57. iteTÜka
--i—i—I ifa mu
številke š» t® vfstarfev. —,
M®miwlmn poližižeii lisi za slovenske Ijad«tve. |
'9 In npnmtlSiv@; Maribor «Usa. S. — YeleSoa It. 113.
Wmpmwmjim fivs&rljske urnim© p©ro$i!@.
Dunaj, 19. julija.
Kafieđno bojišče.
Južno od Kaluša so z močnimi silami skušali Rusi pridobiti nazaj višine, ki smo jim iztrgali. Njih napori so se izjalovili pod velikimi sovražnimi izgubami. '
Severno od Dnjestra do mesta Brody so uspešna podvzetja napadalnih oddelkov izzvala živahen topovski ogenj, ki se je posebno danes zjutraj razvil v posameznih odsekih do znatne srditosti.
Tudi v Volin iji so avstro-ogrski in nemški napadalni oddelki delovali z ugodnim uspehom.
Na italijanskem in albanskem bojišču nobenih posebnih dogodkov.
Iz nemškega uradnega poročila.
Na francoskem bojišču v Flandriji kljub deževnem vremenu hudi artilerijski boji. Južnoza-padno od St. Quentina so nemške čete z naskokom zavzele francosko višinsko postojanko v širokosti enega kilometra. Ob reki Aisne, ob levem bregu reke Može in v Champagni od časa, do časa živahnejši boji.
Na ruskem bojišču nadaljevanje živahnega topovskega ognja južno od Dvinskega in Smorgona. Južno od Dnjestra so Rusi napadali z močnimi silami južno od mesta Kalusz naše postojanke. Ruski napadi so bili povsod z velikimi izgubami za sovražnika odbiti. Na ostalem delu fronte nobenih večjih vojnih dogodkov.
Zopetna mirovna nota sv« Odeta?
Švicarski list »Züricher Post« je dobil iz Rima brzojavno poročilo, da so vatikanski krogi prepričani, da bo sv. Oče Benedikt XV. ob tretji obletnici svetovne vojske objavil novo noto, naslovljeno na vojskujoče se velevlasti. Papeževa nota bo vsebovala nove mirovne predloge.
Nemški državni &bor.
Velika seja, kakor jo imenujejo na Nemškem, se je začela včeraj, 19. julija. Novi kancelar dr. Michaelis je imel svoj nastopni govor. Govoril je priprosto, brez govorniškega bleska, ki je bil lasten govoru njegovega prednika. Uvodoma je poudarjal, da je Nemčija bila prisiljena v vojsko, ni pa sama začela. Poslal je pozdrav vsem nemškim četam na suhem in na vodi, v zraku in pod vodo. Vojaški položaj je vsepovsod zadovoljiv. Pred pol uro je dobil brzojav od generalnega feldmar-šala princa Leopolda Bavarskega da je pri Zloc-zovu predrl rusko črto. O miru je izjavil Michaelis sledeče:
Mi ne moremo ponuditi še enkrat miru. Roka, ki je bila takrat stegnjena pošteno in pripravljena za mir, je segla v prazno. Ko bomo sklepali mir, moramo v prvi vrsti doseči, da bodo za vse čase zasigurane meje nemške države.. Mi moramo potom sporazuma in poravnave zajamčiti na suhem in čez morje življenjske pogoje Nemčije. Mir mora tvoriti temelj za trajno spravo med narodi, mir mora preprečiti nadaljno osovraženje med narodi vsled gospodarnih zaprtij, mora nas pred tem zavarovati, da se ne bo iz zveze orožja naših sovražnikov izcimila gospodarska zveza proti nam. Ta smoter bi se dal doseči v okvirju vaše resolucije, kakor jo razumem.
Če pa sovražniki nočejo sprejeti miru, bo treba se dalje vojskovati in »durchhalten«. Letošnja
žitna žetev je srednja, pričakovati pa je dobra krompirjeva žetev. Glede na demokratizacijo notranje politike je Michaelis izjavil, da se ne sme prikrajšati ustavna pravica vlade do vodstva notranje politike in da si on tega vodstva ne bo dal iztrgati iz rok.
Po kancelarjevem govoru je centrov govornik Fehrenbach utemeljeval mirovno resolucijo centra, socialnih demokratov in napredne ljudske stranke. Ta resolucija odklanja, kakor je znano, misel prisilnega odstopa pokrajin ter stremi po miru na podlagi sporazuma in sprijaznjenja narodov, po miru, s katerim so nezdružljiva politična, gospodarska in fmancielna nasilstva. Socialnodemokraški voditelj Scheidemann je v boju P-čolnov izjavil, da se je podmorski boj smatral za sredstvo, ki bo še v tem poletju končalo vojsko. To je iluzija (slepilo), ki se je zrušila. Mirovna resolucija je bila sprejeta z 214 glasovi proti 116 glasovom, 17 poslancev pa ni glasovalo. Nato je državni zbor sprejel voj-nokreditno predlogo v drugem branju z vsemi glasovi proti glasovom neodvisnih socialnih demokratov.
Politična koncentracija med Jugoslovani.
Vse slovenske stranke, ki se držijo v resnici narodne podlage, so ne samo pritrdile zgodovinski izjavi Jugoslovanskega kluba v avstrijskem državnem zboru dne 30. majnika 1917, marveč so jo sprejele z velikim zadovoljstvom in odkritim veseljem. Pridružili se ji kajpada niso nemškutarji, kojim služi „Štajerc“ za evangelij in ki samo izrabljajo slovensko besedo zato, da pobijajo upravičene slovenske težnje. Sprejela je tudi ni jugoslovanska demokracija Kako spravlja ta stranka svoje narodnopolitično stališče v sklad s svojim imenom, je njena stvar. Toliko pa se mora ugotoviti, da njeno nasprotovanje ni ne jugoslovansko ne demokratično, temveč je neka služnost, izvirajoča iz odvisnosti od dunajske nemške social-demokratične centrale.
Z navdušenjem so sprejele jugoslovansko izjavo vse hrvaške stranke v naši državni polovici. Ravno ta državnopravna izjava je združila vse politične struje, ki so zlasti v Dalmaciji med seboj vodile prav oster boj, ker jim je pripravila tla za skupno delovanje.
