oo
1J
o
CZ)
H
<
2
O
>
N<
2
!"H
O
>
CZ)
H
<
2
O
>
!
u
I
19. julij 2007
Svetnike skrbijo Sokoli 0
Brežice - Brežiški svetniki so sprejeli odločitev, da bo mesto za potrebe športa in rekreacije v občini dobilo podkleteno športno dvorano, ki bo imela po etažah skupno čez 5000 m2 površin. Dvorana bo stala pri osnovni šoli, kjer bodo urejene še zunanje športne površine, »balon« pa bodo prestavili.
Investicija je ocenjena na dobrih 6.800.000 evrov. Toda na seji občinskega sveta projektu in dinamiki njegove izvedbe sploh ni bila posvečena tolikšna pozornost, kot bi bilo pričakovati glede na več zamujenih priložnosti za gradnjo dvorane. Svetniki so se bolj osredotočili na prostorski problem telovadnega društva Sokol, ki čakajoč na novo dvorano lahko propade, če med tem za gimnastično vadbo ne bo primernih pogojev. »Ne trdimo, da nam občina ni ponujala začasnih rešitev, a žal nam ne ustrezajo. Potrebujemo prostor, kjer bomo lahko namestili naše orodje. Brez tega bodo naši dobri člani v kondiciji nazadovali«, pravi vaditeljica Zdenka Senica. Tega pa si svetniki, ponosni na dosežke Sokola , ne želijo, zato so županu naložili skoraj nemogoče - da jim hitro najde streho nad glavo, s katero bodo zadovoljni.
...na strani 3 Kako dolgo še tako uspešni? Roman Predanič je v Piranu naredil visok dvojni salto čez celo ekipo Brežičanov.
Posavski zlati maturanti
iz vsebine
Prihajajo kontrolorji za subvencije
...stran 2
Prihodnost v pokrajinah je neznanka
...stran 3
Sluga priznal in se pokesal
...stran 5
Občina Krško bo plačala za stare grehe
...stran 5
Barbara Špiler tretja mladinka na svetu v metu kladiva
...stran 13
Posavje - Rezultati letošnje spomladanske mature so po dolgih dnevih nestrpnega pričakovanja znani. In kar je še posebej razveseljivo, za posavske maturante tudi zelo dobri. Med vsemi 422 kandidati, ki so pristopili k spomladanskemu roku mature na posavskih srednjih šolah, je Uamreč kar devet »zlatih maturantov«; na brežiški gimnaziji jih je šest, jta ekonomski šoli ena, prvič imajo zlatega maturanta na tehniški gimnaziji v Krškem, na sevniški srednji šoli pa je letos maturirala prva generacija turističnih tehnikov in Mdi med njimi je zlata maturantka, Se več, je edina, ki je pri opravljanju Poklicne mature na področju Posav-Ja in Dolenjske dosegla vse možne točke.
Na vseh šolah so podelitev spriče-Val opravili slovesno; brežiški »eko-Tirnd« že pred 14 dnevi v avli šole, sevniškim maturantom so spriče-
KrTc	tehniške gimnazije
em
Zlati maturanti brežiške gimnazije: Barbara Škaler, Eva Planinc, Tanja Masnik, Špela Koršič, Bojan Bogdan in Miha Metelko
Zlata maturantka Ana Ratešič iz Ekonomske srednje šole Brežice v družbi ravnatelja Martina Soška in župana Ivana Molana
vala podelili na gradu, krškim maturantom pa minuli ponedeljek v Kulturnem domu in brežiškim gimnazijcem v čateških termah. Kot povsod je bilo tudi na tej prireditvi zelo slovesno; ker je bila popoldne, se jo je udeležilo veliko staršev. Za uspeh na maturi, ki ji že od nekdaj rečemo zrelostni izpit, je potrebno veliko trdega dela dijakov, ljubezni in skrbi staršev, predanost profesorjev, pa tudi kanček sreče, je bilo slišati v uvodnih besedah prof. Marije Plut, ki je skupaj z dijaki povezovala program, začei se je s himno - slovensko in »maturantsko« - in navdušil. Maturantom, za katere je bilo to zadnje dejanje v štiriletnem šolanju na gimnaziji, je spregovorila ravnateljica Stanislava Molan, kije med drugim poudarila, da je to prvič, da Mateja Traven, profesorica slovenščine, Jasmina Ašič, zlata maturantka sevniške so maturo v spomladanskem roku srednje šole, in Silvija Skrivalnik, profesorica geografije in zgodovine
opravili vsi dijaki gimnazije in 90 odstotkov maturantov ekonomske gimnazije, kar je tudi eden boljših rezultatov v zgodovini šole. Zaključila pa je takole: »Upam, da boste na našo šolo ohranili lepe spomine, čeprav je bila včasih stroga, toga in polna pravil, pa veliko sreče vam želim, kamorkoli vas bo že odnesla pot. » ...na strani 8
Montaža katalizatorjev in izpušnih sistemov
Jožica Novak Krajšek s.p.
