KOROŠKI SLOVENEC
Naroča se pod naslovom : „KOBOŠKI SLOVENEC"
Klagenfurt, Hubert-Klausner-Ring 26 — Tel. 13-02
Rokopisi se naj pošiljajo nanaslov:
Koroški Slovenec, uredništvo, Klagenfurt, Hubert-Klausner-Ring 26
List za politiko, gospodarstvo in prosveto
Izhaja vsako sredo. — Posamezna številka 10 Rpf.
Stane četrtletno: 1 9tK> — ^V;cel oletno: 4 0M, — ^ Za Jugoslavijo četrtletno: Din. 25; celoletno: Din. 100 Za Italijo: Prezzo die vendita Lire —'60.
Napetost je dosegla svoj
višeK.
Pregled dogodKov in razvoja vprašanja QdansRa v minulih, dneh.
E/srropsKi uzliod. in zaiiod — STzeto^za.
Ravno v teh dneh je postal evropski vzhod zopet središC.e svetovne pozornosti. V Moskvi se je odigrala igra, ki zna imeti za dolga desetletja daljnosežne posledice v življenju evropskih narodov. Zato mogoče ne bo odveč, če bomo skušali pokazati na problem, ki že skozi stoletja visi nad Evropo, ki pa danes po vsem videzu ni prav nič bližji rešitvi kakor pred stoletjem: to je problem duhovnega sodelovanja in medsebojnega kulturnega oplojevanja med evropskim .vzhodom- in zapadom
Bili smo priča gigantskega poskusa, ki mu je stomilijonski ruski narod služil in mu še služi kot poskusno sredstvo. Zunanje oblike življenja ruskega človeka so se v zadnjih desetletjih brez dvoma v marsičem spremenile, gotovo so se tudi v marsičem spremenili njegovi pogledi na življenjska dogajanja, toda bistvo naroda, njegov značaj in njegova duša sta ostali tudi v teh desetletjih globokih zunanjih sprememb v celoti nedotaknjena. Kajti značaj naroda in njegovo notranje doživljanje je plod tisočletij in se v dobi enega rodu ne da spremeniti. Pod suknjičem sedanjega ruskega delavca v moskovskih predmestjih ali v Magnetogorsku ali v Dnjeprostroju še vedno živi nekdanji mužik s svojo široko dušo, v kolhozih in kmečkih kolektivih živi prav talco naprej ruska duša, samo de. s-preroja v ognju preizkušnje, da bo mogla nekoč prekaljena izpolniti svoje poslanstvo med razdvojenimi narodi Evrope.
Čeprav smo tudi mi drobna vejica na slovanskem deblu, smo vendar tekom stoletij izgubili marsikaj tega, kar so še danes bistvene lastnosti ruskega naroda, ki je na neizmernih ravninah med Uralom in Dnjeprom ohranil svoje slovanske prvine najbolj neokrnjene. Naloga obrobnih Slovanov je v posredovanju med evropskim zapadom in vzhodom. Vsekakor zelo težka in odgovorna naloga, kajti od tega, kako se bo posrečilo spraviti v soglasje ta dva svetova, bo zavisela usoda bodoče Evrope.
Evropskemu zapadnjaku je ruski človek nerešljiva zagonetka. Nič čudnega, saj je izročilo (tradicija) zapadnjaka cela vrsta ponesrečenih vzorov od rimskega cesarja pa do sodobnega imperija. Oblast in sila sta zapadnjaku vrhovni načeli, tema dvema idealoma je pridružil še pojem pravice, ki pa jo kroji navadno po svojem lastnem okusu in po potrebah časa. V svojem stremljenju po oblasti je zapadni človek stopnjeval organizacijo družbe in države, dokler se končno ni znašel v zapleteni mreži neštetih postav in zakonov, ki so človeško življenje oklenile s pravo verigo zapovedi in prepovedi. Zapadni človek je postal mrzel računar, ki pregleduje samo še postavke dobička in izgube. V svoji ozkosrčnosti se omejuje vedno bolj na stvarne koristi, medtem ko so mu vrednote duše vedno bolj brezpomembne, imetje, premo-ženje, denar to so cilji v hrepenenjih zapadnjaka, kajti z bogastvom je povezana oblast in oblast mu je vrhovni smisel življenja. Neki filozof je izrekel tole misel: Zapad je dal človeštvu najbolj prefinjene oblike tehnike, držav-ništva in prometa, toda hkrati mu je oropal dušo. In naloga evropskega vzhoda je, da temu zapadu zopet vrne njegovo dušo.
Vse drugačen je ruski človek. Neizmerne ravnine so oblikovale njegov značaj tako, da je širok in da v svojem
Ko pišemo te vrstice, je vseobča napetost dosegla svoj višek in še ni iz-gleda na potek nadaljnega razvoja. Trenutno odločujeta o usodi bodočih dni Berlin in London. Na pismo angleškega prvoministra C h a m b e r 1 a i-n a je koncem minulega tedna odgovoril Fuhrer in kancler ter v pon-deljek sprejel iz Londona odgovor na svoje pismo. Prerokovanja o jutrišnjem dnevu in njegovih dogodkih pa bi bili preuranjena in tudi neumestna. Naj torej nanizamo vrsto dogodkov minulih dni.
Nemška-ruska' n e'napadalna pogodba je presenetila ves svet in je zgodovinski dogodek povojne dobe. Pogajanja demokratičnih držav s sovjeti so se zaključila na uprav klavern način. Nemški zunanji minister Ribbentrop je že minulo sredo podpisal v prisotnosti Stalina samega novo pogodbo, ki je takoj stopila v veljavo. Po podpisu je izjavil, da se pričenja sedaj nova doba v zgodovini Nemčije in Rusije ter vse Evrope. Angleški načrt obkroževanja Nemčije in jtalije se je s tem izjalovil v svoji glavni točki. Zid, ki naj bi objemal Poljsko, Rusijo, Rumunijo, Turčijo in Grčijo ter zapadni velesili . se začenja rušiti
Fiihrer in kancler je nemško zahtevo precizno označil v pismu francoskemu min. predsedniku D a 1 a d i e r - u, kjer pravi :
„Za narod, ki mu je na časti ležeče, je nevzdržno, da bi se odpovedal skoro dvema milijonoma ljudi in mirno zrl njihova preganjanja. Moja jasna zahteva se glasi: Gdansk in koridor morata k Nemčiji nazaj. Macedonske prilike na naši vzhodni meji morajo biti odstranjene. Sam ne vidim poti, kako naj
Poljsko napotim k mirni rešitvi. Moral pa bi obupati nad častno bodočnostjo svojega naroda, če ne bi bil ob teh prilikah odločen, da rešim vprašanje tako ali tako.“
Vprašanje mirne rešitve je vsekakor odprto. Prvi se je v vrsti državnih poglavarjev oglasil belgijski kral Leo-p o 1 d s prošnjo na vladarje, naj ohranijo mir. Njemu je sledil Roosevelt, ki se je obrnil na kanclerja Hitlerja in italijanskega kralja s prošnjo, naj posredujeta za mirovna pogajanja. Slično pismo je pisal tudi predsedniku Poljske Mošičkemu. V četrtek popoldne je povzel besedo Chamberlain ter dejal, da Anglija hoče mir, a je pripravljena za pomoč Poljski. V petek je govoril francoski min. predsednik D a 1 a d i e r in ponovil Angleževe misli. Tudi s v. o č e je s posebnim pismom zaprosil poglavarje, naj dosežejo mirno reševanje vprašanja Gdanska, ter opozoril na strahote morebitne vojne. Roosevelt s,e je oglasil še v drugič ter ponudil svoje posredovanje pri mirnem reševanju. Minuli teden se je zaključil z malo nado, da se Evropa vojni vendarle izogne.
i Tekoči teden stoji v znamenju izmen-
kjave misli med Berlinom in Londonom.