Tudi onstran Sotle se pod vplivom jugoslovanske državnopravne izjave vrši nekako osredotočenje narodnopolitičnega hrvaškega stremljenja, ki je prej razcepljeno v razne stranke, se uveljavljalo in delovalo po raznih potih. Starčevićanska stranka prava je že dne 5. junija v hrvaškem saboru podala izjavo, podobno izjavi z dne 30. majnika v avstrijskem parlamentu. V seji dne 18. julija pa je znani kmečki poslanec Radič reke! sledeče: „Izjava južnih Slovencev na Dunaju je najsrečnejša formulacija naših želj. To je pravi in najboljši kompromis med našim preporodom in pravaštvom, namreč med jugoslovanskim nacionalizmom Strossmay-jerjevem in našim historičnim pravom. Južni Slovani smo vsi eden narod“. Na Hrvaškem samo še manjši del strank omahuje, zlasti unionisti, ki so za nagodbo z Madžari; vendar tudi v tej stranki odlični in vplivni člani kažejo
pripravljenost, da se pridružijo celokupnemu hrvaškemu stremljenju. Ogromna večina hrvaškega naroda pa je za politično zvezo in združitev Slovencev in Hrvatov in Srbov v okvirju habsburške monarhije,
Koncentracija jugoslovanskega političnega stremljenja sega tudi preko Save. Narod v Bosni in Hercegovini je izjavo Jugoslovanskega kluba v avstrijskem državnem zboru sprejel kot svojo. Sarajevski „Hrvatski Dnevnik“ je v tem oziru izjavil: „Mi sprejemamo, kakor ves hrvatski narod katoliške veroizpovedi,, deklaracijo južnih Slovanov v državnem zboru, kot uvet (pogoj) našega političnega obstanka in kot edino redno podlago za naš politični razvoj.“ Jugoslovanski klub se mnogo trudi, da bi se odpravili protiustavni odnošaji v Bosni in Hercegovini, da se skliče bosanski sabor ter se tamošnjemu prebivalstvu vrnejo ustavne in državljanske pravice. Bosanski sabor bi naj, ko se skliče, izjavil svojo solidarnost z izjavo Jugoslovanskega kluba o zedinjenju južnih Slovanov. Predsedni-štvo Jugoslovanskega kluba je že tudi stopilo v osebni stik s predsedstvom bosanskega sabora, izmed katerega sta pretekle dni bila na Dunaju Hrvat dr. Sunarič in Srb dr. Dimovič. Ugotovilo se je popolno soglasje med Jugoslovanskim klubom in bosanskimi poslanci. Bosna pa se imenuje vrata na Balkan. Je veliko odvisno od tega, kdo in kakšnega mišljenja so tisti, ki stojijo na s|raži ob balkanskih durih. Zato pa je zelo pomenljivo, da je Jugoslovanski klub pritegnil v svoje politično območje še tudi Bosance in Hercegovce. Naš klub bo pri bodoči ureditvi razmer na Balkanu imel veliko ulogo in avstrijska vlada bo v njem imela poklicanega in najpripravnejšega posredovalca za avstrijske težnje na Balkanu.
Tako se osredotočuje politično stremljenje in urejuje politični razvoj v naših južnih deželah v prid in ojačenje naše monarhije. Bila bi velika nesreča za Avstrijo, če bi temu mogočnemu in razsežnemu gibanju delala ovire. K sreči pa je avstrijska vlada sprejela moderno načelo o samoodločbi narodov. Naj se temu načelu pusti prosta, neovirana pot! Potem se bo jugoslovanska samoodločba izvršila za Avstrijo, v njeno obrambo in moč. Avstrija za Jugoslovane, Jugoslovani za Avstrijo!
Mernik® zborovanj® v Pragi.
V Pragi so se zbrali v nedeljo, dne 15. julija Nemci iz Češke in sosednjih dežel, da zavzamejo stališče napram nameravani spremembi avstrijske ustave in da obsodijo vse, kar je naperjeno proti nadvladju nemškega naroda v državi. Zbrani so bili zaupniki nemških političnih organizacij na Češkem, nemški Volksrat, državni in bivši nemški deželni poslanci ter nemško-češki člani gosposke zbornice. Namen zborovanja je bil, da ustvarijo Nemci trdno koalicijo, ki se naj z vso silo upre nameravani, prepotrebni razrešitvi avstroogrskega narodno-političnega vprašanja.
Str«!»? 3,
S 33 K A 2 Ü«
20. julija 1913»
Pomenljiv# s praškega zborovanje je dvo- j je: 1. Nemška resolucija, ki je prešinjena j nemškonacionalne zagrizenosti; 2. pismo nem- j škonacionalnega poslanca Lodgmana, j v katerem poziva zborovalce, naj to, kar za- l htevajo zase, dovolijo tudi drugim avstrijskim j narodom.
Zborovanje je vodil predsednik nemško- j češkega volksrata dr. Titta, ki je ostro napa- j dal vlado, ker je podpisala cesarjevo odredbo \ o pomiloščenju političnih kaznjencev in ker hoče, j da bi se Avstrija tako preuredila, da bi vsi \ njeni narodi bili deležni enakih pravic.
Praški vseučiliški profesor dr. Zycha je je nato predlagal sledečo resolucijo:
„V sporazumu z nemškimi državnozborskimi poslane', člani gosposke zbornice in bivšimi deželnozborskimi poslanci s Češkega izražajo zaupniki nemškega naroda svoje najglobokejše ogorčenje, da vlada v zadnjem času neprestano izpostavlja v nevarnost moč in silo državne oblasti, zakone in interese države, za katere obstoj in bodočnost je doprinesel in še dopri-naša nemški narod neizmerne žrtve na blagu in krvi. Ta vlada ni le pristala na to, da so bili najhujši zločinci na državi odtegnjeni pravični kazni, ona je tudi pripustila, da je bilo S i orni loščenj e kot odpust kazni falsificirano v glorifikacijo zločincev, katerih krivda je dokazana. Taka vladna politika podpira v češkem narodu tista stremljenja, ki so sokriva izbruha svetovne vojne, ki so v vojni ogrožala našo obrambo silo in ki sedaj odkrito deluje za mir, kateri bi odgovarjal ciljem sovražnih zaveznikov, ki hočejo monarhijo razkosati.
