STEV. 11 LETO II LENART, 12. julija 1962 IZDAJA OBČINSKI ODBOR SZDL LENART Merila, ki bodo omogočila fizični obseg storitev Danes je na vrsti analiza pravilnikov gostinskega podjetja Lenart. Komisija ki je pravilnike pregledovala je ugotovila, da so v podjetju pravilnike sprejeli z veljavnostjo za nazaj, kar je protizakonito. V pravilniku sicer navajajo, da pri določanju menil in osnov za delitev čistega dohodka velja načelo skrbnosti dobrega gospodarja. To pa v pravilniku ni konkretizirano in je zato samo načelo. V pravilniku ni določila o razmerjih po katerih se deli čisti dohodek. Navedeno je, da se razmerje ugotavflja iz vsakoletnim finančnim načrtom. V omenjenem podjetju nastopajo pri razmerjih za sklade in osebne dohodke občutne razlike med navedenimi razmerji v pravilniku o delitvi čistega dohodka in med finančnim načrtom. Zato je priporočilo komisije, da je potrebno vsa določila, ki se nanašajo na delitev čistega dohodka uzakoniti v enem aktu — v pravilniku o delitvi ČD edino umestno in pravilno. Tako se bo onemogočilo kakršnokoli spreminjanje! raz-i meri j v škodo skladov ali obratno. Komisija je tudi priporočila, da je potrebno v pravilniku zagotoviti taka merila, ki bodo o-mogočala trajno razširjeno reprodukcijo izključno na podlagi fizičnega obsega storitev. Pravilnik v podjetju sicer omenja o-bračunske enote. Ne navaja pa v kakšnem odnosu je uprava do teh enot in obratno^ Pravilnik o delitvi čistega dohodka naj hi -vseboval merila za delitev čistega dohodka, pravice obratov, oziroma obračunskih enot pri delitvi čistega dohodka in merilo o udeležbi uprave pri čistem dohodku. V pravilniku o delitvi osebnega dohodka med drugim manjka določilo kako se ugotavlja dosežen uspeh na delovnem mestu. V istem pravilniku je tudi priporoči- Dan vstaje 22. julij je zgodovinski dan za slovenski in ves jugoslovanski narod. Tega dne je na Slovenskem počila prva uporniška puška. Vse naše pokrajine je -po tem prvem strelu zajel val upora proti zavojevavcu. Slovenski človek se je vključil v splošno borbo jugoslovanskih narodov za svet brez sovraštva, za socializem in -boljši kos kruha, ki si ga bo sam rezal. Po tolikih letih se s ponosom spominjamo 22. julija in ga tudi s ponosom slavimo v znamenju: nikoli pozabiti na žrtve, ki so bile potrebne, da smo priborili kar imamo danes: socializem. Predsedniki samoupravnih organov govorijo za »Domače novice« Proizvodnja v novih obratih T«krat smo za razgovor naprosili Rudija Zakeljška, predsednika delavskega sveta podjetja »Klemos«, ki je rade volje odgovoril na vprašanja našega sodelavca. LETOS STE PRIČELI USTANAVLJATI NOVE OBRATE. ALI NAM LAHKO POVESTE KAJ IZDELUJETE V TEH OBRATIH? Letos smo ustanovili cfva obrata in to kovinsko — galanterijski in elektro — galvanski. V teh obratih izdelujemo vso kovinsko galanterijo, predvsem pa različne mehanizme za beležike, kataloge in prospekte ter različno okovje za koledarje in pohištvo. Z ustanovitvijo teh obratov se bo povečal hrutoprodukt podjetja za lo, da lahko direktor mesečno obračuna do 500 km službene vožnje, kar ni v skladu s predpisi. V pravilniku so tudi določila o višini dnevnic za posamezno delovno mesto. Nikjer pa ni rečeno, katero delovno mesto spada v posamezno kategorijo. Komisija je še ugotovila, da pravilnik vsebuje celo vrsto elementov starega tarifnega pravilnika. 