril s posest-stvom v, Gornjemgradu. Graščinsko pisarno so zaprli ter akte in pisma odpeljali v Ljubljano. Baje bo „gospodarila sedaj na graj-ščini neki kaplan Berk, toliko časa, da se zapravi vse, kar se lahko kmalu zgodi.
Konferanca o ttovlh prlsfaniščnlh delili w Trstu pri Sv. Andreju se je vršila včeraj pod predsedstvom trg. ministra Kedlerja; glavno glede nabrežij VI. in VH.
»Ruski Inženir"; — V hotelu „BelvedereB v Pulju se je bil oglasil pred par dnevi neki elegantno oblečen gospod, ki je hotel imeti dvorano za predavanje. Dvorane ni najel, ker gospodarja ni bilo doma, pač pa je rekel, da se vrne. Kmalu na to se zbere neki večer obilo izbranega občinstva v imenovanem hotelu, da bi poslušalo predavanje ruskega inženirja. Ali občinstvu se je povedalo, da tu ne bo nikakega predavanja ter da ni nikdo najel dvorane v to svrho. „Ruski tinženir** si je bil znal pridobiti vizitko neke ugledne visoke osebe ter je hodil ž njo okoli v mornariških krogih, Ro si je teko prisleparil precejšnjo svoto denarja, jo je popihal iz Pulja.
Ni Smrt na vešallh je bil obsojen v Mi-trovici Dmitrij Zec, ki je 9. febr. t. 1. iz zasede vstrelil Ivana Hadžič« in njegovega spremljevalca. Rekel je, da spremljevalca ni hotel usmrtiti, Hadžiča pa se ni bal, ker mu je baje pretil, da ga ubije. Zec je kmet oče 5 otrok.
Razbil S8 Ji parnlk „Hohenzollerns, last severnonemškega „Lloydaa; na obali Sardinije na potu iz Aleksandrije v Marsilijo. Taka vest se je razširila iz Londona.
Najmanjši vojak francoske vojske je Marcel Lollier, ki je visok 125 cm. Na Francoskem pri asentiranju zdaj ne gledajo na visokost človeka, ampak le da ima 50 kg teže.
Slovensko društvo i Zagrebu. — Slovenci,
nastanjeni v Zagrebu, osnovali so svoje društvo „Lipa". Vlada je potrdila pravila.
Jugoslovanska umetniška razstavi u Zagrebu. — Kakor poročajo iz Zagreba, se dne 1. maja ocvori v Zagrebu razstava jugoslovanskih umetnikov, katere se udeleže Slovenci, Hrvati, Srbi in Bolgari.
VarstVO planlnk. — Cesar je potrdil zakonski načrt koroškega deželnega zbora, v varstvo planinskih cvetlic, n. pr. planink.
Največ* stavba na ivetu.   —   inženir
Tournav je dobil od bruseljskega razstavnega odbora dovoljenje, da zgradi do leta 1910 stolp, visok 400 metrov. Proračun je določen na 1,200.000 frankov.
Na prudaj sti 2 hiši
s koncesijo za gostilno in trgovino
z mešanim blagom
t Gorenjivasi št. 5 in 6 na račinjski cesti.
Dseh prostorou je 17 in obsežen urt. Prodajna cei)a ^ 16.000*
Priporočajo se tudi
čevlji in klobuki najboljšega izdelka.
namizno orodje in posodje useh urst.
Iriznano težko posretojeno najlepše forme.
Kompletne kasete namiznega orodja, posodja za omako, kauo, čaj, namizni podstauki, umetni izdelki.
S Jedino nadomestilo pravega srebra.
Posebni izdelki za hotele, restavracije in kavarne, kakor tudi pensijone •                                                gospodinjstvo itd.
tj!L* Ghršstofle I C.J! Dunaj i^n^ai
Ilustrovan cenik na zahtevanje. - V vseh mestih zastopano po prekupcih. - Kot jamstvo svoje izvirnosti imajo naši izdelki svojo tovarniško znamko in ime Christofle.
Potnikom v Ameriko
V Tolminu se proda ali da v najem
mlin na Tolminki.
Vodna sila je izdatna ni se jo da vporabiti za vsakovrstno podjetje. — Natančneje podatke se dobi pri lastniku v Tolminu št 85.
priporoča
generalna agentura »Amerikanske in Hfliite Star Linije"
iižijhltrejšo vožnjo prek« Busla-Pnrlsa Cherbo«rg-New-York.
2 odhoda na teden. Prosta hrana /o v Baselu. Z velikanskimi parniki teli  linij traja prevoz od Chcr-
borar-New-York v resnici le 5 in pol do 6 dni.