Zato stojimo vladi s skrajnim nezaupanjem nasproti. Pod nobenim pogojem sedanja vlada ne sme imeti vodstva pri preuredbi notranjih razmer. Mi zahtevamo neomejeno samoodločbo za nemško Češko v okviru avstrijske enotne države in ugotovitev nemškega državnega jezika; osnuje naj se nemška provinca „Deutschböhmen“ z lastnini deželnim zborom, odborom in okrožji. Češki državi, in naj si bo kakršnakoli, se ne bomo nikdar podredili Nočemo več čakati na izpolnitev naših zahtev, ki nas naj končno reši neznosnega češkega vodstva. Zavedajoč se svoje sile in odločeni k najskranej-šemu, se bomo s vsemi sredstvi borili proti češkemu gospodstvu. Zmaga je naša, če smo složni“, i
Stališče, na katerem stoji nemška resolucija, je izključno nemško, ne pa avstrijsko. Poudarja se samo to, kar so Nemci v vojni žrtvovali in trpeli za državo, kakor da ne bi Slovani trpeli in žrtvovali najmanj ravno toliko. Zahteva se neomejena samoodločba edino za Nemce. To, kar so v tej resoluciji povdarjali, so še posebej priporočali poslanec Pacher, ki je povedal zborovalcem, da je cesar prepričan o potrebi preureditve notranjih razmer v smislu narodne samoodločbe in samouprave, znani nasprotnik Slovanov, član gosposke zbornice dr. Ožbolt grof Thun- Salm; poslanec Wolf, ki je zaklical:	„Proč od češkega državnega
prava!“, in še več drugTi. Predlagana resolucija je bila enoglasno sprejeta. Sklenilo se je, da se ustanovi enotni nemški narodni svet za celo Avstrijo.
Bela vrana med vsemi črnimi je bil na tem zborovanju nemški poslanec dr. pl. Lod-gman, ki se sicer ni osebno udeležil zborovanja, marveč je predsedniku poslal naslednje značilno pismo:
„Proti držav, pravu češke krone postavljamo samostojno deželo „Deutschböhmen“, proti mrtvim mejam k r o n o v i n živo zavest n e r a z d r u ž n o s t i p o e d i n i h narodov. Tudi oficijelna češka državno-
pravna deklaracija priznava naše zahteve, t ker izrecno poudarja, da ima vsak narod j pravico samoodločbe. Gre toraj le za to, j da doženemo pot, po kateri dosežemo iz- j polnitev svojih zahtev. To pot najdemo, j ako se nemška politika osrči in svečanoj prizna to, kar zahteva za Nemce! na Češkem tudi Rusinom, Italija-j nom in Jugoslo vanonom. Da bij krona z absolutističnim aktom ustregla j nemškim željam, na to smemo danes še j manj računati, kakor kdaj poprej. Pot k \ avtonomiji vseh narodov v državi in tu in tam razširjena skrb za ohranitev kronovinskih mej ne sme načeloma tvoriti nobene ovire za združenje narodov in njih samoupravo. Ako hočejo Nemci, da se posreči delo nove ustave, potem mora biti njihova politika energična in vodilna. Ako se razmere uredi brez njih, se bodo uredile proti njim.“
Dosedaj so trezne Lodgmanove besede j vplivale na nemško'-naeionalne zagrizence kakor poliv z mrzlo vodo. Čakati bo treba, ali se jih bo vendar več streznilo ter bodo nastopili edino pravo in možno pot spravljive politike. Dokler pa bodo med nemškimi poslanci nosili zvonec možje kakor so Wolf, Pacher in drugi, je malo upanja, da se uveljavi v nemški politiki Lodgtnanovo spravljivo načelo.
Na bojiščih.
Na ruski fronti se boji za nas ugodno razvijajo. Ruse smo v bojih, ki so se začeli 15. julija, vrgli čez Lomnico nazaj in tako našo črto južoo od Dnjestra zopet izravnali. Rusi so morali izprazniti Kaluš. Vzhodno od Lvova so baje naše čete pri Zločovu, kakor je naznanil v nemškem državnem zboru kancelar Michaelis, predrle rusko bojno črto. Na ostalih delih vzhodnega bojišča nič posebnega. Berolinska poročila pravijo, da je v Rusiji izbruhnila revolucija delavstva in vojaštva proti sedanji vladi. Začasna ruska vlada se baje namerava preseliti iz Petrograda v Moskvo.
Na ostalih bojiščih razun velike artilerijske bitke v Flandriji nič posebno važnega.'
Politične vesti.
Avstrijski državni zbor je v nedeljo 15. julija prekinil svoje plenarne seje. Poslanci so šli na večtedenske počitnice. Med počitnicami zborujejo razni odseki. Ustavni odsek je dne 19. jul. razpravljal o predlogih glede odprave vojno-nad-zorovalnega urada, ki obstoji že od začetka vojske pri vojnem ministrstvu in ima nalogo, da zabrani poizvedovanja, razširjenje novic in razglasov, ki bi škodovali državi in armadi. Ta urad je sestavljen iz zastopnikov raznih ministrstev in oblasti. Na čelu temu uradu stoji nek general. Med drugimi je govoril proti vojno-nadzorovalnemu uradu, ki ima mnogo krivde na zapiranjih nedolžnih državljanov začetkom in med vojsko, poslanec dr. Krek.
V hrvatski sabor so dne 17. julija prišli tudi poslanci dr. Horvat, dr. Ivo Frank in Zatluka, ki so bili izključeni od 70 sej. Poslanci kmetske stranke in stranke prava so zahtevali, naj vlada prekliče odrejeno rekvizicijo živil. Vladni zastopnik pa je izjavil, da je to nemogoče. Govornik večine se je izjavil za rekvizicijo. V proračunskem odseku so pravaši glasovali proti podalšanju finančne nagodbe z Ogrsko. Pri razpravi o idemnitetnem predlogu je Starčevičanec Akačič ostro napadal večino in bana. Pravi, da je sedaj prišel čas, da se ves hrvatski narod zbere okoli zastave svoje združitve in svobode, v prvi vrsti njegovi poslanci. To so že storili odlični predstavitelji Hrvatov, Slovencev in Srbov v dunajskem parlamentu v svoji zgodovinski izjavi z dne 30. maja, Starčevičanci so podali podobno izjavo dne 5. junija v hrvatskem saboru. Ves hrvatski narod je po pravici pričakoval od ! hrvatsko-srbske koalicije podobno izjavo, toda do-
slej še zastonj. Izjavlja, da ne bo glasoval za in-demniteto V seji dne 18. t. m. so bile na dnevnem redu Radičeve interpelacije. Radič je povdar-jal, da moramo vsi Jugoslovani delovati za uresničenje Strossmayerjevega zgodovinskega prava. Vsi Jugoslovani smo eden narod. V četrtkovi seji je bila na vrsti razprava o podaljšanju finančne nagodbe z Ogrsko. Seja je bila zelo burna. Opozicija, ki je proti nagodbi z Ogrsko, je vedno večja. — Hrvatska pravaška stranka, kmetska stranka in disidenti Starčevičeve stranke so sklenili se združiti kot opozicija proti deželni upravi in hrvatsko-srb-ski koaliciji ter so o tem svojem stališču obvestili tudi ogrskega min. predsednika grofa Esterhazyja.