i Medtem hitijo vse države k vojnim pripravam. Vzdolž poljske meje je postavljena nemška vojska, Poljska je vpoklicala vse letnike do 50. leta, deine oz. splošne mobilizacije so izvedene v Franciji, Angliji, Italiji ter pri posrednih in neposrednih sosedah Poljske in Nemčije. Poedine države kličejo svoje državljane, bivajoče v inozemstvu, domov ter prepovedujejo izvažanje surovin. Milijoni in milijoni vojakov stojijo danes pod orožjem in so pripravljeni na to, kar pride v naslednjih dneh*
spoštovanju do bližnjega rad prizanaša njegovim napakam. Kajti uverjen je, da življenje vodijo višje sile. Človeku je treba samo skromno sodelovati, kakor mu narekuje njegova narava in njegova notranjost. V pozemnih dobrinah ne vidi smisla življenja, oblast priznava samo kot potrebno zlo v človeški skupnosti, nikakor pa mu ni cilj njegovih stremljenj. Ker je rastel skozi tisočletja v neizmernosti ravnin, mu je lastna skromnost. Ne čuti v sebi potrebe, da bi nadvladal svojega bližnjega, temveč gleda v njem brata, ki ga je usoda postavila ob njegovo stran, da bosta združena lažje nosila breme življpnja. Iz te zavesti se je mogla poroditi smisel za idejo ljubezni, ki daje človeškemu življenju šele pravo vsebino. Ne-številne zapovedi in prepovedi zapad-njakov niso v stanu trajno urediti zamotanega človeškega sožitja. Šele dejavna ljubezen bo sposobna zgladiti nasprotja tako med posamezniki kakor med poedinimi skupinami, pa najsi bodo potem te skupine narodi ali države.
Sporazum v Jugoslaviji.
Veselje navdaja vse ljudstvo jugoslovanskega plemena. Težko pričakovani in že tolikokrat napovedani sporazum je dosežen. V velikem času so si jugoslovanski narodi podali roko in obljubili složno sodelovanje v blagor svoje kraljevine. Jugoslavija sme odslej mirno zreti v bodočnost in bo sama moistrila svojo usodo
Merodajni posveti predsednika vlade Cvetkoviča in vodje Hrvatov dr. Mačka so se vršili na Bledu dne 24. t. m. Še dopoldne istega dne se je razširila vest, da sta se državnika zedinila na skupni predlog za ujiditev hrvatskega vprašanja. DogoVeKV-zgodovinske važnosti se j,e kot bliski razširil po svej državi. Spremljalo, ga je rastoče navdušenje vseh Jugoslovanov..
Predlog o sporazumu, ki precideva. samoupravo Hrvatov o Tl notni jugoslovanski zun : ji politiki in enotnem upr 1 j a n j u vojaških zadev, jštift predsednik vlade in vodja Hrvato\Sirf)b5 razložila še istega dne knezu namestniku Pavlu, ki je v soglasnosti s kraljevskimi namestniki sprejel vse njegove točke. Po povratku iz knežjega dvorca na Brdu pri Kranju je predsednik veselo izjavil, da je naloga njegove, vlade s sporazumom zaključena in se; bodo sedaj odnosi med Zagrebom in Beogradom uredili.
Nova jugoslovanska vlada. Po doseženem sporazumu je Cvetkovičeva vlada podala ostavko, nakar je dosedanji njen predsednik na željo kneza-namestnika sestavil drugo vlado. Tudi . novi vladi predseduje Cvetkovič, dr. Maček je njegov namestnik, poleg nje-N^ ga so v vladi še nadaljnji Hrvati, dva srbska staroradikala, zastopnik srbskihjjj Kmetov. Slovenci so v vladi zastopanrog po ministru za zgradbe dr. M i h u K r e-™ k u. Zunanje ministrstvo upravlja dosedanji minister Cincar Markovič. Knez namestnik Pavl je nadalje razpustil poslansko zbornico in senat. Volilni zakon bo vlada spremenila ter izvedla predvidoma volitve koncem septembra.
Jugoslovanska zunanja politika. Jugoslovanska javnost posveča zunanjim dogodkom veliko pozornost. Časopisje naglasa, da je ohranitev miru najvišji cilj jugoslovanske politike na zunaj. Jugoslavija ostane v trenutnem mednarodnem zapletljaju strogo nevtralna in bo njena velika skrb, da oču-va svoje lastne življenjske pravice. Notranji sporazum bo jugoslovansko mi- ' rovno politiko še izdatno ojačil.
Nemško-ruska trgovina.
Lani je bil trgovinski promet med Rusijo in Nemčijo najnižji. Še leta 1932 je Nemčija izvozila v Rusijo skoro polovico vsega v Rusijo uvoženega blaga. Lani pa je znašal izvoz komaj še desetinko vsega izvoza.
Rusija in Nemčija se gospodarsko dobro dopolnjujeta. Medtem ko se Nemčija zanima za ruske surovine (les, manganovo rudo, nafto, lan in slične pridelke), rabi Rusija za svojo indu-strialia zcijo mnogo strojev in podobnega materijala. Po poteku zadnjega gospodarskega dogovora v juniju 1937 je morala Rusija plačevati v Nemčiji naročeno blago v gotovini. Nemška industrija je imela hkrati mnogo naročil iz otalega inozemstva, za pridelke ruskega kmetijstva in rudarstva pa so se začele zanimati še druge države.
Po besedilu nove pogodbe bo Nemčija v naslednjih dveh letih uvozila za 180 milj. mark surovin iz Rusije, v zameno pa dobavila za 200 milij. mark letno industrijskih izdelkov. Nemčija dovoljuje Rusiji sedemletni kredit po obrestni meri 5%.
Teden tz besedi.
Na otoku Santomir blizu Grčije je
začel spet delovati majhen vulkan. Delovanje se iz dneva v dan čuti vse močneje, zlasti pa v malem pristanišču Sv. Jurija, kjer je toplota dosegla že 56 stopinj. Del pristanišča pa je zalila voda.
O novih hudih spopadih poročajo z
mandžurško-mongolske meje. Japonsko poročilo pravi, da je v torek prišlo štirikrat do letalske bitke med sovjetskimi in japonskimi letali.
Vodja mladonemške stranke na Poljskem, senator Wiesner je prispel v Gdansk. Pred nekaj dnevi je bil Wiesner prijet in zaprt, kmalu nato pa so ga poljske oblasti izpustile.
Bolgarski vladni list „Dnes“ je objavil članek, v katerem pravi da bosta Bolgarija in Jugoslavija do konca izvajali politiko neodvisnosti in nevtralnosti. Bolgarija pojde roko v roki z Jugoslavijo.
Angleški kralj Jurij se je 23. avgusta predčasno vrnil z letovanja v London.
Grška vlada je poklicala k orožnim vajam vse rezervne častnike suhozem-ske vojske letnikov 1935 in 1936.
Tudi na Holandskem bodo pridržali v vojašnicah do nadaljnega vse rezer-viste obmejnih in obalskih čet, kakor letalce, čeprav jim te dni poteče rok vojaških vaj.
Romunski diplomatski kurir Pavlink,
kateremu so bili v Sofiji iz avtomobila ukradeni važni dokumenti, je izvršil samomor.
V Rusiji živi po najnovejših podatkih nad 50 milijonov ljudi v mestih.
Podlistek
Vajansky	Fran Albrecht
Leteče sence.
Povest iz življenja slovaškega ljudstva.
(32. nadaljevanje.)
„Manjka mi moči za poslednji, usodni korak. In kaj mi ostane? Osmeli se, bedak.“ In spet je nesel mrzlo cev samokresa k čelu. Vse sile je napel, roka pa mu je odpovedala pokornost. Orožje je padlo na tla. Strašna bolečina mu je stisnila dušo. „Nisem znal živeti in ne znam niti umreti — živ okostnjak, mrlič, mrlič!“
Strahotne podobe so se pojavile pred dušo razpašnega moža. Tolpe sivih divjih zveri z dolgimi repi so mu mrgolele pred obrazom, na slehernem repu so se blestele pestrobarvne iskre. Zrasle so ogromne meglene piramide, širile se in ga udušile.
