f In rai? Umš državni proračun In naše financ® (Govoril na sliodu ,,Jugoslovr kmebke zveze" posl. J. Vesenjak.) m Spoštovani somišl^eniki in prijatelji! Ni prijetm& naloga, katero imam, pa tudi hvaležna ni. Toda patrebna je jasna beseda, da znajo naši prlstaži, kakšno stališče zavzema wJugoslovanski klub" in jaz kot njegov pooblaščeneo v iinancnem odboru nasproti aoveniu proračunu linančnega ministra Stojrtnoviča. Vi sto ]>oklicani, da to stališče ali odobrite ali ovržate; za^o vas prosim, da sledite tej razpravi z vso pazljivostio in potrpežljivostjo. -Za vas gre, za va5e skrhi in težavft za vaše trpljenje in za vaše žnlje! Kaj Jo ti-eba najprej ugotoviti? Pred vsem raorani ugotoviti, da govorim o predlogu deraokratičnega iinančnoga rainistra in no o zakonu. j\H nimaino sprcjetega proračuna ne iz prcteklega proračunskega Jota 1919-1920 in tudi Se ni.smo isi-rejeli ne v financnem odboru in ne v zbornici proračuna za 10^0-21. Krivda leži v politicnih razmerah, odnosno v odnošajih med ,,Parl{imentarno zajeinico'", h kateri pripadajo v glavnem ,,.Radikali", ,,Narodni klub" in naš ,,Jugoslovanski klub" ter nek^i manjših sknpin, in mcd ,,Demokratsko zajednico", h kateri pripaaajo tudi naši ,,Demokratfe" ali liberalci, Vam ie gotovo še v sporainu, da so liberalci jikupaj s socijalninii demolirati' gospodarili v naši državi brez koutrole, brez parlamenta. PosebeJ pa niti enkrat ni .bil pozvan k seji linančoi odbor. Vsai jaz tacega vabila dobil nisem, Tudi sicer vas bo v splošnem zanimalo zadr?aeje posamoznib strank k proraSunu in raznim fi- nančnim vladnim predlogom, naredbam in operaci jain. Stališee socj]alnilt tlemolcratov. Najbolj enostavno, pa za pametnega filoveka tudi najbolj smešno je stališče socijaldemokratičnih poslancev in socijaldemokratične stranke sploh. Oni liočejo kratkomalo vse od državo imeti, a nočejo državi iiifiesar dati, Zato slišite njihove agitatorje, kako vse obliubljajo, pa si rikdar ne belijo glave s tem, alr je njiliov naSin gospodarstva sploh mogoč ali ne. Treba j9 povdariti, da niti v onr državi, niti v enem *craju soeijalisti praktieno niso znali gospodariti tako, *a bi osigurali obstoj in razvoj 'države in zcmeijsko sreCo, mir, blagostarije in jednakost, bodisi politično, bodisi ekonomsko (gosjjodarsko) posameznim osebani aliposameznim stano<vm. Gojiti in širiti nezadovolistvo r. šuntan.iem protl vsem drugira, to je Jedro sooijaldemokratskega ¦ mGdrovanja. Kako i© z aenjokrati? Tudi domokratje so v gospodarskih državnih zadevah precej podobni socijalistom, ImeK so 2e skupno ž njiml1 v rokah prccej dolgo našo državo in te(iaj so pokazali, da so njihova dsjanja drugafna, kakor so njibove besede. Ne samo, da so potcptuii vsa pnrlfimentarna nnfiela in vse svojine pravo ctemokraoiie, teraveft zlornbljali so na nedost^inejši in nedopustni način državno upravo v stra-.iV.arske in delor.ia osebne svrbe. > Na ta dva načina mi nastopati ne moremo in I ne smemo. Mi hoGemo na obstolečein zidati in država I (er človeško družbo urediti1, računamo pa vedno in. | tudi jasno povemo, kaj'hočemo in kako hočemo. Taka | polagamo tudi danes račun o svojem hiševaju. 