66 milijonov dinarjev. Te obrate smo ustanovili predvsem zato, ker v prejšnjih obratih spričo Živinoreja se v zadnjem času lepo razvija tudi v naši občini. Pomembne uspehe zlasti dosegajo zadruge in kmetijska gospodarstva. Na sliki: notranjost hleva KZ Lenart v Voličini, v katerem imajo mlado pitano živino. (Foto M. Brumen) zmanjšanih investicij v tekočem letu ne bi mogli doseči lanskoletne realizacije. V novoustanovljenih obratih smo imeli mnogo težav s priučevanjem delovne sile. V glavnem smo ta problem že prebrodili, vendar pa še nismo dosegli zažeijene storilnosti dela. Pred kratkim je pričel obratovati galvanski obrat, ki je povzročil najrazličnejše težave, ki so indiretefano vplivale na proizvodnjo v galanteriji zaradi površinske obdelave — nilklanja. Zaradi tega se je v kovinski galanteriji nabralo tudi precej nedovr-šene proizvodnje in ni bilo pričakovane realizacije. VASE PODJETJE SE JE RAZVILO IZ MAJHNE DELAVNICE, KI JE PRED LETI USTVARILA LETNO OKOLI 250.000 DINARJEV BRUTOPRODUKTA. KAKŠEN RAZVOJ PODJETJA PREDVIDEVATE V NASLEDNJIH LETIH? Lanskoletna realizacija je znašala 96 milijonov dinarjev. Letos predvidevamo, da bomo kljub zmanjšanju ali popolni ukinitvi nekaterih dejavnosti (vodovodno (Nadalj. na 3. strani) Naj mi bravci ne zamerijo, če bom danes povedal nekaj več o Afriki, celini, ki doživlja največje spremembe v svoji zgodovini. Toliko dogodkov, konferenc, kongresov, sklepov, sporazumov, da človek že težko sledi — kakor da bi hotela črna celina z vso hitrostjo nadoknaditi vse, !kar je zamudila v preteklih desetletjih. Tudi v zadnjih štirinajstih dneh je bilo več pomembnih dogodkov, ki jih nikakor ne smemo prezreti. Mednje sodi vsekakor mednarodna konferenca, ki se je pod nazivom »Svet brez -bombe« sestala v Akri, glavnem mestu mlade afriške države Gane. O čem so razpravljali pove že naziv te konference. Naš delegat Smole je predlagal konferenci, naj prepove širjenje atomskega orožja in določi tako imenovana brez-atomska področja v svetu. Ti predlogi so -bili sprejeti. Kolikšen je pomen te konference naj pove dejstvo, da je mnogo visokih državnikov — med njimi tudi predsednik Tito — poslalo svoje pozdrave in želje za plodno delo. S sklepi konference bosta osebno seznanjena tudi Hruščev in Kennedy in dvomimo, da bosta mogla molče iti mimo njih. Celi vrsti novih aifriških držav sta se v zadnjih dneh priključili še dve: Ruanda in Utrundi. Obe državi bosta takoj sprejeti tudi v Organizacijo združenih narodov. To, kar smo predvidevali v našem zadnjem članku, se je do pike uresničilo. Alžirija je svobodna! Od šestih milijonov Alžircev jih je 96,6 °/o glasovalo za neodvisno Alžirijo, proti njej pa le 0,4 %. Ogromno veselje, ki je zavladalo v tej deželi je seveda razumljivo le tistim, ki vedo, kaj pomeni preko sto let okupacije in sedem let krvave vojne. Pred dnevi je Francija prenesla vso oblast na začasno alžirsko vlado in pred mlado državo, ki smo jo mi priznali že na beograjski konferenci, se odpira novo obdobje. Medtem -tečejo že zadnje priprave za konferenco v Kairu, glavnem mestu Združene arabske republike. Konferenca bo obravnavala gospodarske probleme razvijajočih se držav, kot je bilo to nakazano že v sklepih beograjske konference. Zasedanja se bo udeležila tudi naša delegacija, prisotni pa bodo tudi uradni zastopniki Organizacije združenih narodov. O sklepih te konference, ki jo dežele udeleženke že nestrpno pričakujejo, bomo poročali prihodnjič. cioma m \%o sve W Marže v trgovini no drobno Pred kratkim je bila objavljena Uredba o določitvi marže v trgovini na debelo in drobno. Z Uredbo je določeno, da