Vsa potrebna in natančna pojasnila daje radevolje in zastonj : »Generalna Agentura'4 lin Obersteg & C o Uasel Aesehen-graben 28 (Švica)
Denar prihrani, kdor kupi izgoicvljeno pohištvo pri
Žene!
Ako trpite na strjenjn krvi in na podobnih boleznin, tedaj pišite na P. Ziervas-a Salk 244 pri Kolina ob Beni.
Nekatera od sto in sto zahvalnih pisem:
s3o8p«» B. iz W. piše: Lapa hvala! VaSe sredstvo je učinkovalo že 5. dan".
Gospa L. v M. piše: „PriporoCala bom vsakomti Vaše izvrstno sredstvo ter ne bom sama nikoli brez njega*.
Arhitekt S. v M. piše: »Za izborno postrežbo se zahvaljujem. Pri moji ženi je Vaše sredstvo že po 3-dnevni rabi brez boleCin učinkovalo*.
Proti požiljatvi 1 marke n»mške veljave (tudi r znamkah) pošljem knjigo: »Motenje perjode" spisal dr. Med. Leviš. — Pojasnila brezplaCno.
Za odgovor naj se priloži znamko.
Ant. Breščak-u
v Gorici,
v Gosposki ulici št. 14
(v lastni hiši) kateri ima v zalogi najbogatejšo izbero pohištva vseh slogov za vsak stan, priprostega in naj-
flnejega izdelka.
Daje tudi na obroke.
Lastna delavnica 7.a tapecirano pohištvo.
Gene brez konkurence.
Različno pohištvo iz železa,
podobe na šipe in platno, ogledala,
žima in platno.
gospodje - pozor!
^Goriška ljudska posojilnica'4
vpisana zadruga z omejenim jamstvom.
(V lastni hlii, Gosposka ulice št. 7, I. itadstr.) — Telefon it. 79.
RaCon postne hranilnice Štev. 837.315.
V skupni seji načelstva in nadzorstva z dne 5. decembra 1907. se je določilo:
. Hranilne vloge se obrestujejo po 41/* %. Stalne večje vloge z enoletno odpovedjo po dogovoru. Rentni davek plačuje posojilnica sama.
Hranilne vloge se sprejemalo od vsakogar.
Posojila se dajejo zadružnikom na vknjižbe po 6 %, na varščino ali zastave in na menjice po 67« % ; za čas denarne draginje 7*% višje.
Glavni deleži se obrestujejo koncem leta 1907. s Ci.
Stanje 31. dec. 1906.: Zadružnikov 1823 z deleži v znesku 104.790 kron. — Hranilne vloge: 1,675.18882. — Posojila: 1,617.190.37. — Reservni zaklad: 82.38263. — Vrednost hiS: 112.328 —
Cenj. dame in
i        Imate   c šivalni stroj?   Ako ^a
nimate, omisli te si najnovejšo marko
»Original-Viktoria«   in   najboljšega i izdelka.
I        Po dolgoletnih skušnjah ava ho
„ prepričala aa ostane  »Original« le
najboljši.
Dripal-fflctoria stroji #{¦&L
uporabi brezšuinno.
Oriflinal-Vieioria stroji t^"
za domačo rabo in obrtne nam„n(;
Originai-Victoria stroji p^n$;
za umetno vezenje (rekamiranje). Tvrdka Btavi na razpolago strankam učiteljico, ki poučuje brezplačno.
BriginaMfiotoria stroji JJ^JS:
lek vseh dosedaj obstoječih tovarea.
Za vsak stroj jamčiva 10 let. Nikdo naj ne zamudi prilike ogledat si pred nakupom »Original-Victoria stroje. Edina zaloga »Original Victoria« t roje v in drugih Šivalnih strojev, dvokoles »Puch«, orožja, munlcrjc tn vseh lovskih priprav pri tvrdkt
KERŠEVANI & ČUK     GORICA
Stolni trg št. 9 (Plazza Duomo) Lastna delavnica In popravljalnica HIVA CASTELLO št. 4.
Goriška tovarna mila A. Gabršček.
Narodno podjetje, edno te vrste.
Ustanavljajmo domačo obrt in  industrijo, ker brez te bomo Slovenci  za Vselej
le hlapčeVali tujcem.
Slovenske gospodinje! PosMajte milo iz te domače tovarne! Izdelek j8 izvrsten. Cene olajne!
Naša špecijaliteta je: Capine - K0Za 8 SOkem. Poa^JJ:\ j^!to'