Čemu se borimo? Znani vseučiliški profesor in član gospodke zbornice dr. Lammašch objavlja v dunajski »N. F. Pr.« dne 17. julija članek »Av-stro-ogrska monarhija in mir«. Dr. Lammasch pravi v tem članku med dragim:	»Naši bratje se
ne borijo na frontah za to, da bi priborili kose . dežel in da bi si podjarmili narode, temveč vojska se vrši, da branimo svoje domače ognjišče, domače navade in običaje ter da bi vsaj svojim otrokom zasigurali dragoceni mir. Pomiloščenje političnih kaznjencev v Avstriji je pokazalo svetu, da je mogoče dandanes prezreti marsikaj neljube-f ga, in ravno s tem je naš cesar pokazal svetu I pot, po kateri je mogoče priti do miru. Da pa to j pot dosežemo, moramo prenehati s preiskovanjem, j čigava in katera je prvotna krivda sedanje vojske. Konstatirati moramo, da smo se po zaslugi našega miroljubnega cesarja Karla močno približali mira. Da hoče naša monarhija pravični mir med svojimi narodi in z nasprotniki, dokazujejo zunanjemu svetu bolj kot nam ta-le štiri dejstva: Zopetno parlamentarno življenje v Avstriji, pomiloščenje političnih kaznjencev, odstranitev grofa Tisze in priprave za pravičnejšo volilno pravico. Vojska je tudi pokazala, da je načelo nasilnega nadvlad-ja tekom vojske padlo v omedlevico. Notranja sprava med narodi v Avstriji, a ne nadvladje, vodi do mira.
Dunajsko „Avstrijsko politično društvo“, ki deluje za mir, je imelo dne 17. julija na Dunaju zborovanje katerega sta se udeležila med dragimi dr. Korošec in dr. Krek, ki se je oglasil k besedi in je izjavil med dragim: »Čas za to, da se doseže trajen mir, je zelo pripraven, kajti vsa ljudstva so duševno tako razpoložena, da mislijo in govore le o vojni in miru. Vse dnševno življenje ima le to barvo. Zato so narodi sprejemljivi za vsako rešilno vejico, ki jih vede iz tega zares obupnega stanja. Zato pa je zelo nevarno, ako zdaj razni demagogi ali pa onostranski politiški voditelji skušajo utrjevati razne zmotne misli. Če se govori o demokratizaciji, o pravici samoodločbe narodov, o svobodi teh narodov, se takoj čujejo glasovi: vse to je v korist entente. Ali, gospoda moja, vse take zahteve so starejše nego ententa, — in pot do miru vodi pač le tako, da vse to, kar ententa pametnega in sprejemljivega trdi, to isto radi sprejmemo in trdimo tudi mi. In do miru pač ne moremo priti drugače, nego tako, da iščemo, kar nas druži. Računati se mora tudi z dejstvofn, da se je zaneslo po splošni sugestiji med vse nenemške narode močno in srdito sovraštvo do nemštva sploh. Dr. Krekov govor je izval splošno odobravanje. Urednik Bösbauer je govoril za mir brez aneksij; vsenemški kričači, ki hočejo nadaljevanje vojske,- so v Avstriji in Nemčiji v ogromni manjšini. Profesor Förster iz Mona-kovega je izvajal ob splošnem pritrjevanju, da bi Avstrija mogla mnogo pripomoči do splošnega miru. Avstrija ima najlepšo priliko, pripravljati pot do mira po načelu: samoodločba narodov. — j Sprejela se je resolucija, ki poziva vlado, naj še j nadalje deluje za mir potom sporazumljenja med ! narodi, ki je bila tudi sprejeta.
Grof Tisza gre na fronto! Bivši ogrski mini-I strski predsednik grof Tisza, 'v kojega stranki se I je začelo v zadnjem času močno krhati, se bo s j svojima bratoma te dni podal na rusko fronto, j kjer bo prevzel poveljstvo enega polka, ker je bil i od cesarja imenovan za polkovnika. Nekdaj tako i mogočni grof Tisza je baje globoko užaljen, da se j je začelo rahljati v njegovi stranki, vsled česar \ noče biti doma priča razpada svoje stranke.
Zakaj smo izgubili Bukovino? List »Prager Tag-l blatt« je priobčil sledeče poročilo iz parlamenta:
I »Poslanec Grigorovici je rekel med dragim, da je \ bilo Rusom omogočeno vdreti v Bukovino le na ta način, ker so tamkaj se nahajajoče ogrske hon-
vedske čete deloma odložile orožje, deloma pa so bile brezbrižne, češ, da se nočejo bojevati za tujo deželo. Kot pričo za to trditev, ki je umevno vzbudila veliko pozornost, je imenoval poslanec Grigorovici polkovnika Fischerja.«
Razkol v Tiszovi stranki. Iz Budimpešte poročajo, da bo v kratkem izstopilo 20 do BO poslancev iz Tiszove stranke. Tem bo baje pozneje sledilo zopet kakih 30. Podpirali bodo novo ogrsko vlado.
Tedenske novice.
Današnja Straža je izšla zopet samo na 4 straneh. Dokler ne bo dobila tiskarna novih delavskih moči, nam je pri najboljši volji nemogoče izdati list v starem obsegu. Da bodo čitatelji videli, kak je naš položaj, naj svedoči razmerje števila stavcev v naši tiskarni in nemški (Kralikovi) tiskarni. Do-čim ima naša tiskarna sedaj samo še 3 stavce in 2 učenca, so v Kralikovi tiskarni še vedno 3 učenci in 8 stavcev med temi 5 vojakov oziroma oproščenih. Nam je ces. namestnik razveljavil pred tremi tedni oprostitev edinega strojnega stavca, Kralikovi tiskarni pa so se po upöklicanju našega strojnega stavca še oprostili oziroma bili komandiram trije novi stavci. Kralikova tiskarna je imela v normalnih časih po 7 slavcev, mi pa 11; danes imamo mi 3 stavce, Kralik pa 8!! Na naše prošnje se ces. namestnik ne ozira, ker smo slovensko podjetje, nemškemu podjetju pa vse oskrbi. In pri vsem tem še bo pa g. ces. namestnik gotovo zatrjeval in se hvalil, kako nepristransko skrbi za obe narodnosti na Štajerskem! — Seveda so pri preklicu oprostitve našega strojnega stavca sodelovale razne tajne sile — imeli so svoje roke vmes naši mariborski prijatelji! Ravno ko je bil upokiican naš strojni stavec, vozili so se v vlaku med Mariborom n Spielfeldom trije-gospodje v kupeju drugega razreda in se z zadovoljstvom razgovarjali, da Slov. Gospodar in Straža zdaj ne bodeta mogla več* izhajati v dosedanjem obsegu, ker se je že poskrbelo, da tiskarna izgubi strojnega stavca! Priče o tem razgovoru na razpolago! Taka je torej dosedanja enakopravnost vseh narodov in nepristransko po-stopanje nemških uradnikov!