določa marže v trgovini na debelo Državni sekretariat za blagovni promet, v trgovini na drobno pa u-pravni organ občinskega ljudskega odbora pristojen . za zadeve iz področja blagovnega prometa. Iz dosedanjih razprav in navodil sledii, da bi se naj določile marže v trgovini na drobno po blagovnih skupinah. Pripravljajo se potrebne analize na osnovi katerih bo mogoče določiti marže. Po navodilih višjih Organov bi morale cene biti najkasneje do 30. junija vsklajene s cenami -me- seca decembra 1961. Oddelek za gospodarstvo in finance ObLO je določil povprečno maržo in sicer 13,5% na prodajno ceno. V to maržo pa ni zajet prometni dave-k na malo prodajo. Povprečna marža pa ne velja za proizvode za katere je s posebnimi predpisi določena prodajna cena, aLi pa je predpisan način oblikovanja cene ter ne za proizvode, ki se prodajajo z dogovorjenim rabatom po ceni, ki jo določi proiz-vajavec. Določena povprečna marža velja od 1. julija 1962 za trgovska podjetja in trgovine kmetijskih zadrug. Kakor hitro bodo izdelane potrebne analize bo oddelek za go- Proizvodnja v novih obratih (Nad al j. s 1. strani) inštalaterstvo) d°segli 152 milijonov realizacije. Predvideno realizacijo pa bomo dosegli le če bomo dobili na razpolago potrebna investicijska sredstva za izvršitev našega plana investicij. Letos smo predvidevali 11 milijonov investicij v osnovna sredstva. Doslej smo investirali 7 milijonov. Nameravamo ustanoviti še dva obrata in to eloksimico aluminija in livarno belih kovin. Tudi v teh dveh obratih pa zaželene proizvodnje ne bomo mogli doseči če ne bomo dobili potrebnih investicijskih sredstev. Primanjkuje nam tudi obratnih sredstev. Zaradi pomanjkanja teh sredstev mnogokrat ne moremo sprejeti donosnih del, to zaradi tega ker so ravno donosna dela v naši stroki največkrat vezana na daljši rok plačila. Predvsem moramo iskati taka dela. pri katerih se sredtsva hitreje obračajo. Če bi imeli na razpolago potrebna obratna sredstva in ustrezne prostore Vse večje za letova Priprave za taborenje v Puli, kjer lenarčani že vrsto let letujejo in si nabirajo novih moči ob Jadranu so končane. Na "-Dan borca«, 4. julija je odšla v Pulo prva skupina 60 otrok. Zanimanje za taborenje je letos veliko, še posebno med odraslimi. Do sedaj se je prijavilo 110 otrok in čez 100 odraslih z družinskimi člani. Organizator taborenja se celo boji, da ne bo mogel ugoditi vsem interesentom. Skrajni čas je, da vsakdo, ki namerava na taborenje v Pulo, pobiti s prijavo, da ne bo prepozno. Letovanje v Puli je zelo ceneno. saj znaša dnevna oskrba za odrasle skupaj s turistično takso le 500 dinarjev. Tabor leži v borovem gozdičku tik ob morju. Oskrbljen je s tekočo vodo in električno razsvetljavo. Spanje v dobro opremljenih šotorih je prijetno, tako da je ustreženo vsem razen tistim, ki so prezahtevni. Odmaknjen je nekoliko iz mesta, bi lahko tudi število zaposlenih povečali. Trenutno je v našem podjetju zaposlenih 60 delavcev in uslužbencev. ZVEDELI SMO, DA IZDELUJETE PAVILJON ZA SEJEM V TURČIJI. ALI NAM LAHKO O TEM POVESTE KAJ VEČ? Ta paviljon delamo za polletni mednarodni sejem, ki bo v Izmiru v Turčiji. Naše podjetje je prevzelo ključavničarska, mizarska in pleskarska dela. Mizarska dela na paviljonu je opravilo Obrtno mizarstvo »Brest«, pleskarska pa Obrtno gradbeno podjetje Lenart. Predračunska vrednost del lenar-škiih podjetij je 4 milijone dinarjev. Paviljon smo morali izdelati v zelo kratkem času in sicer v štirinajstih dnevih. Po