Pred jutrom se ga je lotil mrtev sen. Njegov obraz je bil žolto-bled, iz po-sinjelih ust so se rdečili sledovi strjene krvi.
Gregor je vstal o prvem svitu. Stopil je k oknu, pokleknil in se trikrat prekrižal. Z njegovega obličja je izginil kljubujoči izraz. Raztuženo, bolno so sijale njegove sive, stare oči. Vstal je ter po-
Italijanski ognjenik Vezuv je zopet začel delovati. Iz ogroženih krajev so se izselili.
Berlin ima sedaj 4,332.000 prebivalcev.
De valera, predsednik Irske, obišče te dni Združene države Severne Amerike, kjer bo gost predsednika Roosevelta.
V globini 40 m v jezeru Wetern so ribiči opazili švedsko vojaško letalo, ki je izginilo 8. julija letos z dvema častnikoma. Letalo je popolnoma nepoškodovano.
Stalin je sklical 28. avgusta vrhovne sovjete k izredni seji v Moskvo. Na seji bodo razpravljali o novo nastalem položaju po sklenitvi nenapadalnega pakta med Nemčijo in Rusijo.
Mussolini je poklical glasom uradnega obvestila te dni šefe generalnega
ljubil nad posteljo visečo sliko Matere Božje. Potem pa se je spet zamračil njegov obraz s tisto imenitno, kljubujočo senco. Šel je v sobo.
Njegov gospodar je sedel na slugovi postelji ter topo gledal predse. Prišel je doktor, Gregor je poslal ponj,ker ni mogel poslušati strašnega morfinisto-vega ječanja v spanju.
„Gospod ... v kopališče morate, v Solisko. To ni daleč. Morate!" To je bil najcenejši nasvet.
Doktor je odšel.
„Gregor ... v kopališče moram!" je rekel Podolsky. „Ukaži napreči!"
„Peci vrabca s senico!" je zamomljal Gregor, šel po svojo skrinjico in je ves njen obseg iztresel pred svojega gospoda. Podolsky je željno pobral novce ter se razveselil in ves oživel.
VII.
Volkovi in jagnje.
„Da, tu pod belo blazinico je tvoje mesto," so tiho šepetale karminaste ustnice Eline in pritiskale na orumenele liste stare knjižice čiste poljube. Na mizici je nastal nered; nehala je s skrbna roko urejati čašice in šatuljice. Lepi verzi Sladkovičevi so se ji oglašali v duši. Drobne opazke na prilično širokih robovih so tako harmonično soglašale z umnimi kiticami. Radarje razu-
štaba suhozemske vojske, mornarice, letalstva in milice na daljši razgovor.
Iz Londona poročajo, da bo Irska v primeru vojnih zapletljajev v Evropi ostala nevtralna.
Sestavo nove japonske vlade je cesar poveril generalu Nobojuki Abe, ki je bil do 1. 1936 član vrhovnega vojaškega sveta.
Nizozemska vlada je 28. avgusta na izredni seji sklenila, da se odredi takojšnja splošna mobilizacija.
Po poročilih norveških listov je prispelo v pristanišče Dieppe 5000 angleških vojakov. Dieppe leži v severni Franciji.
Ladje, ki se odpravljajo iz angleških pristanišč v Ameriko, so prepolne raznih potnikov.
mela ali menila, da razume smisel pesmi, se je obveselila njena mlada sveža duša. Marina se izpremeni v vilo. Dekle posluša šum pohronskih jelš, nje glavica se polni s pevom vil. Kako zoprne so ji napudrana glave Miihlbachovskih vitezov z meči in rožički. — Ela ni frizi-rana, lahna haljica ji odeva sladka polne ude, a že bije ura enajst. — Gostje so prišli. Zoprni gostje, kakor lasuljasti dvorni džentlemani. Stara služkinja pokliče gospico v sobo za goste. No, deklici je tako udobno doma pri sebi. Celo mati pride. „Obleci svoje sivo krilo, E-lenka," pravi , ,,lase pa si počeši v kiti." Hoj, mamica ve, kaj hčerki dobro pri-stoja! Mlada služkinja Betka ročno pomaga in čevrlja o krasni kočiji, o koči-jažu z našivi, o konjih, ki so prigrmeli pred pol ure po kamenitem tlaku na dvorišču. Ela je dovršila svojo toaleto. Kakor iz škatlice. Bujna plava kita ji počiva vrh čela; v malce bledem obrazu se iskre oduhovljene, fantastične oči. Dih poezije je prišel vanje iz male orumenele knjižice. Poezija je lepemu o-brazu to, kar „voda" diamantu. Ona napravi čute finejše, da očem globino in tisti svetli blesk, ki žlahtni dušo. A tak učinek ima občutena in ne samo čitana poezija. Srečen pesnik, na čigar vrstice padajo čuvstvene, žametne oči.
V tujski sobi je vladalo prazniško
Vestì 13 Jugoslavijo
Dr. Vladko Maček.
Akademski pevski zbor v Ljubljani slovi kot prvovrsten predstavnik slovenske glasbene kulture. Nahaja se na višku pevskega podajanja in je v dobi svojih 13 let priredil že okoli 60 koncertov v vseh večjih slovenskih krajih. Letos je prednašal lepo slovensko pesem med drugim tudi na kraljevem dvoru na Bledu, v slovenskih mestih pa koncertiral trinajstkrat. Pri njegovih nastopih so bile dvorane vsikdar zasedene do zadnjega kotička. Člani zbora so slovenski akademiki, njegov vodja pa je znani narodoslovec in nedosegljivi dirigent France Marolt. Zbor se sme danes meriti z najboljšimi svetovnimi zbori.
Slomškova družba, organizacija slov. kat. učiteljstva, je letos zborovala na Brezjah. Družbi je namen, da posveča vso pozornost vzgoji slovenske mladine. Govorniki so naglašali potrebo krščanske in narodne vzgoje otrok, ker je le v njej poroštvo zdrave narodne in stanovske rasti. Družba izdaja dva mesečnika / „Vrtec‘' in »Slovenski učitelj" / ter tesno sodeluje s Prosvetno in Kmečko zvezo. Letošnje družbino zborovanje je bilo enaintrideseto.
To in ono. Italijani so ponudili varaždinskemu zdravniku Čaniču mesto šefa vojaške bolnice v Abesiniji s plačo mesečnih 15.000 lir. — Slovenijo je poselilo 370 Slovencev iz Westfalije. Domovina jih je toplo sprejela. — Živahno se gibljejo slovenski planinci. Pridno obiskujejo pogorske postojanke Slov. planinskega društva. V nedeljo 3. septembra pa bodo imeli na Ple-šivcu pri Slovenjem Gradcu velik tabor s kresovanjem, govori i. dr. — Začetkom septembra se na jugoslovanskih šolah zaključi vpisovanje učencev za novo šolsko leto.
razpoloženje. Na divanu kraj Cerovske je sedel lep, črnobradat mož. Ela je poznala podžupana, kraljevega svét-nika Prathega. Dolgo je stal pri njih ekvipaži, ko so zadnjikrat bivali v mestu. Čemu se je zdrznila Ela, ko ga videla, kako se je dvignil z divana in jo pozdravil? Od Prathega je vela samozavestna moč. Bil je najvplivnejši človek v stolici, imel je visoko sorodstvo; dokaz to, da se mu je na črni suknji blestel žarko-rdeči svileni trak — presrečen kraj, kjer je v slavnostnih trenutkih počival visoki red.
Poset Prathega je bil kratek. Kmalu je pred kolonado na dvorišču zagrmel faeton. Prathy je bil enako vljuden na-pram obema dekletoma. A Ela je čutila na obrazu bodeče črno oko kavalirjevo.
Jablonskega je ta obisk osupnil. Nemirno je hc)dil po svoji sobi. Poklical je svojo Marijo.
„Kaj to pomeni?" jo je vprašal razburjeno. »Kakšna izprememba to! Prathy je bil vendar zmirom neprijatelj moji’ hiši?"