Ob potoku 10, Novo mesto: 07/33 46 112
fce želite postati vidni, Če želite postati branij piŠitej fotografirajte, oglašujte v našem časopisu... pokličite Ol/4ci-cJl--ZSO
Prenove Brežic se ni konec!
Brežice - Preteklo leto začeta prenova starega mestnega jedra je skupaj z arheološkimi izkopavanji potrdila bogato zgodovino Brežic. Odkritjem na prostoru nove pošte, severnih mestnih vrat in obrambnega stolpa pri sodišču ter kar treh mestnih vodnjakov se je zdaj pridružilo še odkritje južnih mestnih vrat pri brežiškem gradu. Vse to in pomanjkanje granitnih plošč je seveda prispevalo k zamudam pri prenovi Ceste prvih borcev od stare pošte do gradu in k upravičeni nejevolji meščanov ter lastnikov gostinskih in trgovskih lokalov.
Brežice so zadnja dva meseca sicer temeljito spremenile podobo, saj je urejen večji del asfaltiranega cestišča z odvodnim jarkom, polovica pločnikov je tudi že končana in na njih so postavljena svetila. Te dni bo ob župni cerkvi dokončno urejena tudi Kržičnikova ulica in le od gradu dalje bo treba po ureditvi kanalizacije počakati še na posodobitev Prešernove ulice.
Arheologinamrečzačenjajo z velikim posegom pri gradu, kjer so delavci naleteli na ostanke južnih mestnih vrat, že prvi dan - v ponedeljek pa tudi na nemške barikade iz druge
svetovne vojne. Kar 400.000 evrov vredna dela, ki bodo tekla najmanj do konca avgusta, bodo pokazala, kaj vse še skriva brežiško podzemlje. Župan Ivan Molan upa, da bo zgodovinski poseg v občinsko središče vendarle končan do oktobrskega praznika. Vzporedno z izkopavanji pri gradu pa bodo sondirali tudi nekdanji obrambni jarek ob Ulici pod obzidjem, kjer naj bi s časom uredili prepotrebna parkirišča.
Skratka, Brežice bodo tudi zaradi najnovejših odkritij postale še bolj zanimive za obiskovalce, domače in tuje turiste
Prvi pogled na južna mestna vrata in nemške barikade v ospredju
Spremenjena Kržičnikova ulica
pa bo potrebno s primernimi označbami tudi opozoriti na zgodovinske najdbe. Uroš Bavec z novomeškega Zavoda za varstvo kulturne dediščine razmišlja o grafičnih elementih v cestišču in pojasnjevalnih dvojezičnih tablah na pročeljih hiš, kar bo moralo imeti enotno grafično podobo. In ne bi smeli pozabiti na kakovost vsega, kajti ljudje imajo že zdaj pripombe na granitne plošče, ki niso najbolje položene, stiki z robniki so slabi in vogali se krušijo. In sprašujejo se, če bo potrebno kupiti še stroje za čiščenje občudjivih plošč.
Nedorečeno je tudi, kakšna drevesa bodo od občinske stavbe proti gradu nadomestila dosedanje okrasne češnje. Alenka Laznik, vodja oddelka na brežiški občini pojasnjuje, da pločniki pravzaprav niso končani, kajti treba jih bo obteženo prevalj ati in zaključiti stike. Kar zadeva drevesa pa bodo skupaj s strokovnjaki pripravili več rešitev in s simulacijo nakazali najboljšo. V razmislek bodo dali tudi zasaditev nižjih drevnin, da bi ostal odprt pogled od občine do gradu.