mnenju kolovdacijske komisije iz Beograda je paviljon izredno kvalitetno izdelan, zaradi tega smo dobili ponudbo za izdelavo še dveh paviljonov za sejme v inozemstvu. M.K. zanimanje nje v Puli s katerim je vsake pol ure avtobusna zveza. Pula je prav lepo mesto z mnogimi rimskimi spomeniki, med njimi je najbolj znana arena. V njej je vsako leto filmski festival, in ga naši odrasli taborniki radi obiskujejo. Glede na letošnje muhasto vreme želimo opozoriti, naj se* tisti, ki jih rado zebe, oskrbe s toplimi oblačili in eventuelno še z odejo. Organizator ima dovolj težav, saj se nekatere šole niso držale roka prijav, kar je vredno graje ter so nam onemogočile, da bi naredili pravočasno natančen razpored. Prav tako se čudimo, da nekateri šolski kolektivi niso našli med otroki nobenega socialno ogroženega otroka, ki bi ga lahko poslali zastonj taborit. Pohvaliti pa moramo šole Zg. Sčavnico, Gradišče, in Lenart, ker so se potrudile, da so dobile čimveč otrok za taborenje. R. M. spodarstvo in finance občinskega finance predpisal maržo za kme- ljudskega odbora določil marže tijske proizvode za katere je po- po blagovnih skupinah. Prav ta- oblaščen. ko bo oddelek za gospodar tvo in j. v. Živinoreja ¥ Kmetijski zadrugi Lenart napreduje Kmetijska zadruga Lenart je v pogledu razvoja živinoreje napravila v primerjavi z lanskim letom velik korak naprej. Sedaj ima v pitanju 380 pitancev. V prvi polovici letošnjega leta pa je prodala 250 pitancev iz lastnega pi-tailišča. V pitališču Kmetijske zadruge v Voličini je 77 pitancev teže 150 do 250 kg. Vse pitance krmi en hlevar. Zadruga ima skupaj šest pitališč. Ob pogledu pitališč človeka prevzame, saj tako zdrave in lepe živine ni videti povsod. V pitališču v Močni je 144 telet. V tem hlevu ostanejo teleta tako dolgo, da dosežejo težo 150 kg. nato pa gredo v druge hleve v nadaljnje pitanje. Poleg lastne vzreje telet pa dobiva zadruga teleta še iz zadružnih dogonov. F. S. Obsojeni nakupovavci in prekupčevalci Poročali smo že o sodnem postopku proti prekupčevavcem in nakupovavcem podjetja "Rog« v Mariboru. Po skoraj enomesečni razpravi je bila pred kratkim izrečena sodba. Nakupovavec »Roga« Franc Vogrin iz Gradišča v Slov. gor. je bil obsojen na 6 let in 6 mesecev strogega zapora. Poleg tega mu je zaplenjeno premoženje. plačati pa bo še moral 1,200.000 din, 10 let po prestani kazni pa ne bo smel opravljati Službe s katero je povezano samostojno razpolaganje z družbenimi sredstvi. Obtoženi Ernest Mlinaric prav tako iz Gradišča je bil obsojen na 3 leta zapora in 100.000 din denarne kazni. Mlina-rič ne bo smel po prestani kazni 3 leta samostojno razpolagati z družbenimi sredstvi. Maks Krajnc iz Gradišča je bil obsojen na 7 mesecev zapora. Med prekupče-vavci je bil obsojen Feliks Do-manjko iz Gradišča na 2 leti in 6 mesecev zapora ter 100.000 din kazni. Plačati pa bo moral tudi 700.000 din. Matija Družovec iz Senarske je bil obsojen na 2 leti strogega zapora in 100.000 din. Poleg tega bo plačal še 329.000 din. Ludvik Šilec iz SenarsftB~pa je bil obsojen na 1 leto in 6 mesecev strogega zapora ter na 200.000 din denarne kazni. BIROKRACIJA Na vprašanje uslužbenke neke ustanove, če lahko dvigne 30. junija plače za uslužbence, je dal bančni uslužbenec naslednji odgovor: »Plače lahko dvignete, prinesti pa morate pismeno izjavo, da jih ne boste izplačali pred prvim julijem«. Nelogičen odgovor na logično vprašanje. »VZORNA« SINDIKALNA PODRUŽNICA Žalostno, vendar resnično [je