Marija Jablonska je bila rožnate volje. Njej je bil visoki obisk po godu. A id izrekla svoje smele misli, ki je vzbrstela v nji.
(Dalje sledi.)
J? nase države
Vpeljava nakaznic za nabavo življenjskih potrebščin.
Da se omogoči pravična razdelitev življenjskih potrebščin za ljudsko prehrano, obutev in obleko, so oblasti z 28. avgustom t. 1. odredile vpeljavo posebnih nakaznic, brez katerih zanaprej ne bo več mogoče prodajati oziroma kupovati nekatera živila, dalje milo, premog, tkanino in obuvalo. Po tej odredbi so do nadaljnega izrecno izvzeta n a s 1 e d rt j a živila: jajca, kakao, pšenična in ržena moka ter kruh, ki se lahko, kakor doslej, svobodno prodajajo in kupujejo. Tudi gostilne in zavodi bodo krili svoje potrebščine za oskrbo gostov samo s pomočjo teh nakaznic, ki jih na poseben predlog izstavljajo občinski uradi. Oddaja jedil v gostilnah je do nadaljnega dovoljena brez nakaznic. V slučaju, da je bil pri dostavljanju nakaznic kdo prezrt, je treba to takoj javiti občinskemu uradu, da se pomota popravi.
Kar se pa tiče tkanin in obuvala, se bodo nakaznice izstavljale na poseben predlog in ako je potreba dokazana. Tozadevne predloge je treba javiti olf-činskemu uradu, ki imajo navodilo, da naj pri presoji o potrebi nakupa zaže-Ijenega blaga velikodušno postopajo.
Vse nadaljne podrobnosti so razvidne iz lista (Merkblatt), ki vam ga je dostavila občina ter bodo sproti objavljene po listih in po radiu.
K odredbi vpeljave nakaznic se uradno posebej naglaša, da služi izključno pravični razdelitvi važnih potrebščin, da ne bi bil nihče oškodovan in nikakor ni znak pomanjkanja živil v državi, s katerimi smo zadostno in za vse slučaje preskrbljeni.
Uspehi nemške socialne zaščite.
Ob priliki dokončenega izenačenja socialne zaščite v Vzhodni marki z ono starega rajha, je obiskal prezident zaš-
čitnega urada dr. Schaffer zadnje dni Dunaj in različna druga avstrijska mesta. Na Dunaju je tudi govoril in izrazil med drugim svoje zadovoljstvo nad uspešno organizacijo socialne zaščite v Vzhodni marki. Vzhodna marka se ponaša lahko ravno na tem polju s strokovnjaki, ki so v kratkem času izvršili to težko nalogo preureditve. Govoreč o pomenu in izgradnji nemške socialne zaščite je dejal, da že številke same povedo pomembnost te važne u-stanove. Poleg zaščite brezposelnih, ki danes sploh ni več tolikega pomena, je socialna zaščita nabrala leta 1938	5,3
milijard RM in izdala 4,2 milijarde raj-hovskih mark. V primeri s celotnimi ljudskimi dohodki v znesku 77,5 mil-jard RM pomeni ta številka 5 procentov vseh dohodkov. Od svojega obstoja pa do danes pa je izdala nemška socialna zaščita skupno 71 milijard RM. Celotno premoženje nemške socialne zaščite je znašalo v lanskem letu 8,8 milijard, letos pa se bo zvišalo okroglo na 10 milijard RM. Nemška socialna zaščita je tako postala tekom ■čusa resnična ljudska zaščita, ki ne sloni na stališču zaščite posameznika, ampak na potrebi narodne pomoči.
Iz protektorata.
Vlada protektorata je odredila obvezno delovno službo. Vsi moški od 16 do 25 leta morajo odslužiti eno leto v delovnem taboru. Odredba vsebuje možnost, da se podaljša služba na dve leti. Oni, ki so služili že v bivši češki vojski, lahko zaprosijo za skrajšanje obveznega roka na 6 mesecev. ■— Glasom odredbe vzgojnega ministra so češki rojaki na vseh šolah rajha glede šolnine enakopravni nemškim državljanom. — 26. t. m. so izmenjali dosedanji mednarodni znak za avtomobile ČS s črko D, ki je mednarodni znak za Nemčijo.
Zdravi živci.
Menda Vemo že vsi: v velikem času živimo! Po vseh mogočih poteh nas dosegajo najraznovrstnejše novice velikega sveta, bolj ali manj razburljive. V takih dneh po-kaže mesto svojo pravo barvo: ljudje hlastno segajo po listih, polni radovednosti sedijo ob radio aparatih, v gostilnah, kavarnah in še na ulicah se neprestano prerešeta-vajo in „rešujejo'' vsa mogoča vprašanja. Redki so meščani, ki bi ostajali ob utripih velikega časa malomarni in brezbrižni, često je celo opažati nenavadno živčno razgibanost in rado-znalost.
O podeželju so nekoč trdili, da je zabito in brez interesa za vse, kar se godi izven domače kmetije in domače vasi. Tako pripovedujejo o starem gorjanskem kmetu, do katerega ni segla niti ne svetovna vojna s svojimi grozotami in ki je ob razsulu monarhije ves presenečen izvedel, da je cesar Franci že davno umrl in da Dunaj že leto dni ni več cesarska prestolica, marveč glavno mesto avstrijske republike. Nekako slično zveni povest o ruskem mužiku, ki je komaj pred letom dni še iskal v Moskvi batjuško carja in ga seve ves užaloščen ni mogel najti. Pa takile slučaji se nam zdijo docela neverjetni in so kvečjemu nenavadna izjema. Že moderna država sama je danes aparat, ki sega v zadnjo gorsko kočico in jo priteguje v javno vrvenje in življenje in le še kak stari, naglušni deda kje na zapečju bi zamogel ostati brezbrižen in nezainteresiran na velikih dogodkih velikega sveta.
Že naturna dolžnost vsakega državljana zahteva, da se zanima za položaj svoje države, za ukrepe državne vlade, za besede odgovornih vodilnih mož in za stalež države v družbi ostalih držav in narodov. Koga bi nadalje v našem času, ki je dvignil narodno družino in njeno blaginjo na svoj prapor, ne zanimala usoda njegovega naroda, ko pa-je narodna usoda tudi usoda njegove vasi in njegove družine in končno njega samega. Taka malomarnost bi se v našem času lahko bridko maščevala. Smemo mirno trditi, da je vse podeželje v polnem sožitju z vso državo in tudi ž narodom, kateremu pripada. Duh modernega kmeta je vzbujen in hiti izven okvirja domačega dela in dogajanja, časopis ni več nikjer nenavadna in nezaželjena prikazen, premožnejši domovi so si nabavili svoje radio aparate, vezi s širšo okolico in deželnim mestom so prav živahne in trajne. Iz sožitja s svetom se poraja zanimanje, tudi zadnji gorski kmet sodoživlja razvoj cele države in sočustvuje z usodo naroda, v katerega je udružen.
Naj poudarimo danes vrlino, ki odlikuje zdravega človeka podeželja: naj pride karkoli, zdrav kmet ohrani svoj notranji mir in svoje duševno ravnotežje! Narava ga je tesno povezala s seboj in mu utisnila svoj red in zakon, delo in življenje ga je uravnavalo v svojih bistveno nespremenljivih postavah, neštete neprilike so ga kovale in skovale v značaj, trd in izklesan. Zdravemu kmetu je lastno, da zavestno ali vsaj podzavestno čuti in sluti temelje, ki so neporušljivi in neobhodno potrebni za red pri delu in v življenju. Prisluhnil je naturnim zakonom in ob svojih naporih čutil njihov utrip. Če je šel globoko dovolj, se mu je razodel vsaj kos veličastnega, vse bitje in žitje v velikem in malem ustvarjenem prostoru uravnajočega reda. Če je šel še globlje vase, se je začutil še sam v objemu nevidne, vsemogočne sile. V preprostih besedah bi povedali drugače: Zdrav kmet doživlja Vsemogočnega in Njegovo poseganje v usodo poedincev in družin; zdrav kmet doživlja naravno, nerazrušljivo občestvo družine in vsaj sluti veliki naturni zakon, na katerem temeljijo narodi in njihov razvoj; življenje samo pa se mu razodeva kot vzvišena služba nevidnim, večnim vzorom. Iz take svoje miselnosti in s tega stališča motri vse veliko in malo dogajanje okoli sebe, ostaja ravnodušen ob še tako velikih neprilikah in miren kljub najhujšim udarcem. Ta kmetova duševna vrlina je njegovo najdragocenejše bogastvo, ki odtehta kupe zla-
ta in srebra, ta lastnost je najlepši kos njegovega osebnega značaja.