Vlado Podgoršek
Prihajajo kontrolorji za subvencije
Ljubljana - Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja je že začela z izvajanjem kontrol pri vlagateljih zahtevkov za neposredna plačila za površine, živali ter kmetijsko okoljske ukrepe.
Agencija bo s pomočjo več kot sto kontrolorjev izvedla kontrole na terenu, torej na kmetijskih gospodarstvih vlagateljev zahtevkov za neposredna plačila. Izbor kmetijskih gospodarstev, na katerih se izvajajo kontrole, je določen v skladu s predpisano metodologijo.
Z omenjenimi kontrolami agencija preverja skladnost stanja v naravi s prijavljenim in zahtevanim v vlogah in zahtevkih. Kontrolorji na terenu izvajajo merjenje površin, kontrole dejanske kulture, število in označenost živali ter izpolnjevanje ostalih pogojev, vezanih na posamezne zahtevke. Pri navzkrižni skladnosti pa preverjajo izpolnjevanje zahtev s področij dobre kmetijske in okoljske prakse, dobrobiti živali, okolja in zdravstvenega varstva ljudi, živali ter rastlin.
Kontrole so nenapovedane. Ker jih bodo kontrolorji izvajali po posameznih področjih, se lahko zgodi, da bodo posamezno kmetijsko gospodarstvo obiskali različni kontrolorji, saj ti nimajo vpliva na izbor, katero kmetijo bodo pregledali.
Po opravljenih kontrolah bodo na agenciji izvedene predpisane administrativne
kontrole. Če bodo ugotovljene nepravilnosti, bodo kmetijsko gospodarstvo doletele sankcije pri dodelitvi plačilnih pravic za obdobje 2007 - 2013 in v obliki zmanjšanja odobrenih finančnih sredstev za leto 2007. Kontrole morajo biti opravljene pred izplačilom sredstev, zato bodo predvidoma končane do konca septembra 2007, razen kontrol navskrižne skladnosti, ki se bodo izvajale celo leto.
Novost letošnjih kontrol je merjenje površin z daljinskim zaznavanjem (s pomočjo posnetkov iz zraka), ki bo agenciji olajšalo kontrole površin, saj takšne kontrole nadomestijo klasične kontrole površin na kraju samem. Tudi tehnična opremljenost kontrolorjev je letos boljša, saj imajo na terenu prenosne računalnike, tiskalnike, fotoaparate, GPS naprave in laserje za merjenje površin. Tako bo mogoč takojšen prenos podatkov, zato nosilcem kmetijskih gospodarstev ne bo potrebno čakati na rezultate meritev in zapisnike, ampak jim bodo predloženi v podpis takoj po kontroli na kmetiji.
Agencija bo izvajala kontrole tudi nad kontrolorji samimi glede kakovosti izvedbe kontrol, to so t.i. superkon-trole. J.K.
POSAVSKE MUSIČE

Vročinska razmišljanja
Poletna pripeka je te dni dovolj zgovoren dokaz, da smo sredi poletja, ko se vse več ljudi odpravlja na dopust. In nekateri se bodo kopali »u moru«, še več pa jih bo klobuštralo »u lavoru«. Med slednjimi seveda ne bodo pomembneži, ki krojijo naš vsakdan; ti si lahko, združeni v strankarske jate, izbere-
brez dela. Pri savskih elektrarnah gradbinci sicer ohranjajo svoj petinski delež, zato pa država ponekod daje delo posameznim firmam iz sosednjih regij kar brez razpisa. Menda je tako bilo tudi pri gradnji prvega hangerja na letališču v Cerkljah. Ne bi bilo prav, če bi s takšno prakso nadaljevali pri načrtovanih obsežnih delih na tem letališču. Jugovojska ga je namreč ob svojem odhodu leta
ne soglašajo z utesnjeno lokacijo nasproti bolnišnice in so prepričani, da je edino pravo mesto za športno dvorano pri ekonomski šoli. Nekdo bi se pač moral rešiti družinski spor v Zakotu in doseči odkup zemljišča ob atletski stezi, torej tam, kjer je bila pravzaprav prva lokacija za športno središče. Mnogi se zato še naprej sprašujejo, kdo dejansko podpira neprimerno lokacijo pri osnovni šoli!? Tako kot se v Sevnici sprašujejo, kako se bo dokončno razpletel sodni maraton okrog nekdanjega državnega sekretarja Borisa Šuštarja, saj je v zlorabo položaja vpleten tudi Aleksander Hatlak, nekdanji direktor sevniškega Stillesa.