dejstvo, da sindikat prosvetnih delavcev občine Lenart še ni od-vedel niti dinarja članarine od zadnjega občnega zbora, ki pa je bil že februarja letos. Baje se niti ni konstituiral odbor in verjetno nimaj niti blagajnika, čeprav nekateri pravijo, da se članarina pobira. Stari blagajnik je odšel v pokoj in kdo naj poišče novega in do kdaj? SKLADIŠČE V PISARNI Ko sem pred nedavnim stopil v pisarno obč. komiteja LMS in RK sem se nemalo začudil. Na delovni mizd komiteja so bili skoraj do stropa naloženi zaboji. Hotel sem odpreti predal pa ni šlo. Miza se je šibila pod težo do- brot, ki nam jih pošilja UNRA. Nisem proti tuji pomoči, toda v pisarno ne spadajo takšni paketi. Soba ni več pisarna. To je skladišče starih omaric za prvo pomoč, nepotrebnih miz in sličnega, sedaj pa še skladišče suhega mleka in mesnih konzerv. Nemogoče je delati v takšnih pogojih. Zdi se mi celo, da bo moral občinski komite LMS počasi »odvandrati« na dvorišče, čeprav je soba namenjena obč. komiteju in občinskemu odboru RK. KAJ JE CENEJE? Na uredništvo smo prejeli pismo iz I. nadstropja po pošti. Kaj je ceneje pot uslužbenca iz I. v II. nadstropje ali pismo in znamka za 20 dinarjev? Stednja Vse kaže, da se na kmetijskem gospodarstvu v Selcih premalo zavedajo, da je štednja prav v sedanjem času nujno potrebna. Ce bi se tega zavedali, se ne bi zgodilo, da bi skoraj 14 dni vozili ra-čunovodkinjo v službo in nazaj s pet tonskim tovornjakom. Res je, da so imeli pokvarjen osebni avtomobil, vendar ni res, da ne bi mogli koristiti za prevoze taksija, ki je vsekakor cenejši. BENEDIKT V Benediktu so člani gasivske-ga društva postali zelo delavni. V društvu je precej mladih ljudi. Pričeli so z gradnjo gasivskega stolpa pri čemer sodelujejo vsi člani društva. Člani društva so v gradnjo stolpa vložili že precej truda in opravili lepo število prostovoljnih ur. V kratkem bodo uprizorili dramo »Molčeča usta«, dohodek od te uprizoritve pa bodo uporabili za dovršitev gasivskega stolpa. HRASTOVEC Na seji sekretariata krajevne organizacije SZDL Hrastovec kateri je prisostvoval predsednik občinskega odbora SZDL Franjo Muršec so razpravljali med drugim o ureditvi kopališča v ribnikih pri Hrastovcu. Ugotovili so, da bi bilo vsaj en ribnik mogoče takoj brez vsakih investicij usposobiti za kopališče. Kopališče v Lenartu ali bližnji okolici je vsekakor potrebno. Upajmo, da iz tega nekaj bo. K. M. ZA VRH V Zavrhu so z veliko vnemo pristopili h gradnji razglednega stolpa. Temelji so že izkopani in zabetonirani. Tudi les, ki so ga darovali prebivavci je že pripravljen. Cesto od stolpa pa do glavne ceste bodo razširili in uredili. Prebivavci pa že pridno urejujejo hiše, saj bodo nekateri v ta namen najeli celo kredit. Tudi kolektiv Kmetijskega gospodarstva Selce je do te akcije pokazal polno razumevanje. Feliks Dvoršak, kmet iz Selc je bil prvi na tekmi koscev v Selcih. (Foto M. Brumen) Tekmovanje koscev v selcih V Selcih so imeli skoraj vsako leto tekmovanje koscev. Letos se je tega tekmovanja udeležilo 8 koscev, dva kosca pa sta tekmovala z motornimi ročnimi kosilnicami. Nabralo se je tudi kar lepo število gledavcev saj jih je bilo okoli 200. Odziv koscev pa je iz leta v leto manjši, kar nam dokazuje, da si mehanizacija utira LENART Kolektiv gostinskega podjetja Lenart je pričel s kuhanjem eno- lončnice za ceno 60 dinarjev. O tem je uprava obvestila vse kolektive v Lenartu in se je do sedaj prijavilo okoli 60 interesentov in to iz kolektivov »Klemos«, obrtno