A tudi dežela ima svoje smešne postave: politikastre, bojazljivce, mevže, vsevedneže, živčno bolne in duševno omejene. Ti so nekaka senčna stran zdravega podeželja in njegova slabost. Koliko neslanosti, prazne slame, neduhovitosti, zajčjega poguma in strahotne omejenosti je ob podeželskem zdravju kot so prazne pleve ob zdravem zrnju! Dosti je združenega zla s takimi slabiči, ki so često kričavi in vsiljivi. Dosti je z njimi združene potrate ener-
Aich — Dob pri Pliberku. Ni nič nenavadnega, če umrje 90 let star človek, a smrt 90 letne Mežnarjeve tete Jere je bila vsekakor nenavadna. Skozi dolga desetletja je hodila dan na dan po istih stopnicah v svojo spalnico in je gotovo poznala vsako desko te svoje vsakdnevne poti. Tudi zadnji večer si je že prej pripravila svojo posteljo, ko pa je hotela spat, je verjetno zašla in šla namesto v spalnico v posteljo čez strme stopnice v smrt. Rajna Mežnar-jeva teta je bila izvanredno izobražena in delavna žena ter dolgoletna cerkvena pevka. Posebno priljubljena je bila pri mladini, katero je rada učila peti in ji je znala tako lepo pripovedovati povesti in tudi izkušnje in doživetja iz svojega dolgega življenja. Naj v miru počiva!
Einersdorf — Nonča vas. (Veliko slavje.) Neverjetno veliko ljudstva se je zbralo na Veliko gospojnico v lepi romarski cerkvici Marije na pesku. Kako tudi ne? Saj je praznovala že 450 letnico, odkar časti v njenem hramu naše verno ljudstvo svojo nebeško kraljico. V prelepih besedah je razlagal č. g. župnik Brandstatter pomen izvan-redne slovesnosti, ljudstvo pa je dalo svojemu čutu hvaležnosti in udanosti Mariji duška s tem, da je zavilo vso cerkev v živo zelenje vencev in neprenehoma prepevalo Božji materi v čast in slavo.
Kappel an der Drau — Kapla ob Dravi. Že dolgo smo se pripravljali, da bi posušili svoje močvirje. Letos pa smo vendar doživeli, da se bodo dolgoletni načrti uresničili. S tem pridobijo naši kmetje precejšen del rodovitne zemlje. Tudi pri Svetni vasi nameravajo posušiti tamošnje močvirje. Trud in stroški se bodo gotovo že v prihodnjih letih povrnili.
Kiihnsdort' — Sinča vas. Na predvečer pred Veliko gospojnico je udarila strela v delavnico krojača Lepolda Pi-ceja. Močni udar je tam navzoče sicer vrgel na tla in ostri duh, ki ga je zapustila v delavnici strela, jih je prisilil, da so jo morali prehodno zapustiti, a k sreči se nikomur ni pripetilo nič hudega. Pravijo, da je strela ta dan še večkrat udarila in poškodovala po številnih hišah različne predmete.
Zell-Schaida — Sele-Šajda. (Blagoslovitev kapelice). Na Meležnikovem sedlu na Šajdi je stalo svojčas staro, leseno znamenje, ki je spominjalo mimoidoče potnike da se je, po ustnem izročilu na tem mestu pred 90 leti pd. Meležni-kovemu sinu prikazala v podobi bele žene, Brezmadežna in sporočila fantu, da bo v kratkem času težko obolel na nogi in mu ob tej priliki naročila, — da naj se v tej bolezni zateče k njej, — z besedami: ,,Prosi me, in uslišan boš“. Tok časa in viharji, ki so brili tam mimo, so to znamenje pripravili do razpada in je bilo zadnje čase le še samo naslonjeno na plot. Po ustnem izročilu pa se je baje zadnji čas zatekel nek fant iz Šajde na ta kraj, ker je tudi obolel i.a nogi in hudo trpel. Prosil je tam Brezmadežno za pomoč, bil tudi uslišan in ozdravljen. To je dalo menda povod, da so se zedinili kmetje na Šajdi in sklenili, z združenimi močmi postaviti na istem mestu novo znamenje, oziroma novo kapelico. Ta kapelica je bila res letos postavljena. Krasijo jo znotraj lepe nabožne podobe in krasen kip Brezmadežne, Zunaj pa opazimo nabite deske, na katerih je naslikan prizor prikazni. Ena manjša, ki jo je slikar le prenovil, izhaja menda še iz časa, ko
gij, nepotrebnega beganja in vznemirjanja, odvišne pobitosti in obupavanja.
Uvodno smo zapisali besedo o velikem času, v katerem živimo. Naj jo razumemo kot prošnjo, naj se 'tudi naše slovensko podeželje zaveda svojega dostojanstva in naj ohrani svojo kmečko čast. Vodijo ga naj vzravnani, uravnoteženi, celi značaji, vladata na; zlati mir in zdrava razsodnost in še zaupanje v nevidno Silo, ki koncem konca uravnava vse žitje in bitje na zemlji in nad njo!
se je zgodil prvi čudež. Druga pa je novodobna in bolj nazorneje predstavlja prizor, ko se je Brezmadežna (Bela žena) prikazala. Obe sliki je prav dobro izvršil samouk-slikar Janko Ogris iz Sel.
Preteklo nedeljo popoldne se je vršila na tem mestu slavnost združena z blagoslovitvijo kapelice. Kot uvod v slavnost so domači g. župnik na kratko obrazložili pomen te slovesnosti, nakar so pevci iz Sel in Obirske zapeli nekaj pesmi na čast materi božji. Zatem pa se je vršila popoldanska pobožnost z rožnim vencem in s petimi litanijami, pri katerih je navzoče verno ljudstvo strnjeno prepevalo. Udeležencev je bilo preko 300, kar je za ta oddaljeni kraj zelo visoko število. Posebno razveseljivo pa je to, da se je te cerkvene prireditve udeležilo nad 100 odraslih moških, saj so bili zastopani kar vsi bližnji Obirski in vsi Šajdarski kmetje in delavci. Celo iz daljnega Kota so bili gostje. To nam jasno dokazuje, da pri nas in v našem ljudstvu vera v Križanega in njegovo mater še ni zamrla, ampak se je zadnje čase le še bolj ukoreninila.
Lukowitsch b. Oberdòrfl — Koviče pri Zg. Vesci. (Ščedlnovi mami v spomin.) Davno bi že_ utihnila naša slovenska beseda po naših domovih in zaspala bi molitev po naših družinah, ako bi ne imeli, odločnih in junaških mater, ki nam vzgajajo nov rod, poln mladih stremljenj in upov. Taka mati je bila tudi Ščedlnova mama v Kovičah. Kakor je bila močne narave, tako je bila tudi močne volje. Kar je spoznala za dobro, je znala tudi uresničiti. Zavratna bolezen v grlu jo je iztrgala njeni družini. Stara komaj 55 let je ta blaga žena zaspala mirno v Gospodu. Pred 16 leti ji je umrl mož in je od tedaj vdova sama vzorno vodila gospodarstvo ter vzgajala svojo številno družino. Vernost in narodna zavednost sta bila bisera, katera je rajna skrbno čuvala in jih tudi svojim otrokom izročila kot najdražjo doto. Rada je rajna prebirala Koroškega Slovenca in vedno posečala naše društvene prireditve. Zato pa smo jo tudi spremili k zadnjemu počitku ob v,eliki udeležbi bližnjih in dalnjih sorodnikov in znancev. Naš pevski zbor pa je blagi materi zapel ob domu in grobu v slovo. Naj naša vrla mati počiva v miru, njeni družini pa izrekamo naše sožalje z željo: Ne zabite svoje matere in posnemajte njen vzgled!