Krškega v Brežice. Verjetno je prevladalo spoznanje, da so v
na medmrežju še vedno kraljuje Franc Glinšek, ki naj bi
Letališče Cerklje 1991
jo večji življenjski prostor ali uživajo na jahtah. Vsem, tistim «z mora in lavora« naj bo lepo, kjerkoli so že.
Kajti zatem bo spet prišla delovna jesen z vrhuncem -s predsedniškimi volitvami, za Posavce pa bi znala biti tudi vroča, če državni organi ne bodo pravočasno izdali okoljevarstvenih soglasij za elektrarne Blanca, Krško in Brežice oziroma ne bodo uresničili obljub, danih zadnja dva meseca. Se pa mnogi v Posavju, zlasti gradbinci, že zdaj jezijo, saj ob nekaterih večjih projektih ostajajo
1991 dodobra uničila, zato ga bo treba temeljito posodobiti za polete v najzahtevnejših pogojih in podaljšati stezo.
O novogradnjah pa so govorili tudi brežiški svetniki. Ker župan Ivan Molan s svojimi letuje nekje ob morju, je zadnjo sejo zato prvič vodila podžupanja Patricija Čular. In kar dobro ji je šlo, čeprav so ji posamezni svetniki skušali nagajati. Je pa nekaj, žal brezplodne razprave, sprožil predlog izgradnje športne dvorane pri OS Brežice, obveljala pa je rešitev s podkletitvijo. Brez odgovora so ostali svetniki, ki
Krškem pravzaprav finančno oktobra zasedel mesto tajnika
fakultete za energetiko. Ostal je namreč brez obljubljene podpore, zveze so bile neuspešne in zato je izpadel iz igre za načelnika upravne enote, na čelu katere ostaja, toda le kot vršilec dolžnosti, Anton Podgoršek! Stava okrog Glinška in Podgorška torej ni uspela in mnogi njuni prijatelji so ostali brez obljubljene pijače. Še bo torej vroče, kot je bilo za močnejši spol vroče v sevniški Lisci, kjer je svojo lepoto razdajala slovenska miss Tadeja Ternar in sta
Aleksander Hatlak
Vroče pa bo vse do jeseni ostalo okrog oblikovanja posavske pokrajine, če bo do nje sploh prišlo. Vroče je namreč še naprej zaradi pokrajinskega sedeža. Ko prebirate te vrstice, še ni znana odločitev krških svetnikov k predlogu vlade o ustanovitvi pokrajine. Je pa nekoliko potihnila nejevolja okrog selitve inštitucij iz
Albin Gutman in Tomaž Teropšič
najmočnejše institucije in da sedeži birokratskih uradov pravzaprav niso pomembni.
V Krškem ima denimo na čelu z Brežičanom Jankom Straškom sedež Sklad za razgradnjo nuklearke, ki obrača že blizu 140 milijonov evrov in slej ko prej se bo tudi v GEN energijo, katere prvi mož je Martin Novšak iz Sevnice, kot ponudniku električne energije oziroma partnersko podjetje GEN-I stekal zelo velik denar. Veliko ga «proizvaja« nuklearka, ki jo že več let uspešno vodi krški Brežičan Stane Rožman, in vse to priča o velikem kapitalu in moči Krškega. Sedeži državnih institucij zato res niso pomembni.
o ženski lepoti zaupno kram-
ni obiskovalci pa so pogrešali lastnika Lisce Darija Južno in Vilija Glasa ter se čudili, kako se nihče ni spomnil na nekdanjega direktorja Lisce. Zaupne pogovore pa sta v Brežicah imela tudi bojna tovariša iz osamosvojitvene vojne načelnik Generalštaba Albin Gutman in direktor Posavskega muzeja Tomaž Teropšič. V uredništvih Dela in Slovenske tiskovne agencije še vedno iščejo dopisnika za Posavje, zato pa je medtem Brežičan Tomaž Zaniuk postal urednik Radia Študent! Ta čas se na srečanje z Abrahamom pospešeno pripravlja Ivan Urbanč iz Podbočja in Zdravko Mastnak uspešno širi ozemlje za svojo cvičkovo klet ter konkurenco sloviti »cvičkovi katedrali« v Leskovcu.