gradbenega podjetja, postaje LM in občinskega ljudske odbora. Cena je vsekakor primerna in ne brije dejanskih stroškov. Kolektiv pričakuje, da bo občinski ljudski odbor pri odmeri obveznosti to upošteval. M. K. Sporočilo Delavske univerze o Ekonomski srednji šoli Glede na potrebe po kadru z ekonomsko izobrazbo je Delavska univerza nameravala letos odpreti prvi letnik Ekonomske srednje šole v Lenartu. Razpis za šolo je bil objavljen v »Domačih novicah«. Gospodarskim organizacijam in ustanovam sta bila poslana dva dopisa, odgovora pa smo sprejeli samo dva, in to od Občinskega ljudskega odbora in Kmetijskega gospodarstva Lenart. Sklicali smo dvoje posvetovanj s kandidati, prvega se je udeležilo le 18 kandidatov, drugega pa samo dva. Glede na slab odziv kan- didatov in majhno razumevanje vodstev, podjetij in usitanov je u-pravni odbor Delavske univerze o ustanovitvi te šole razpravljal in sklenil, da bomo s šolo pričeli če se bo prijavilo najmanj 40 kandidatov, z vsakim kandidatom pa je potrebno skleniti pismeno pogodbo. Pogodbo pa je bilo od 32 prijavljenih kandidatv pripravljenih skleniti le 6. Zaradi majhne zainteresiranosti kandidatov m nerazumevanja gospodarskih organizacij in ustanov s šolo letos ne bomo pričeli. Delavska univerza Lenart Kdaj bodo sklicani polletni zbori sindikalnih podružnic Izvršni odbor Občinskega sindikalnega sveta je na eni izmed zadnjih sej razpravljal o polletnih konferencah sindikalnih podružnic. Na teh konferencah naj bi sindikalne podružniee temeljito pregledale dosedanje delo, zlasti pa prizadevanje kolektivov pri izvajanju nalog družbenega plana. Čeprav je zadeva izredno važna za nadaljnje delo sindikatov v občini, pa je doslej k pripravam za konferenco pristopila samo sindikalna podružnica Hrastovec. Prav gotovo je problemov, ki terjajo takojšnje rešitve več kot preveč, vse pa izgleda, da se vodstva sindikalnih podružnic v te probleme ne poglabljajo. Iz zapisnikov sej podružnic izhaja, da se te ukvarjajo predvsem z izleti, vse premalo ali pa nič ne razpravljajo o proizvodnji in storilnosti dela. Sindikati morajo reševati vse probleme bodisi na področju gospodarstva ali izobraževanja, kajti le tako je možno doseči čim boljše uspehe. Umrla je SUZANA ČUČEK amaterska igravka pot zelo hitro .in izpodriva ročno delo. Organizator tega tekmovanja je bila sindikalna podružnica Kmetijskega gospodarstva Selce. Prvo mesto na tekmovanju je dosegel Feliks Dvoršak, kmet iz Selc, ter je dobil nagrado v znesku 2.000 dinarjev. Denarne nagrade so podelili še za drugo, tretje in četrto mesto. M. K. Po težki bolezni je umrla v 42. letu starosti Zanika Cuček. Zapustila je enega otroka. Njena smrt je presenetila vse, ki so jo poznali. Bila je odlična dramska igravka na amaterskih odrih. V kulturno-umetniškemu delu se je udejstvovala že od otroških let. V Slovenskih goricah ni večjega amaterskega odra na katerem je nismo videli, videli pa smo jo tudi v Mariboru in Ptuju. Pokoj-nica je bila članica SZDL v Cer-mljenšaku in RK v Voličini. Pogreb pokojne je bil 27. junija v Voličini. Neverjetno velik in lep sprevod, kakršnega v Voličini že več let nismo videli in številni venci so bili iskren odraz njene priljubljenosti pri ljudeh. Ob odprtem grobu so se od nepozabne pokojnice -poslovili predstavniki množičnih organizacij in društev. Prosvetno društvo »Kristl Ela-Tanja« je izgubilo nenadomestljivo igravko in se ji za njeno požrtvovalno delo iskreno zahvaljuje, možu in sinčku pa