Maria-Rain — Žihpolje. Na praznik Marijinega Vnebohoda smo doživeli na Žihpoljah lep praznik, kakršnih v zadnjih časih že dolgo nismo obhajali. Prevzvišeni gospod pomožni škof dr. Andrej Rbhracher so ob asistenci več duhovnikov blagoslovili nov veliki zvon za našo Marijino romarsko cerkev. Med mašo, pri kateri je vse ljudstvo pelo, so gospod pomožni škof v jasnih besedah opisali nalogo, ki jo naj opravlja novi veliki bronasti pridigar v našem času. Glinjski gospod župnik pa so številnim vernikom tolmačili melodijo, ki jo bo prepeval ta novi bronasti pevec vsem žihpoljskim faranom in vsem številnim romarjem.
Ludmansdorf — Bilčovs. Ker sta se
občini Bilčovs in Zg. Vesca združili v eno občino, j,e postala dosedanja občinska pisarna premajhna in bo treba, tako pravijo, zidati novo občinsko hišo. Pa tudi dom za Hitlerjevo mladino se bo baje postavil in celo nov dekliški dom. Torej kar tri hiše. Načrt je lep, a skrbi nas to, kako bo naša občina
potem mogla vse te hiše vzdrževati.
Pri nas imamo tudi otroški vrtec. Seveda se voditeljica zelo varuje, da z o-troki ne govori slovensko. Tudi za ta vrtec nimamo pravega prostora in tako nameravajo v ta namen postaviti novo hišo Potemtakem bomo postali prav mestni. Skrbijo nas naši otroci, ki z novim šolskim letom v šoli ne bodo mogli več govoriti slovensko. Otroci — začetniki pa znajo skoro izključno samo slovensko. Toda mi smo polni vere vase in bomo pogumno prenašali vse, kar nam bo naložila usoda. Naši dedje so služili grajščakom, gradovi so razpadli, narod pa še živi. — Živinska slinovka je prenehala in tako zopet bolj svobodno dihamo. Orožniki, ki so čuvali, da se ljudje iz okuženih vasi niso shajali z ljudmi drugih, so že odšli. Imeli smo tudi semenj ali žegnanje. Letos je minulo kar brez godbe v gostilnah. Pa nič ne stori, so se podplati prišparali.
Koroški drobiž:	V Celovcu otvo-
rijo 15. sept. razstavo pod geslom ..delavna obmejna pokrajina". Odprta bo do 24. septembra. — Na cesti iz Celovca v Žrelec se je prevrnil poštni avtobus. Od štirih potnikov sta dobila dva, manjše poškodbe. — Iz Koroške se je*j odpeljalo večje število mladih delavcev'1 in delavk na gospodarsko-študijsko potovanje v stari rajh. — V Celovcu se je mudil pred kratkim poštni minister Ohnesorge in obljubil ob tej priliki zgraditev automatične telefonske centrale še v prihodnji zimi. — Na Bistri-^ ci v Rožu so poživili spet žično industrijo. — Na Vrbi se je utihotapil malo pred polnočjo neki nepridiprav v hotel „Excelsior“ in odnesel nekemu gostu različno okrasje v vrednosti o- ' ' krog 600 RM. — Na šentrupertski cesti je povozila lokomotiva pri premikanju delavca Karla Wrulicha. Grozna nesreča spet dokazuje, kako potrebna; je na tem mestu preureditev ceste ali pa železniške proge. — V Štebnu pri Brnci si je zlomil pri padcu s konja roko 12 letni Janez Riiter, ki se mudi tam na letovišču. Jahal je s 17 letnim Stankom Gastlnom istega konja, pa je konj oba vrgel raz sebe. — V Celovcu so otvorili akademijo za upravne uradnike. Ob tej priliki je govoril znani govornik Suchemvirth. — Slinovka in parkljevka se je pojavila zadnji čas v Šmarjeti v Rožu. — Ista kuga nagaja tudi v Zvrhnjem Kotu, kar ima posledico, da je Kočanom prepovedan obisk cerkve in gostiln v Selah. Upamo, da se bo mogla ta bolezen v kratkem brez večjih posledic zatreti. — Na posledi cah raka je v Trnju pri Št. Jakobu v Rožu umrla ga. Ana Mlečnik, žena posestnika Jakoba Mlečnik iz Kota. Pokojnici želimo, da bi se spočila v domači zemljici poleg svoje matere, žalujočemu možu pa izrekamo naše sožalje.
Kratek pogled po državah. Francosko in angleško vojaško odposlanstvo se je minule dni vrnilo v svojo domovino, ker so postala pogajanja v Moskvi brezpremetna. — Po pisanju inozemskih listov namerava Francija odpovedati pogodbo s sovjeti. Vlada je prepovedala v Franciji izhajajoče komunistične časopise,-— Bolgarski listi pozdravljajo rusko-nemško zvezo in si od nje obetajo utrditev položaja svoje države. Tudi namigujejo, da se morajo sedaj poleg Gdanskega načeti v-prašanja Dobrudže, Besarabije in Sed-mograške. Napovedujejo še, da se Rusija očitno vrača k narodni usmeritvi. — Japonska vlada je z ozirom na zadnje dogodke v Evropi odstopila in je sestavljena nova vlada. Vršijo se seje in sestanki merodajnih državnikov in vojaških oblasti, na katerih proučujejo novi položaj. — Amerika je pozvala vse svoje državljane, naj se nemudoma vrnejo domov. — Belgija se je vzrado-stila, ko je nemški veleposlanik sporočil kralju Leopoldu, da bo Nemčija v slučaju vojnega spopada spoštovala nedotakljivost belgijskih meja, če Belgija ostane nevtralna. — Italija je zaprla svojo mejo napram Franciji ter ojačila obmejne straže. Vlada razvija prav živahno politično življenje in pazno motri razvoj, listi pa izražajo nade, da se 30 napetost mednarodnega ozračja spet polegla in našla mirna rešitev.
&irom nase jem fje
Jlasa prosveta
VinKo Poljanec.
Ob obletnici njegove smrti.
Človeka, ki je delal le za svoje potrebe, se po njegovi smrti kmalu nihče več ne spomni. Bil je svet zase in njegova ločitev je zabolela samo njegove najbližje. Ostalo življenje pa teče naprej kot bi se ne bilo ničesar zgodilo. Ni veliko tega, kar bi budilo spomin, da je živel človek, doživljal dneve radosti in trpljenja. To je usoda skoroda večine ljudi. So pa izjeme, ki so posegle s silo svojega duha v razvoj in življenje večje ali manjše človeške skupine. Njih izguba zaseka globoke rane, ker se je z njihovim odhodom naenkrat vse spremenilo, pravtako, kakor, če živemu bitju vzamete važen ud. Kajti osebnost se v občestvu zelo težko nadomesti.
Koroški Slovenci smo pred enim letom doživeli tako izgubo. Potrti smo stali ob svežem grobu na škocijanskem pokopališču. Pred nami pa je vstajala velika podoba narodnega delavca župnika Vinka Poljanca., Letos, ko že raste na njegovem grobu cvetje, ki ga je tako ljubil, se na novo vzbuja spomin na „veselega slovenskega fan-ta'‘, kakor se je pogostokrat sam imenoval. Prečesto je nosil nagelj v gumbnici in zapel je, da je bilo veselje. Ljubil je koroško pesem, ki je odsev slovenske duše. Ponovno je dokazal to svojo ljubezen na številnih zborovanih in prav posebno kot vodja koroških pevcev, ki só nastopili s slovensko koroško pesmijo po vseh večjih mestih Slovenije. V pesmi se izraža vse notranje doživljanje, iz pesmi odmeva vse človeško početje in nehanje. Zdi se, da je v Vinku Poljancu odsevalo vse življenje koroških Slovencev. Pogledal je našemu človeku globoko v srce in poznal (razumel) je vse njegove lastnosti, dobre in slabe. Koroška zemlja mu je postala domovina,^ ki jo je vzljubil iz globine svoje duše, čeprav mu je zibelka tekla tam na lepem Štajerskem.