Poletna spotikanja
Bi pa bilo pomembno, da bi na občini Krško osvežili svojo spletno stran; na njej si namreč še naprej lastijo kostanjeviško kraško jamo, četudi je zdaj v drugi občini, in kot direktor občinske uprave
Zdravko Geržina in Goran Kodelja
ljala poznavalca Zdravko Posavje pa še najbolj slo-
Geržina iz Maribora, lastnik licence za Miss Slovenije, in Goran Kodelja, Primorec, ki živi v Ljubljani, v Sevnici pa je prvi mož Lisce. Pozor-
vi po posavskem konju, psu posavcu in posavskem krškopoljskem prašiču. Sic!
Vlado Podgoršek
\SEVN
Zupan mora do jeseni najti ustrezno rešitev za brežiške gimnastičarje
Več pozornosti Sokolu kot športni dvorani
Brežice - Na julijski seji Občinskega sveta Brežice, ki jo je vodila podžupanja Patricija Čular, so svetniki namenili največ pozornosti prostorskemu problemu telovadnega društva Sokol. Temo so odprli ob obravnavanju identifikacije investicijskega projekta za športno dvorano Brežice, ki bo stala pri osnovni šoli, po sedanji oceni pa naj bi veljala dobrih 6.800.000 evrov.
v
Minilo je pol leta, odkar je gradbeni inšpektor društvu Sokol prepovedal uporabo telovadnice v stari trgovski šoli in ta čas vadijo v telovadnici gimnazije. Njihovo orodje je še vedno v zapečateni stari telovadnici. Kot gostje v drugih telovadnicah so omejeni v načinu vadbe oziroma uporabi orodja, kar gre na škodo višjih gimnastičnih skupin. Odkar so brez prostorov, beležijo osip oziroma prebeg svojih članov. Vodstvo Sokola se je obrnilo na posamezne svetnike za pomoč pri iskanju začasne prostorske rešitve, kjer bi lahko namestili svoje orodje. Jože Avšič je zato omenjeni problem odprl pri obravnavanju variant projekta za športno dvorano v Brežicah, kjer so se morali svetniki odločati med gradnjo nepodkletenega objekta, ali za 1,3 milijone evrov dražjo podkleteno dvorano, kar bi prineslo dodatna
parkirišča, prostor za strelce, ki so v slovenskem merilu z doseženimi rezultati v vrhu, ter možnost ureditve kegljišča ali česa drugega po izkazanih potrebah. Ker občina dvorano resnično potrebuje in je skrajni čas, da se s pripravljenimi dokumenti začne potegovati za državno sofinanciranje, so svetniki brez večjih razprav enotno podprli varianto podkletene gradnje. Več časa pa so posvetili iskanju možnega začasnega prostora za Sokol. Med sejo so si kot potencialno možnost ogledali celo kinodvorano v prostorih Mladinskega centra. Podžupanja Patricija Čular je povedala, da je občina kot lastnica objekta sklenila pogodbo za uporabo dvorane z Mladinskim centrom. Ta bi jo dal v souporabo Sokolu, če bi lahko uskladili urnik vadbe z urnikom njihovih dejavnosti. To se ni zgodilo, v društvu Sokol pa
so tudi pričakovali, da bi se v dvorani izvedla potrebna dela za fiksiranje orodij. Več svetnikov je ob ogledu prostora ocenilo, da slednji ni primeren za športno aktivnost. So pa vsi podprli sklep, ki ga je predlagal Avšič, naj župan v najkrajšem možnem času, to je do novega šolskega leta, poišče rešitev za Sokol. Ali bo to v telovadnici na Gubčevi 10 ali drugod, je stvar dogovora. Rešitev ne bo lahka, saj vodstvo društva vztraja, da se najde prostor v Brežicah. Občina jim je namreč takoj, ko je inšpektor zaprl staro trgovsko šolo, ponudila možnost vadbe v kateri koli šolski telovadnici v občini. Svetniki želijo, da bi društvo, ki je po dosežkih v šolskih gimnastičnih tekmovanjih v slovenskem vrhu, v dobri kondiciji dočakalo novo športno dvorano. V njej bo imela po projektu gimnastika svojo malo dvorano z jamo in
stalno postavljenim orodjem.