Cenjenim naročnikom! Naznanjamo, da smo danes vsem c. naročnikom priložili položnice tudi tistim, ki so naročnino že plačali. Vsi tiste, ki še naročnine nimajo plačane naprej, prosimo, da to takoj' storijo, ker bi se jim drugače moral list ustaviti.
Nov vojni kurat. Cesar je imenoval č. g. Ivana Hanžič, dosedaj kaplan v Skalah, za vojnega kurata.
Duhovniška vest iz Koroškega. Podklošterska župnija je po štirih letih zopet dobila duhovnega pomočnika v osebi g. kaplana Krištofa Koširja. G. kaplan je prevzel obenem duhovno pastirstvo Vraške župnije, ker je g. župnik Bauman radi bolezni nastopil daljši dopust.
Slava generalu Boroeviču! Spominsko ploššo na rojstni hiši generalnega polkovnika pl. Boroeviča je sklenilo vzidati zagrebško društvo »Bratov hrvat-skega Zmaja«. Slavni poveljnik soške armade generalni polkovnik Svetozvar pl. Boroevič je potomec stare hrvatske graničarske družine. Njegov oče Adam je bil graničarski nadporočnik in se je posebno odlikoval v italijanskih vojnah. V vasi Mecečani, ki šteje približno 400 prebivalcev in leži med Petrinjo in Kostanjico, mu je bil 1 1856. rojen sin, kateremu so dali ime Svetozar. Hiše, v kateri se je rodil vojskovodja ni več, kajti na njenem mestu so pred nekaj leti zgradili novo hišo, ki je po šegi v tamkajšnjih krajih močna lesena stavba. Na to hišo postavijo spominsko ploščo. Plošča je delo hrvatskega kiparja prof. Roberta Frangeža, ki je napravil zanjo osnutek o priliki svojega obiska v glavnem stanu pl. Boroeviča. Vojskovodjo predstavlja v profilu. Pod podobo je hrvatski napis: Rojstna hiša nepremagljivega vojskovodje dr. Svetozarja Boroeviča de Bojna, generalnega polkovnika. Bratje hrvatskega Zmaja 1917«. Relief bodo vlili iz italijanskih izstrelkov. Odkritje spomenika se vrši v kratkem. V Mecečanih živi še vojskovodjevih sorodnikov, med njimi tudi učiteljica
Milena Boroevič. Vojskovocfjeva sestra Ljubica po-roč. Babič, živi v Prijedoru v Bosni. Boroeviči so doma iz bi ižne vasi Boroevič, kjer še planes žive najčistejši tipi starih graničarjev.
Poročnik Kolšek padel. Enoletni prostovoljec Kosi in črnovojnik Andrej Roškar pišeta z bojišča, da je dne 11. jubja na laški fronti padel, zadet od sovražne mine poročnik Kolšek, doma iz Polzele. Padli junak je bil član naših organizacij in je vrlo deloval v mariborskem Orlu. Padlemu junaku, vrlemu somišljeniku, lahka zemlja, kjer počiva njegovo junaško truplo!
Invalid, ki ima kako kmetijsko šolo, se sprejme takoj, če je tudi oženjen, za oskrbnika graščine blizu Celja. Ponudbe na upravništvo Straže.
Razpisane srednješolske učiteljske službe. Na avstrijskih srednjih šolah (gimnazijah, realnih gimnazijah, realkah) je za bodoče šolsko leto razpisanih 121 začasnih učiteljskih mest z nemškim učnim jezikom, 15 z italijanskim, 1 s hrvatskim in 6 z nemško-slovenskim učnim jezikom. Pripomni se, da so razpisana učiteljska mesta samo provizorična.
Slovenska gimnazija v Trstu. Kakor se zatrjuje z gotovostjo, se v Trstu v najkrajšem času ustanovi samostojna slovenska gimnazija. Podlaga novega zavoda naj bi bili zaradi vojnih dogodkov v Trst premeščeni tečaji goriške slovenske gimnazije.
No va nemškutarska zvijača Nadučitelj na šul-ferajnski šoli v Krčevinah pri Mariboru Tomaž Wernitznigg se je na svoje stare dni naučil slovenskega jezika, da bi ložje nalovil slovenskih otrok v samo-nernško šolo. Podučevati hoče namreč dve uri na teden slovenščino in je že dobil zato potrebnega dovoljenja od nemškega »Volksrata«, pravzaprav od okrajnega šolskega sveta in njegovega načelnika okrajnega glavarja Adama pl. Weiss. Slovenske starše v mariborski okolici opozarjamo, naj ne gredo Wernitzniggu na limanice. Prosimo, da se vsak slučaj W e r n i t z n i g g o v e agitacije pri slovenskih, starših t a k o j naznani uredništvu »Straže«. Poskrbeli bomo, da nam Wernitznigg ne bo rušil slovenske krčevinske šole, če ga tudi ima glavar pl. Weiss na listi svojih izvoljencev.