Slovenska beseda, ki je naraven izraz slovenske narodnosti, je našla v škocijanskem župniku svojega vnetnega glasnika. Od Pliberka do Šmohorja, od Sel pod Košuto do Djekš pod Sinjo planino je potoval na shode in prireditve, vedno znova je našim ljudem vlival novega poguma in nove vere v bodočnost, da pod težo razmer ne bi omagali. Razpoloženje, ki ga je v-stvaril, ni bilo le pena na morju. Globoke misli, podane v preprosti besedi, mešane s pristno šegavostjo, so zapustile trajen učinek: Ljubezen do materne besede in povezanost z grudo.
Ob obletnici njegove smrti romamo v duhu v Škocijan, kjer ob cerkvi počiva duhovnik in narodni delavec Vinko Poljanec. Kliče nam iz groba kot pogostokrat v svojem življenju znani Slomšekov rek: „Sveta vera bodi vam luč, materni jezik ključ do zveličavne narodne omike.“ In v nas vstaja odgovor:	Tvoje besede bomo o-
hranili zapisane v svoji duši, skušali bomo hoditi po tvojih stopinjah. Samo o-stani med nami in čuvaj nad nami!
Društva, pozor! V zvezi učlanjena društva so sprejela minule dni od okr. glavarstva poziv, naj vložijo nova, spremenjena pravila. Ker želi oblast, naj vložijo društva pravila (v 5 izvodih) neposredno sama, je Slovenska prosvetna zveza dostavila na naslov društvenih predsednikov oz. tajnikov vzorec novih pravil, ki jih naj odbor dopolni in predsednik odpravi na pristojno oblast.
Imenitna misel. Jaka: ,,Tevža, posodi mi deset mark!“ — ,,Pa ti jih ne znaš vrniti!" — Tevža: ,,Imam imenitno misel. Daj mi deset mark, pet ti jih posodim nazaj in sva — kvit!"
Izvrsten delavec. Delavec: „Prosim vas, gospod ravnatelj, vzemite me v službo. Delal vam bom za tri." — Ravnatelj: „Kako to?" — Delavec: „Za ženo, za otroka in za sebe!"
V
Jiaso gospodarstvo
Jesenska setev.
Pet pogojev zahteva jesenska setev, če naj bo res ugodna za prezimovanje in plodonosna za prihodnjo žetev. Predvsem je treba prvovrstnega semena Saj si skoraj ne moremo več predstavljati naprednega kmeta brez dobro preizkušenega in ,,pacanega" semena. Vsak gospodar si v teku let vzgoji semensko vrsto, ki jo zahteva različna kakovost njegovega grunta. Izkušnja nam je že dostikrat pokazala, da tudi izbrano naročeno seme ne rodi v prvem letu kot pričakujemo, ker pač ni povsem udomačeno v novi zemlji. Ne preveč hlevskega gnoja! je druga zahteva izkušenega sejalca. Hlevski gnoj, vsako leto v večji množini napeljan na zemljo, dovaža preveč dušika (Stickstoff), kar opažamo v vsej naši deželi, predvsem na ležečih žitih, ki so posebno letos in v mokrih letih mnogokod povzročila znatno zmanjšanje pridelkov. U-metni gnoj, predvsem kalijeve in fosforne kisline dajo mladi rastlinici več sladkornih in drugih redilnih snovi in jo tako preko zime obvarujejo pred mrazom, vigredi pa ji znatno pospešijo rast.
Nadvse važno je tudi, da ne sejemo v preveč zrahljano zemljo. Napak je, orati in takoj nato isti dan sejati, ker zemlja nima časa, da bi se popolnoma izravnala in se useda šele potem, ko seme že kali in poganja. Med oranjem in setvijo naj bo presledek vsaj 8 dni. Ta počitek je tudi jako ugoden za čiščenje raznovrstnega plevela, ki je v tem času vzklil in ga z brano pred setvijo brez posebnih težkoč odpravimo. Priporoča se tudi, da se posevek povalja z valjarjem („rolovcem“), ker je izkušnja pokazala, da so povaljani posevki bolj odporni proti zimski pozebi kakor posevki v zrahljani zemlji.
Končno je treba polagati veliko važnost na to, da seme ne pride pregloboko v zemljo. Kjer ni pri hiši posebnega sejalnega stroja, si lahko pomagamo na ta način, da seme povlačimo z zelo lahko brano. Seme, ki pride pregloboko v zemljo, porabi vso svojo življenjsko silo za kal, ki mora prodreti debelo plast zemlje. Tako ne o-stane več zadosti rezervne moči, ki je potrebna, da se žito ubrani pozebe. To velja predvsem za rž, ki je proti pozebi manj odporna, vendar pa bo tudi pšenica hvaležna, če je ne bomo zagrebli pregloboko v zemljo.
Prodajo oziroma nakup perutnine se bo zanaprej v pokrajini Gornje in Doljne Donave vršila na isti način kot prodaja jajc. Odslej bodo kupovali piš-četa, kure in drugo perutnino samo kupovala jajc, ki bodo obiskovali tedensko posamezne kmetije in pokupili po primernih cenah vso na prodaj postavljeno perutnino.
Zimska glavnata solata se seje od avgusta do septembra v presledkih po 14 dni, ker se sadike, kakor je vreme bolj ali manj razvijejo, one pa, ki preveč zrastejo, slabo prezimijo. Sadike se sadijo oktobra v mrzle gnojake ali pa na prosto, kjer se pokrijejo, če ni snega, z jelovim dračjem in z drugimi stvarmi. Spomladi se zalijejo z gnojnico.
Gospodinje, ne nosite vrelih jedi na mizo! Skoraj neverjetno je, kako trdovratno se drže nekatere gospodinje in kuharice razvade, da postavljajo vrele jedi na mizo. Žal, da se ne ve in ne pomisli, koliko škode lahko napravi za-uživanje vrelih jedi. Prva slaba posledica te nespametne razvade je danes skoraj splošna tožba o zobnih bolečinah in zgodaj pokvarjenih zobeh. Cela vrsta zdravnikov živi od tega, ker postavljajo kuharice jedi in pijače skoraj vrele na mizo. Pri večini ljudi se najprej pokvarijo zobje v gornji čeljusti, to pa ima svoj vzrok. Le opazujmo vroč grižljaj, ki ga vzamemo v usta. Pekoči grižljaj najprej jezik z neznansko hitrostjo predelava in suče sem-tertja, pri tem pa se zadeva pekoča jed ob notranjo stran zgornje čeljusti. Odtod prihaja, da se zobje zgornje čeljusti najprej razpočijo in jamejo drobiti in krušiti, in sicer na notranjih robovih.
V te razpoke se zarivajo zobom škodljive tekočine, kakor sladkor itd., ter zobe neusmiljeno uničujejo.
Zgodnje hruške obiramo par dni pred popolnim dozorevanjem in sicer ob jutrih, ko se posuši rosa ali po sončnem zahodu. Ob vročih dnevih nabrano in pregreto sadje se rado hitro pokvari. Nabrane plodove hranimo v hladnih prostorih, najbolje v čistih kleteh, kjer ostane sadje dalj časa sveže in le polagoma dozoreva. Sadje obiramo postopoma, ne vsega naenkrat, saj na nobenem drevesu ne dozori vse sadje hkrati.