Športna dvorana, ki bo stala pri osnovni šoli, bo imela skoraj 1200 m2 vadbenih površin. Tako imenovani balon bo prestavljen k športno rekreativnemu centru in tako se bo obdržalo pokrito rokometno igrišče. Zraven športne dvorane bodo na zunanjih površinah adetska steza, travnato nogometno igrišče, odbojka na mivki in igralna enota za najmlajše šolarje.
Ocenjena vrednost investicije je dobrih 6.800.000 evrov. Občina naj bi zagotovila malo manj kot 3.700.000, razliko pa bi prispevalo Ministrstvo za šolstvo in šport ter Fundacija za šport. Svetnik Ivan Sušin je predlagal, naj se v finančni konstrukciji definirajo Brežicam najbližje krajevne skupnosti, da bi tudi te prispevale delež za izgradnjo dvorane.
Branka Dernovšek
%
(f A /
Vročinski val še brez posledic
Posavje - Zaradi vročinskega vala v posavskih zdravstvenih domovih in v brežiški bolnišnici še ni zaznati povečanega obiska ljudi Če se bo vročina nadaljevala, bi utegnili imeti zdravniki več dela v prihodnjem tednu, po izkušnjah napoveduje predstojnica internega oddelka Splošne bolnišnice Brežice dr. Vanda Kostevc-Zorko.
»Na interni prvi pomoči je zaenkrat neverjetno mirno. Ni povečanega števila ne srčnih ne možganskih infarktov, kar ne pomeni, da nimamo intervencij zaradi takšnih primerov, toda število ne odstopa od medletnega povprečja.« Se pa dr.
Zorkova boji, da bo število obiskov v njihovi ordinaciji poraslo v prihodnjem tednu, če se bo vročina nadaljevala.
Praksa namreč kaže, da ob prvih napovedih vročinskih dni ljudje upoštevamo opozorila, smo previdni v obnašanju in se ravnamo po zdravniških nasvetih. Nato pa spet zaživimo po običajnem ritmu in pozabimo na previdnost, sploh tisti, ki niso v kategoriji kroničnih bolnikov. »V teh vročih dneh velja za vse generacije, od otrok do starejših, naj nosijo lahka zračna oblačila, se zadržujejo v senci in na hladnem ter uživajo veliko vode. Tisti, ki bodo prosti čas izkoristili za namakanje ob rekah in v bazenih, naj ne pozabijo zavarovati kože s kremo, ki vsebuje zaščitni faktor. Tudi za njih velja, naj se čim manj izpostavljajo močnemu soncu«, svetuje dr. Vanda Zorko.
Dr. Vanda Kostevc-Zorko
Minister Žagar na javni tribuni o pokrajinah
Prihodnost v pokrajinah je neznanka
Krško - V Kulturnem domu je potekala javna tribuna o ustanavljanju pokrajin v Sloveniji. Minister za lokalno samoupravo in regionalno politiko dr. Ivan Žagar je predstavil predloge krovnih zakonov, ki naj bi jih parlament sprejel še letos. V omizju tribune, ki jo je vodil direktor Regionalne razvojne agencije (RRA) Posavje Robert Ostrelič, je sodelovalo šest županov razvojne regije Posavje in gospodarski minister Andrej Vizjak. Prisotni občinski svetniki iz vseh šestih občin so z vprašanji in razmišljanji povedali, da je prihodnost v pokrajinah neznanka, ne le izziv, zato je potrebna previdnost pri postavljanju birokratskih služb.