izreka so-žalje. I. F. i II " '• Zanima me če bo v Lenartu ali v Benediktu kak tečaj za traktoriste. Prosim Vas tudi, da mi odgovorite koliko tečaj stane in če lahko po končanem tečaju postanem poklicni traktorist? F. S Dr vanj a Avto-moto društvo Lenart tečajev za traktoriste ne prireja, ker nima za to pooblastila. Interesenti se lahko prijavijo v tečaj za traktoriste pri kmetijskem pospeševalnem zavodu v Mariboru. Tečaj traja tri mesece, po konča- nem tečaju polaga kandidat izpit in dobi vozniško dovoljenje. S tem tečajem si kandidat pridobi samo polkvalifikacijo. Kasneje pa lahko pri obrtni zbornici polaga izpit iz strokovnih predmetov in si pridobi naziv kvalificiranega delavca iz šoferske stroke. Tajnik avto-moto društva Franc Rogan Letos sem sodeloval v škropilni akciji. S svojim konjem sem prevažal škropilnico. Koliko bom dobil plačano mi ni nihče povedal. Razpisi in objave Komisija za razpis mest direktorjev Občinskega ljudskega odbora Lenart razpisuje na podlagi 21. člena zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov mesto upravnika Gostinskega podjetja Lenart Pogoji: 1. Visokokvalificirani gostinski delavec ali višja šolska izobrazba in 2 leti prakse na vodilnem mestu. 2. Kvalificiran gostinski dela- vec ali srednja šolska izobrazba in pet let prakse na vodilnem mestu. Pravilno kolkovane prošnje z življenjepisom in opisom dosedanjih zaposlitev ter potrdilo o kvalifikaciji oziroma zadnje šolsko spričevalo je dostaviti do 15. julija 1962 na naslov: Občinski ljudski odbor Lenart. Načelnik oddelka za gospodarstvo in finance Rudi Pen Ko sem zahteval plačilo so mi dejali, da dobim za prevoz polne škropilnice za konja 95 dinarjev, zase pa 15 dinarjev. Zanima me če je ta nagrada za tako delo primerna? Prav tako me zanima zakaj so tako drage traktorske ure? F. Z. Voličina Tov. F. Ž. je dobil izplačano na obratu kmetijske zadruge v Voličini za prevoz škropilnice pri škropljenju 180 dinarjev ter 70 dinarjev stojnine na uro. Traktorska ura se je podražila zaradi večjih družbenih dajatev. Amortizacija je porastla od 10 na 15 %, prav tako pa se je podražilo tudi gorivo in mazivo. Za kmetijsko zadrugo Lenart Maks Golob OBVESTILO Zavod za duševno defektne Hrastovec—Trate nima v tekočem letu sredstev za kakršnokoli dotacije organizacijam in društvom. Ravnatelj Peter Grandovec MALI OGLAS Dobro ohranjeno kuhinjsko in drugo pohištvo ugodno prodam. Fras Katarina Mormanje štev. 17 GRADIŠČE 15. julija ob 15.30 in 20. uri »KRALJ CARDASA-nemški barvni film 22. julija ob 15.30 in 20. uri: »PRIJATELJ JOE« ameriški barvni film VOLIČINA 15. julija ob 16. in 19.30. uri: »TRIJE OTROCI« ruski film 22. julija ob 16. in 19.30. uri: »TE SMEM KLICATI MAMA« argentinski film — drama TUDI TO SE ZGODI Nekega dne se je odpravil kolektiv Zdravstvenega doma na izlet, medtem ko je v čakalnici ostala zaprta pacientka, ki jo je s težavo rešil sanitarni inšpektor. Nesojena zapornica je bila rešena skozi okno. ZAHVALE Zahvaljujem se tov. Tonetu Smrdelju, oblastnim organom in vsem ostalim, ki so kakorkoli pomagali, da moj bolehni mož prejema zasluženo pokojnino. Marija Živko Sp. Voličina Opravljam le svojo dolžnost, da se tem potom tov. dr. Gabrščeku najlepše zahvalim za njegov trud in požrtvovalnost pri zdravljenju moje hude bolezni. Feliks Grogl Voličina Nekaj besed o »Domačih novicah" Pred kratkim je uredništvo našega lista razpisalo anketo o »Domačih novicah«. Anketa je pokazala, da so bila naša prizadevanja v glavnem