Izjava iz Kranjske. Prejeli smo sledeče vrste: Razni poklicani in nepoklicani faktorji širijo po Kranjskem zame sicer veselo novico, da sem dobil od dr. Kreka veliko denarja. Svote ne vedo popolnoma natančno; no pa, ker jim ni ravno toliko za resnico, vsled tega na-virajo govorice med 7. in 30 tisoči K. Gospodje se mi smilijo; je pač škoda, da bi preveč napenjali živce in možgane, vsled tega izdam skrivnost, dasiravno silno težko. Toda kaj vsega človek ne stori iz ljubezni? Na vsa usta in iz vsega grla bodi povedano tem gg., da mi je dr. Krek, znani slovenski bogataš, podaril iz lastnega žepa 100.000, reci stotisoč kron a. v. In sicer: 50.000 za par besedi na občnem zboru kmetijske družbe, 50.000 kron pa za par vrstic v „Straži“. Dr. Krek pač lahko izplača tako svoto. To tudi gotovo prav dobro ve č. g. predsednik Centrale, kateri je svoj čas razlagal ljudem, da dr. Krek vsled tega ne more biti predsednik Zadružne zveze, ker nima nič d e n a r j a. Izjavim tudi, da bom vsakega brez razlike, kateri bi se drznil trditi, da sem dobil samo eden „ficek“ več ali manj, povabil na odgovor k pristojnemu sodišču. Denar sem naložil kot dober Kranjec pri pristnem kranjskem denarnem zavodu „Ilirski banki“. Vendar je ta svota zame, ki nisem vajen takih stvari, veliko previsoka, ter mi dela le težave in skrbi. Sklenil sem jo razdeliti, in sicer tako: 25.000 kron dobi tisti, kateri dokaže, da je Centralo rodila potreba ali zadružni razlogi, 25.000 kron dotični agitator Centrale, kateri dokaže, da je samo jedno zadrugo pridobil za centralo brez laži in obrekovanja, in ostalih 50.000 K pa preč. g. Lavrenčič, častni kanonik in predsednik Centrale, takrat, kadar izda javnosti skrivnostni datum
onega soglasnega sklepa deželnega zbora iz 1. 1911. Upam, da bo za obe „plati“ prav in dobro. Pri tem se človeku nehote vsiljuje misel in vprašanje: Veliko denarja je šele morala stati agitacija za Centralo in iz čegavih žepov so vreli zlati studenci, ako mislijo gg., da mora dr. Krek plačati vsako besedico. Človeku pride pri srcu tudi v spomin znani pregovor: „Wie der Schelm selbst ist, so denkt er auch von andern“. Konečno paše to: Gg. naj bodo v dno duše uverjeni in prepričani, da dr. Kreku ni treba ljudi kupovati in plačevati. Ta „čedni“ posel je pripustil tistim, kateri to nujno rabijo. Kar ljudi druži in vleče za dr. Krekom, so njegove ideje in 30 letno plemenito in nesebično delo za svoj narod in Slovane sploh. To gg. je, kar dela moža velikega in priljubljenega. Gg. bodite tudi uverjeni, da zaupanja, spoštovanja in ljubezni do dr. Kreka, katero gori v tisočih in tisočih slov. srcih, ne pogasi še sto in sto novih kranjskih Central.
Št. Jat ž, 2. julija 1617.
Ljudovik Bajec, župnik.
Dijaški kuhinj v Mariboru so darovali p. t.: Dr. Florjan Kukovec, odvetnik, Slov. Bistrica, iz kazenske poravnave Kodrič ca Plot 10 K; Josip Cede, župnik v Studenicah (kruh sv. Antona) 20 K; Ivan Ilc, kaplan v Rušah, dr. Bogomir Skaza, zdravnik, Ruše mesto venca na grob f g. Finka 10 K; Pavel Holcman, kaplan pri Sv. Magdaleni v Mariboru 10 K; Posojilnica v Gornji Radgoni (podpora po 1916) 40 K; Alojzij From, učitelj. Sv. Lenart v Slov. goricah 5 K; Hinko Šiško, c. kr. poštni asistent Beljak 20 K, Eliza Šiško, Gradec 10 K, Barbara Šiško, Selce Sv. Rupert mesto venca na grob f usmiljene sestre Magdalene Šiško, umrle na Dunaju 10 K; Gartner Franc, župnik, Planina, mesto venca^t g- kuratu Fink 10 K; Posojilnica v Mariboru, mesto venca f g. Lojzeku Bahovcu 50 K; dr. Janko Mencinger, c kr. nadporočnik. Alessio (Albanija) 10 K; Ivan Rotner, dekan, Škale Velenje 20 K; Matko Krevh, kaplan, Remšnik 14 K; Z nove maše#Č. g. Alojzija Pirš, poslal g. kaplan Jožef Rehar, Laporje 85 K. Vsem čč. gg. darovalcem se najiL^rpeje zahvaljuje odbor.
Növ slovenski dnevnik. Jugoslovanski socialni demokratje so začeli v Ljubljani dne 15. julija izdajati dnevnik »Naprej«. Odgovorna urednica mu je Alojzija Štebi.
Bosanska sociaidemokratična stranka je pričela s 1. julijem zopet izdajati tednik »Glas Slobode«.
Koliko se je dosedaj izdalo na prispevkih za preživljanje? • V državnem zboru in sicer v pod-odseku za ureditev prispevka za preživljanje svojcev mobilizovancev je izjavil sekcijski načelnik baron dr. Lehne, da je izdala vlada 1. 1914 za te podpore 601 milijon kron, v letu 1915—1916 1416 milijonov in od 1. julija 1916 do 30. aprila 1917.	1436 milijonov kron. Do 30. aprila t. L
e tedaj na prispevkih za preživljanje svojcev mobilizovancev izdala država skupaj 3443 milijonov kron.
Vpogled v plačilne naloge za davek od vojnih dobičkov. Celjsko c. kr. okrajno glavarstvo kot davčna oblast nam je poslalo naslednji razglas: V smislu člana 28. izvršilnega predpisa k davku od vojnih dobičkov (drž. zak. št. 247/1916) se razglaša, da bodo izvlečki iz plačilnih nalogov o davku od vojnih dobičkov pri vseh štajerskih davčnih oblastih v času od 16. do 2 9. julija t. 1. razpoloženi v javni vpogled, v kolikor so se že dovršile odmeritve. Vsakemu je torej na prosto dano, vpogledati v odmero davka od vojnih dobičkov v uradnih prostorih davčne oblasti v Celju med 8.—12. in 2.—6. uro in sicer za politične okraje Celje-mesto, Celje-dežela in Brežice. V vpogled razpoloženi izvlečki iz plačilnih nalogov za davek od vojnih dobičkov vsebujejo: ime davčnega obvezanca, dohodek vojnega leta, dohodek mirovnega leta (1913), ki služi v primerjanje, davku podvrženi višji dohodek in pa znesek davka od vojnih dobičkov.
Kolkovna dolžnost računov namenjenih v inozemstvu. Okrajno finančno ravnateljstvo v Maribora nam piše: Trgovski računi, napravljeni v tuzemstvu, se morajo kolkovati po §11 ces. nar. z dne 28. avgusta 1916 drž. zak. št. 281 (do 20 kron z 2 v od 20 K do 100 K z 10 v od 100 K

do 1000 K z 20 v in nad 1000 K s 50 v od vsake pole) tudi tedaj, če je prejemnik v inozemstvu. Isto velja glede računov, ki so namenjeni osebam in tvrdkam v deželah ogrske krone ter v Bosni in Hercegovini.
Vojaški dopusti in oprostitve planšarskega osob-ja. Vojaška oblastva so odredila, da se pri vojakih služeče planšarsko osobje, če ni na fronti, pri-deli nadomestnim formacijam, od tod pošlje na dopust in —-v kolikor je za planinsko pašo potrebno — tudi oprosti. Formacije v zaledju imajo nalog, planšarsko osobje odpustiti domov, če to dopušča vojaška služba in če je zanje vložena prošnja za oprostitev.