3 Dra proračnna. Za proraflunsko leto 1920-21 imamo v resnioi dva proračuna. Namreč prvotnega, ki je sestavljen iz podatkov posameznih pokrajinskih vlad naše drža-t ve, in drugega, katerega je izdelalo linančno mini« strstvo in ga potem tiskanega predložilo nam. Prvi proračun sloni na dosedanjili, davkih in drugih drža-« vnih dohodkih, drugi proračun pa obsega celo vrsta novih bremen za državljane. Oglejmo si nekaj številk! V prvotnem proraču-« nu znašajo državni izdatki okroglo 23.742,000,000 K (triindvajset tisoč, sedem sto in dvainštirideset mili-* jonov kron) in državni dohodki 7.704,000,000 K {sedemtisoč sedemsto in š.tiri milijone kron), Torej je primanjkljaj 16.037,600*000 K ali z druglmi besedami:i vsak dan bi po tem prorafiunu država izdala okroglft 44 milijonov kron ve<3, kakor pa bi prejela na davkili in drugih dohodkih, Za naše slovenske kraje, ki lih upravlja na§a pokrajinska vlada v Ljubljani, so v prvotnem proračunu številke sledeče: Izdatki: lmiljarda 165 miljonov 933 tisoč In 288! kron; dohodlii: 539 miljonov 620 ti§o5.in 887 kron ;l torej primanjkljaj: 626 milronov, 620 tisoč 401 kronav, Seveda moram pri teh številkah takoj pripomniti, das carina, dobiček na ,,zdravi valuti" in nekaj drugiK dohodkov ni vračunjeno. Niti v prvem niti v drugeni proračunu nimamo po ključu davčne moči in številu prebivalcev razdeljenih skupnih državnib dohodkoVi na pokrajine. Carina in sporedne carinske takse, tro* šarina, dobiček na no\rcu (oppmba: pri ,,zdravi valuti"), proraetni davek so navedeni pod splošnimi dr-* žavnimi doliodki, Da ie nemogoče gospodariti na podlagt prvot« nega proračuna, je več kot jasno, kajti država ne more in tudi ne sme vsak dan napraviti 44 milijonov, novega dolga. Zato je finančni minister dal izvršitl noy pregl8d ali revizijo prorafiuna in to je drugi prorafiun, ki je tudi tiskan in predložen parlamentu terr se obravnava v iinančnem odboru. Po drugem proračunu za leto 1920-21 znašajo državni izdatki 15 miljard, 977 milijonov, 224 tisofi kroti, dohodki 15 mil,jard,536 milijonov 708 tisoč kron, fBffl»anjkl]aj torej 440 miMjonov 516 tisofi kron. Bistveno bi po teh števi-lkah bilo doseženo ra« vnotežje med izdatki in dohodlci in proračun bi bil za oko nekak vzor držsvnega gospodarstva in linančna tehnike ministrove. Toda seiiaj nastane dvo.mo veliko vpraSanje :; J, ali je proraCun za nas spreiemljiv In 8. ali odgo-> varja dobremu državnemu gospodarstvu ? Dobremu namreč v tem ozini, da ne gleda g. finančni ministen na trenutni liskalni elekt (uCinek),, femveč na možnost obstoja In razvoja svojili žrtev — davkoplačevalcev!, V tem oziru pa moram — žal — obe stavljeni vpraSanji zanikati, kajtl po slovenski davčni praksr izvedena izterjatev nameravanih broraen pomoni za nas liiranje, umiran]e in pogin kmetskega stauu in sploK delavskih kmetskih slojev. Oglejmo si način, kako finanfini miuister doseže proračunsko ravnovesje! Dohodki v drugem proračunu se podvo.jijo od okroglo 7.7 miljard poskočijo na 15 In pol miljarde. Izdatki v drugem proračunu so znižajo od okroglo 23.7 miljard na okroglo 16 m\U^ jard. Kaj jo storil torej iinančni minister? Crtal Je iz proraCuna vse svote za novo naprave in nove naba-i ve. posebno oster je bil v tem oziru za kraje, ki raČunajo s kronami1, povzdignil pa je davke in vpelial celo vrsto novih direktnih |n indirektnih davkov. V tem oziru je posebno poucljiva naša Slovenija, kaiti 6e bi res sprojelr in iztirjali vso predlagana davke, bi naša pokraiina imela preeej nad 400 milijonov prebitka. Seveda pa bi bili mi v par letih pro cej na beraški palici! Ako bi šla gospodarska kon junktura za našo kmetijstvo in narodno gospodarstva v obče navzgor, kakor prvi 2'/« leti svetovne volske* bi ae dalo govoriti tudi o mocnem zvišanju davcnih bremen. Toda sedaj gre posebej kjaietski atan in ž njini kmetski delavski stan novi težki krai nasproti: oene njegovim proizvodom naglo in aplošno padajo, oene vsem industrijalnim in uvoznim predmetom, katere kmetsko ljudstvo kupovati mora, pa še vedno neprestano rastejo. Ravno zato pa moramo biti tem bolj pazljivi pri upeljavi novih. davkov! OMčajna sredstva za doaeg« proračnnskega ravnotežja. Za dosego ravnotežja v državnem proracunu s« poslužuiemo navadno sledečih aredstev: 1,, črtanje ali odložitev, oziroma omejitev nameravanih investi eij, 2. najetje dolgorocnih ali kratkoročnih državnih posojiL, bodiai zunanjih, bodisi notranjih, 3. zvišanje dohodkov iz državnih podjetij — železnice, pošta, telegraf, telefon itd, 4. Upeljava novih davkov in zviSanje o^stoječih in podraženje. monopolskih predme tov in razširjon.je monopola na druge predmete, 5. pomnožitev papirnatega denarja. Vseb. teh označenih sredstev so se pri dosedan]em državnem gospodarstvu iinančni ministri naše države posluževali. Toda vsaka rec ima svoje me]e, tako tudi uporaba teh sredstev. Zunanje posojilo. Z ozirom nato, da Je naša država mnogo trpela pod posledicami vojske — saj so se uni&evala in obrabila n. pr. vsa prometna sredstva do skrajnosti (ceste, železniški tiri, lokomotive, vagoni: vse ]e ali poškodovano ali uničeno) bi bilo še najumestneje, ako bi država za takšne in slične svoje naprave uporabila večja posojila na dolgotrajen odplafiovalni termin (čas). Toda mi velikih posojil ne moremo dobiti, ker tudi v velildh zapadnih državah denarja ni. Francoska investira vso doma, ker mora popolnoma obnoviti in popraviti ogromne pokrajlne, ki so bile po svetovni vojski popolnoma razdejane in mesta razrušena. Angležka ima avoje velike financijelne teža- ve iu ravnotako Amerika, katera bi paČ dala za ailno diag denar blago, nikakor pa ne denarja. Uvaževati pa je tudi treba, da vlada v tujem svotu še nezaupa^ nje nasproti naši državi, ker linančni zunanji svet ne pozna dovoljno našega bogastva in možnosti raz voja in ne uvažuje tudi trdne naSe volje, da hoeemo Srbi, Hrvati in Slovenci našo državo krepiti iu da so prazna italijanska in Irankovska prorokovanja in sumničenja. Tudi iraamo že zunanlih posojil prece]; o njih bom govoril pri odstavku: dolgovi. Kako je z državnimi podjetji? Znano je, da državna podjetja že pred vojsko, torej v normalnem gospodarskem stanju niso dajala državam kaj prida dobicka, temveč so bila prav blizu pasivnosti. Se slabše je v tem oziru sedaj. Naša pošta, naš brzojav. telefon, naše železnice, vse je kijub zvišanim pristojbinam več ali manj pasivno, Ta podjetja in naprave so do skrajnosti izrabljena, nihče jib ni popravljal, ali pa ne zadostno in z dobrim inaterijalom tekora vojske zadnjih pet let. Sedaj pa ]e drag materijal in so vsled draginjskih razmer zvišane place uslužbencev, ki vzameio skoro vse dohod ke. Ze sedaj obcutimo silno težko podraženje pri vseh državnih podjetjih in naravnost izkljufieno je , da bi zamogli in smeli pričakovati Bog vedi kakšnih posebnib. dohodkov v korist državnemu proračunu iz teli naprav. Tudi so te naprave takšnega značaja, da se pristojbine odnosno plačila vec zvišati ne smejo, ker sicer naprave same postanejo predrage in ne služijo ljudatvu in aocijalnim ter gospodarskim njego vim potrebam. To velja o pošti ravnotako, kakor o železnici. Posebnega kritja državnib. potrebščin iz dr-. žavnih podjetij ni pricakovati, Tiidi izpopolnjevanje teh naprav bo šlo počasi naprej: saj veste, kakšne težave imate sami pri svojih privatnih zgradbah, kakšne pri občinskem gospodarstvu in pn okrainih zastopih!