pravilno usmerjena in, da večina bravcev naš list z zadovoljstvom prelistava. Ko smo zbrane ankete in podatke obdelali, smo sklicali -posvetovanje o tisku, katerega so se poleg članov našega uredništva udeležili še predstavniki obč. političnega vodstva, direktor radia Maribor Jože Kušar, direktor in glavni urednik »Večera« France Filip-čič, odgovorni urednik »Večera« Simončič in predstavnik lista »Delo«. Na posvetovanju je bilo naše prizadevanje prav tako ugodno ocenjeno, zlasti še, ker se borimo z materialnimi težavami, ki nam onemogočajo večji obseg lista.. Upamo pa, da bomo prihodnje leto tudi obseg lista lahko povečali, ne da bi bistveno zvišali naročnino. Stroški tiskanja so namreč izredno visoki (številka povprečno 100 tisoč din), medtem ko naročnina krije le slabo polovico. Toliko o materialnem vprašanju. Sedaj pa nekoliko poglejmo rezultate ankete, ki se nanašajo na vsebino in ostalo. Imamo 2.200 naročnikov, ali drugače rečeno: vsak 8 prebiva-vec naše občine je naročen na lokalni časopis (»Delo« pride en izvod na 179 prebivavcev, »Večer« na 40, »Kmečki glas« na 17 itd). Anketa pa je pokazala, da »Domače novice« gotovo bere več ljudi, kakor je naročnikov. To nam potrjuje odstotek 74,4 anketirancev, ki -posojajo in pripovedujejo o »Domačih novicah« znancem ali sorodnikom. Ta številka zgovorno kaže, da je list potreben in da opravlja važno družbeno politično vlogo v občini. Kljub sorazmerno visoki naročnini v zadnjem času ni čutiti padca števila naročnikov. Da so naši brivci zado- voljni s svojim lokalnim listom nam pokaže tudi podatek, da je 80,2 % anketirancev proti, da bi list z novim letom ukinili. Omenimo naj, da je v anketi sodelovalo 335 bravcev. Z vsebino so bravci v glavnem zadovoljni. Večje število jih predlaga, da bi bilo potrebno še več pisati o kmetijstvu, zlasti pa, da bi uvedli rubriko »kmetijski nasveti«. O tem bo uredništvo razmišljalo. Precej bravcev se navdušuje tudi nad tem, da naj bi pisali o zgodovini Slovenskih goric. Tudi o teh predlogih bomo razmišljali. Kar 25,9 % anketirancev pa se je odločilo, da je v bodoče potrebno več pisati o športu. To je razveseljivo in kaže, da tudi mladina prebira naš list, ki je verjetno bolj vneta za šport kakor so to starejši ljudje. Tudi o športu bomo skušali še več pisati. Najbolj pa se naši bravoi zanimajo za ru- briko »Križem po naših goricah«. Da najraje prebirajo to rubriko je odgovorilo kar 57 % anke-ti rancev. Sledijo rubriki »Doma in po svetu« in »Strogo zaupno«. Veseli nas, da so se te rubrike priljubile pri bravciih. Dovolite pa, da vam povemo tole: za omenjene rubrike dobivamo najmanj gradiva s terena, z naših krajev, vasi in zaselkov. Najbolj kritično glede gradiva je za rubriko »Križem po naših goricah«. Kljub temu, da objavljene prispevke plačujemo, ne dobimo dovolj prispevkov. Primite za pero ali svinčnik in napišite kaj je novega pri vas. Prostor nam več ne dopušča, zato končajmo z naštevanjem rezultatov ankete. Na koncu še samo to: želimo več tesnega sodelovanja s prispevki kmetov, delavcev, mladine in drugih. Urejuje uredniški odbor — Odgovorni urednik Tone Štefanec — Uredništvo Lenart, Ptujska c. 3, tel. 21 — Izhaja drugi in četrti četrtek — Letna naročnina 400 din, inozemstvo 800 din — Naročila sprejema uprava »Domačih novic«, Lenart, Ptujska c. 3 — Naročnina se do preklica nakazuje na tekoči račun pri NB štev. 604-14-3-973 — Ime računa: Občinski odbor SZDL Lenart z oznako: za časopis — Tiska »Celjski tisk« Celje.