Gospodarske novice.
Kako bo letos z oddajo žita? V sredo, dne 18. julija se je v porotni dvorani mariborske okrožne sodnije vršil sestanek občinskih žetvenih komisarjev. Okrajni žetveni nadzornik g. Petrovan je razlagal. kako se bo letos vršilo popisovanje žetve in o pripravah za rekviriranje. Ker je prvotno popisovanje obdelovanih zemljičč, ki se je vršilo meseca junija, zelo pomanjkljivo, bodo morali občinski žetveni komisarji končnoveljavno preceniti letošnjo žetev in izpolniti tozadevne tiskovine. Žetveni komisarji morajo tudi napraviti več poizkusnih mlačev. Od 1. avgusta naprej bo pri vsaki občini skozi 8 dni razpoložen seznam posestnikov in najemnikov obdelanih zemljišč. Za vsakega posameznega posestnika, najemnika, ;in podnajemnika bo spisan »Posamezni gospodarski list«, na katerem okrajni žitni nadzornik vpiše in po razrednem ključu preceni, koliko žita, slame in krompirja ter drugih pridelkov je dotični posestnik ali najemnik letos pridelal ali bi moral pridelati. Tekom 8 dni, ko bodo gospodarski listi pri občini razpoloženi, ima vsak posameznik pravico, da pogleda, koliko je okrajni žitni nadzornik na papirju »pridelal« žita in drugih pridelkov. Vsak posameznik ima pravico, da se nepravilnosti popravijo. Ugovor proti nepravilno sestavljenim gospodarskim listom se mora poslati po obč. žetvenem komisarju na okrajni žetveni odbor pri okrajnem glavarstvu, ki v seji odločuje, ali je ugovor opra-. vičen ali ne. Opozarjamo naše ljudi, da strogo in skrbno pazijo, kedaj bodo gospodarski listi pri občini ali žetvenem komisarju razpoloženi prožnejše pritožbe bodo le malo pomagale. Občinski žetveni komisarji so večinoma učitelji. Žetvene komisarje, župane, duhovščino in učiteljstvo prosimo, naj gredo kmetskemu ljudstvu na roko in naj jim vse potrebno pojasnijo, da se jim pri re-kviriranju ne bo godila krivica. Več v »Slov. Gosp.«
Meterski stot sena 100 kron. V zapadnih delih Ogrske ob ogrsko-štajerski meji je letos vladala zelo huda suša, vsled česar bo tamkajšnje prebivalstvo letos pridelalo prav malo krme. Že sedaj plačujejo v teh krajih meterski stot sena po 100 kron, da le za silo ohranijo najpotrebnejšo domačo živino.
Premog za parne mlatilnice. Vlada je določila, da dobijo parne mlatilnice pravočasno potrebno množino premoga, ako zanj pravočasno prosijo. Tozadevne prošnje je vlagati na okrajno politično oblast. Pravico prositi za premog imajo tudi mlekarne, kovači in drugi slični obrati. Potrebno množino premoga za vsako deželo b- do dobivala poljedelske zadruge, da porazdelijo premog. Za Slovensko Štajersko je določena Zadružna zveza v Celju, da bo razdeljevala premog med parne mlatilnice, mlekarne itd.
Čebelarski tečaj se bo vršil na deželni kmetijski šoli v št. Juriju ob južni železnici s sodelovanjem čebelarskega društva za Spodnje Štajersko v nedeljo, dne 22. julija od 9. ure dopoldne pa do večera istega dne. Poduk bo zanimiv, teoretičen in praktičen ter vsem prijateljem čebelarstva zlasti čebelarjem začetnikom zelo koristen. Ravnateljstvo.
Hmelj. Na hmeljskem trgu v Žatcu je bilo v pretekli dobi dokaj živahno, ker je bilo popraše: vanje po tujem hmelju precej veliko. Cene za tuj hmelj so se gibale med 80—105 K za 50 kilogramov. Zastopnik neke bavarske pivovarne je pokupil 80 bal tujega hmelja deloma lanskega, deloma predlanskega pridelka. Tuj hmelj iz leta 1915 je kupoval po 45 K za 50 kilogramov. Vsled dolgotrajne suše so češki hmeljski nasadi baje precej prizadeti, še bolj pa ogrski, kjer bo letos zelo slaba hmeljska letina. Štajerskim hmeljskim nasadom pa suša baje ni dosti škodovala.
Cene za les. Zveza avstrijskih lesnih veletrgovcev na Dunaju je sklenila sledeče lesne cene, ki so veljavne za kubični meter do preklica: Hlodi mehki neotesani 42—55 K, trdi 55—100 K, mehke deske 90—112 K, oglati ali otesani mehki hlodi 80—112 K, trde deske 120—200 K. Popra-ševanje po deskah, ki se jih rabi za vojaške zavoje, je zelo živahno.
Koliko moke dobijo železničarji. Ljubljanski »Naprej«- piše: Železničarji pri težkem delu — strojno osobje in osobje vozne službe — ima pravico do 9 kg moke na mesec; železničarji pri sre dnje težkem delu do 7 in pol kg moke na mesec; uradniki' in ostali ter svojci železničarjev do 5 kg moke na mesec. Vsa aprovizacijska mesta za železničarje so dobivala doslej natančno toliko moke, kolikor gre vsakemu.
Razne novice«
Zrakoplov usmrtil generala. V Sobotici na Ogrskem se je pripetil redek slučaj nesreče. Na tamošnjem travniku se je sprehajal s svojo soprogo general Albert pl. Smerečani. Zrakoplov, kije krožil nad travnikom, je padel na travnik in zadel v generala, se zaril s prednjim delom generalu v trebuh in ga vlekel več sto korakov po zemlji. General je (bil tako poškodovan, da je kmalu nato umrl, njegovi ženi pa se ni nič pripetilo.
Strela udarila v zagrebško stolno cerkev. Kakor se poroča iz Zagreba, je /adnje dni večkrat udarila strela v zagrebško nadškofijsko cerkev ter precej poškodovala lepe slike in kip matere božje z Jezusom v naročju. Strela je odbila sohi božjega deteta glavo, ki je padla na tla in se razbila na tisoče kosov.