Sadni kis ali jesih je prijetnega, aromatičnega okusa, zdrav in osvežujoč. Ker je naprava te nujno potrebne začimbe iz sadja zelo enostavna in poceni, je res čudno, da marsikje v naših krajih uporabljajo skoraj izključno kis, napravljen iz ostre in nezdrave ocetne kisline (Essigsaure). Za napravo kisa
lahko uporabimo še ne povsem zrelo in poškodovano sadje, ki pri nas navadno zgnije po sadovnjakih, ob mejah in po potih. »Ne pustite zgniti nobenega sadu. Boljše in bolj dozorele plodove stlačite za sadni kis, slabejše pokrmite prašičem.
Celovški trg. Ùradno določene najvišje cene za zelenjad in sadje (prva številka pomeni najvišjo ceno za producenta, druga najvišjo tržno ceno): Namizni karfijol I. 40—54, II. 26—35, špinača 30—40, solata v glavicah I. 23—30, II. 13—18, endivija 30—40, izluščen grah 33—45, grah v strokih 23—31,	rabarbara	23—31,	kumare
18—22, česen 40—54, čebula 20—27, fižol 26—35, belo zelje 15—20, modro zelje 28—30 pf za kg. Jabolka (Gra-fensteiner) A 48—60, B 32—42, namizne hruške A 54—70, B 40—52, hruške (navadne) A 22—28), B 14—18, češplje 28—36 pf za kg.
Zanimivosti Ì3 vsega sveta.
Konjska sila. Večkrat slišimo, koliko konjskih sil ima motor, ki žene avto. Kadar kdo kupuje kak motor, mora vedno povedati, za koliko konjskih sil ga hoče imeti. Konjsko silo zaznamujemo navadno kratko HP, pri nas bi razumeli, če bi jo pisali KS. Kaj je konjska sila? Je to sila, ki vzdigne 75 kg v eni sekundi 1 meter visoko. Prvi je dobil James Watt, ki je znašel parni stroj. Kako pa? Prišel je k Wattu pivovarnar iz Angleške in naročil parni stroj. Pivovarnar je nameraval uporabiti parni stroj mesto konja, ki je do tedaj črpal vodo iz vodnjaka, približno tako, kakor se ponekod pri nas uporablja konj pri mlatilnicah. Želel je pa, da mu stroj opravi vsaj tisto delo, kakor ga je opravljal konj. Watt je bil zadovoljen. Tovarnarju je bilo seveda veliko na tem, da dobi za domenjen denar stroj, ki bo čim več dela opravil. Pa je zato vzel najmočnejšega konja, ga gonil in bičal osem ur neprenehoma tako, da je konj opravil delo, ki ga je največ zmogel. Seveda je bila ta sila veliko čez njegove normalne moči. Konj je načrpal v osmih urah toliko vode, da je — v poštev moramo vzeti tudi globočino vodnjaka — opravil isto delo ,kakor če bi v osmih urah potegnil v vsaki sekundi 70 kg en meter visoko. Pivovarnar je sedaj zahteval od Watta, da mu napravi stroj, ki bo opravil vsaj isto delo kakor njegov konj. Watt pa je še povečal mero na 75 kg v eni sekundi 1 meter visoko. Od takrat se imenuje taka sila „konj-ska sila".
Pravi kras Slovenije je bajna kraška jama pri Grosuplju, ki se lahko kosa z znano Postojnsko/ Svoječasno je služila tamošnjim prebivalcem za zavetišče pred Turki, pred 13 leti je nanjo spet opozoril tamošnji župan, v zadnjih letih pa je postala cilj številnih izletnikov od doma in iz tujine. Dolga je nad pol km in je električno razsvetljena. Njeni predeli ali dvorane so okrašeni z divnimi kapniki, ki nosijo ime po oblikah n. pr, srce, zvon, zajček, zavese, jaslice i. dr.
Slavčevo petje poseka neka ptica, ki jo je odkrila znanstvena odprava globoko v notranjosti avstralske celine. Kakor naš slavec poje tudi avstralski pevec ponoči. Petje te ptice je baje tako lepo, da hipnotizira prebivalce pragozdov. Zoološki vrt v Sidneyu je dobil takšno ptico, ki še nima imena. Toda v kletki se zagonetni pevec ni hotel oglasiti, postajal je dan za dnem otož-nejši in ljudje zaman čakajo, da bi jih avstralski slavec presenetil z milino svojega glasu.
Jegulja rešila ladjo. Nedavno je opazilo moštvo parnika „Lord Chochra-nea", da ladja pušča vodo. Naglo so začele delovati črpalke, čez nekaj časa pa so opazili, da ladja ne pušča več. Začudeni so nadaljevali pot do bližnje luke. Zdaj je ladja v popravilu in pri tem so opazili, da je imelo dno ladje luknjo, v kateri je tičala — jegulja.
Kdo se je prvi napil vina? O nastanku vina je mnogo pripovedk, nihče pa ne ve, kdo je prvi odkril vpliv vina na človekovo razpoloženje. Po neki perzijski pripovedki je vpliv vina prva od-
krila ena od številnih žena perzijskega šaha Jemšeda, osnovatelja Persepo-lisa. Ona se je prva opijanila z vinom. — Nekega jesenskega dne si je zaželel šah ohlajenega grozdja. Služabniki so prinesli grozdje fri ga postavili v velike zlate posode. Del tega grozdja je ostal v posodah. To grozdje se je premikalo in vsi so mislili, da so prišli v grozdje zli duhovi, ki hočejo zastrupiti šaha. Ena kraljevih žena, želeč rešiti moža gotove smrti, se je hotela zastrupiti mesto njega; vzela je eno teh zlatih posod in popila vso tekočino. Bila je prepričana, da bo umrla in tako rešila šaha vsake nevarnosti. Ali tudi to pot se je zgodilo nekaj nenavadnega. Namesto, da bi umrla, je žena postala zelo razpoložena in začela rajati. Potem je pozvala tudi ostale žene, naj se napijejo te nenavadne tekočine. Te so tako tudi storile, in tako je bil ves šahov harem pijan. Odtlej ljudje vedo, kaj je vino.
Goljufa, ki je pogoltnil več desetdi-narskih kovancev, so prijeli v Dubrovniku. Ivan Herceg je imel navado vstopiti v trafiko in zahtevati za dinar cigaret. Plačal je z dvajsetdinarskim kovancem. V roki je imel že tudi pripravljenih 25 par. Ko mu je trafikant vrnil poleg drobiža desetdinarski kovanec, ga je Herceg neopazno pogoltnil, nato pa pomolil trafikantu roko, češ, da je dobil mesto deset dinarjev samo 25 par. Mnogo trafikantov je šlo na ta trik, nazadnje pa je eden le opazil, kako je izginil desetak v Hercegovih u-stih;. Poklical je policijo, ki je dala Hercegu izpiti ricinusovo olje. Mož namreč ni imel nič manj kakor sedem desetakov v želodcu.
Par ja smeti
Zelo prijazno. A.: „Vi ste rekli, da sem jaz bedak. Ali je res to?" — B.: „Res je že, samo jaz tega nisem rekel."
Diplomacija. Kirurg, arhitekt in diplomat se razgovarjajo o tem, kdo izmed njih izvršuje najstarejši poklic. „Ko je Bog ustvaril žensko," pravi zdravnik, „je Adamu vzel rebro. Izvršil je operacijo, torej je poklic kirurga najstarejši. „Nikakor,“ je odgovoril arhitekt. ,,Svet je bil ustvarjen iz kaosa. Torej je poklic arhitekta še starejši." — ,,Toda kaos," se oglasi diplomat, „tega smo pa napravili mi!"
Urednik: Dkfm. Vinko Z Witter, Klagenfurt, Achatzelgasse 7. - Upravnik: Rado Wutej, Klagenfurt, SchiittgasseO. - Založnik : Politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem.
—	Tiskarna). Leon sen., Klagenfurt,Domgasse 17.
—	Veljavna je inseratna tarifa 1. — Povprečna
naklada v 2. četrtletju 1939: nad 2300.
Joti. £eon sen.
knjigarna, trgovina s papirjem in tiskovinami
Celovec, Obstplatz 2, tel. 42
tiskarna, knjigoveznica
Celovec, Domgassel7,tel.653