Cigan in grofica. V Šopronu na Ogrskem seje te dni vršila poroka poglavarja ogrskih ciganov, Josike Nyari z grofico Margilo Wratislaw. Njegov brat, ki je sedaj vdovec, je bil poročen z grofico Festeties in se bo baje v drugič poročil tudi z neko ogrsko grofico, ker je na Ogrskem baje sedaj postalo moderno, da se kaka zastopnica visokega plemstva poroči s ciganom. To je demokracija ljubezni.	.§,
V Budimpešti se pokvarilo 60 vagonov riža. Po
poročilu graških listov je v lanskem letu pokupilo mesto Budimpešta 60 vagonov riža in ga spravilo v razne shrambe in skladišča, ki so pa bila tako vlažna in mokrotna, da se je pokvarilo vseh 60 vagonov riža. Pokvarjeni riž baje ni bil za rabo niti za živalsko pičo in so morali večjidel riža spraviti v reko Donavo. Dočim pri nas že leto in dan ni nihče videl več zrna riža, mečejo v Budimpešti v vodo kar cele vagone pokvarjenega riža. Vzorno gospodarstvo!
Popisi,
Maribor. Narodna društva v M a-r i b o r u priredijo v nedeljo, dne 19. av-
gusta 1 9^7 v proslavo prvega rojstnega dne-po nastopu f.vlade Njegovega Veličanstva cesarja Karla 1. slavnost v spodnjih prostorih Narodnega d o-m a v Mariboru s sledečim vspore-dom: . Zgodba, 2. petje, 8. slavnostni govor (profesor dr. A. Medved), 4. tombola (karte po 50 v,, dobitke v prvi vrsti živila), 5. prosta zabava. Začetek pb 4. uri popoldne. Vstopnina za osebo 50 v. Čisti dobiček je namenjen invalidom in sirotam, po p.adÜh .vojakih mariborskega okraja.
Hoče. Pri kmetski hranilnici in posojilnici v Hočah se je podpisovalo 81.050 K VI. vojnega posojila. — Katoliško bralno in gospodarsko društvo v Hočah je darovalo 200 K za slovensko-šta-jerske oslepele vojake. — Dekliška Zveza ima v nedeljo, dne 22. julija, svoj redni shod po večernicah v kaplaniji. Pridite!
Ljntomer. V Stupniku pri Leskovcu je dne 11. julija umrl Matija Prelog, rojak iz Ljutomera. Rajni je bil hrvatski učitelj. Rojen je bil 1. 1835. Svetila mu večna luč!
Sv. Barbara v Halozah. V zadnjih bojih na Krasu se je spet odlikoval Janez Belšak iz Mah Okiča. predmojster pri c. in k. trdnjavskem topniš-kem polku št. . Odlikovan je za hrabrost s-srebrno hrabrostno kolajno II razreda; pred nekaj mesci je bil odlikovan z bronasto kolajno.
Loče. Dne 14. julija je umrla Frančiška Petelinšek, mati meščanskega kateheta č. g. Martina Petelinšek v Mariboru. Blagi materi svetila večna luč! Častitemu gospodu Peteiinšeku naše odkritosrčno sožalje!
Celje. Mestni magistrat naznanja, da namerava za osrednje sloje mestnega prebivalsta ustanovah, posebno vojno kuhinjo. V ta namen se vrše dne
19.	in 20. julija posvetovanja v sejni dvorani mestnega urada. — Nemški cesar je odlikoval namestniš-kega koncipista tukajšnjega okrajnega glavarstva Volbenka Burghauser za zasluge, katere si je stekel za Nemce iz Nemčije, bivajoče na Slovenskem Štajerskem, s kolajno Rdečega križa 3. razreda. — Revident južne železnice, Edmund Opitz, je premeščen iz Celja v Brixen na Tirolsko.
„Esonadstropna hiša, na najlepšem profiteru ličnega trge na Spodnjem štajerskem, ob železnici, pripravna za vsako obrt, ze proda pod ngodnimi pogoji. Zraven hiše vrt in hlevi.“ Hranilnica in posojilnica v Sevniei.	70
Lončarskega pločnika,
ki bi hotel izdelati 1000 svinjskih loncev (kropnjače) sprejme takoj proti dobremu plačila Jurij Kajba, lončar, Gornja Polskava, Štajersko.	TL
Lep vprežni konjt
star 4 leta, (Valah), se proda. Šolska- ulica
št. 21 Studenci pri Mariboru.
68
—MMIfMMMH—i
jPPP!, AH	jBIPS
Na Najviše Milo Njegovega ces. £ la halj, apostolskega Veličanstva
32. c. kr. državna loterija
za vojaške dobrodelne namene.
Ta loterija k denarju vsebuje 21.146 dobitkov
v gotovini v skupnem znesku 625.000 kron. Glavni dobitek znaša:
200.000 kron.
Žrebanje je javno in se- vrši na Dunaju dne 26» Julija I9I7« Cena srežke 4 krona«
Dobe se srečke v oddelku za dobrodelne loterije na Dunajn, III., Vordere Zollamtsstrasse 5, v loterijskih kolektnrah, v tobačnih, trafikah, v davčnih, poštno-brzojavnih in železniških uradih, menjalnicah itd. Načrti za kupce srečk brezplačno. — Srečke
se dopošiljajo poštnine prosto.
C» kr. gOffteraln© rivneteliitvo za državna loterija (@dd@Sek dobrodeint loterije).
Krojaški mojster
Leopold Supanee
naznanja preč. duhovščini, da j» svojo krojaško obrt preselil v svojo lastno hišo, Malteserjeva ulica št. 18 v Melja in se priporoča za vsakovrstno izdelovanje oblek.
M
Iščejo se pošteni in dobri starši v Savinjski dolini, ki bi vzeli za svojega 6 letnega fanteka v po^ polno oskrb proti mesečnem plačilu, dokler oče živi in fantek bo imel lepo dot«. Za ponudbe se prosi, na apravništve „Straže“ pod -Dobra mati št. 72“.
¥1 NO
belo (tudi za sv. maše), rdeče in črno dalmatinsko od 56 litrov naprej razpošilja po povzetju
A. OSET
p. GDSTANJ, Koroško.
“IZGUBILA
se je bila 11. julija med frančiškansko cerkvijo ih glav».im kolodvorom v Maribora listnica z denarjem v zneska 16 K in vaša» pisma, ki nimajo za tistega, kdor je listnico našel, nobene veljave. Pošteni najditelj mi jo naj vrne proti lepi nagradi. Kaiser Jožef, posestnik B;strmca 89 pri Ma-r bori’.	S74
Izdajatelj in založnik: Konsorcii „Straža.“
Ü
Odgovorni urednik: Vekoslav Stupan,
Tisi tiskarne sv. Cirila v Maribora»