Minister Ivan Žagar je povedal, da je predlaganih 14 pokrajin v Sloveniji glede na evropske usmeritve o njihovi velikosti skrajno število. Vsakršno drugačno pogojevanje bi dosedanje napore vseh vlad glede regionalizacije vrnilo na začetek, kar pomeni, da si občine same zapirajo vrata pred možnostjo enakomernejšega razvoja glede na razvitost v osrednji Sloveniji. Danes te upravljajo s približno 5 odstotki bruto družbenega proizvoda (BDP), z ustanavljanjem pokrajin bi se po Sloveniji razpršilo še dodatnih 5 odstotkov BDR Ta sistem bi bil bolj primerljiv z ostalimi državami EU.
Pokrajine bi poleg denarja, ki pokriva stroške izvajanja nekaterih z države prenesenih nalog, dobile še določena sredstva za razvojne naloge in po besedah ministra Žagarja ta razvojni denar zagotavlja avtonomijo. Krški župan Franci Bogovič v pokrajini vidi priložnost in odgovornost, saj nova avtonomija pomeni, da območja brez lastnih vizij ne bodo smela za svojo nerazvitost kriviti samo države. Župani šestih občin bodoče pokrajine Posavje, ki Jo sestavljajo Bistrica ob Sotli, Brežice, Krško, Kostanjevica na Krki, Sevnica in Radeče, s° glede razvojnih možnosti tega skupnega prostora zelo °ptimistični. Enotni so si tudi glede porazdelitve »pokrajinskih« služb, ki naj ostanejo razpršene po vseh občinah.
Robert Ostrelič in šest posavskih županov z ministrom Žagarjem
Toda pokrajina bo morala imeti nekje sedež in tribuna naj bi bila nekakšno preverjanje za vse sprejemljivega predloga. Znano je namreč, da se za sedež potegujeta Krško in
Brežice. Da bi imela boljša pogajalska izhodišča pri delitvi sedežev pokrajinskih služb, je za sedež pokrajine kandidirala tudi Sevnica. Vlada je torej v predlog o območjih pokra-
Kostanjevica za sedež v Krškem
Občinski svet Kostanjevica na Krki je na seji 12. julija podprl Krško kot sedež bodoče pokrajine Posavje. Pred koncem julija se izteče 60 dnevni rok, ki ga je vlada dala občinam za posredovanje mnenja v zvezi s predlaganimi pokrajinami in njihovimi sedeži. Na vladi pričakujejo, da bodo občine v roku poiskale konsenz in posredovale sveže mnenje, ne starih sklepov občinskih svetov, po katerih se v Posavju tri mesta potegujejo za sedež. V Krškem bo občinski svet ponovno oblikoval mnenje 19. julija, v Sevnici 23. julija, v Brežicah pa sploh ne kaže, da bodo svetniki o tej temi v juliju razpravljali. Kot je že dlje časa znano, bi brežiška politika podprla sedež pokrajine v Krškem, če bo v Brežicah upravno središče. Če bo vlada »požegnala« takšno rešitev, bomo imeli tudi Posavci svoj »Bruselj in Strasbourg«!
jin za Posavje kot možni sedež navedla vsa tri mesta. Sedaj teče 60 dnevni rok, v katerem se morajo občinski sveti z mnenjem opredeliti do predloga. Državnozborski poslanec Bojan Rugelj je predlagal, naj bi kot sedež navedli somestje Brežice-Krško-Sevnica. Ministru Žagarju se zdi takšna opcija vredna pravne presoje, saj v pokrajinski »vojni« za prestiž Posavje ni edino krizno žarišče v Sloveniji, kjer se ne morejo zediniti o sedežu, ki bo v bistvu zgolj poštni naslov. Brežiškemu županu IvanuMo-lanu je ideja o somestju tudi sprejemljiva, novo priključene tri občine se bodo podredile odločitvi največjih občin, sevniški župan Kristijan Janc pa je ponovil svoje mnenje, da je smiselno za sedež določiti
geografsko središče Posavja, ki je v Krškem. Krško je tudi gospodarsko najmočnejše, saj tamkajšnja podjetja ustvarijo večji del regijskega bruto produkta in dajejo več kot polovico vseh delovnih mest v statistični posavski regiji.
Ker občinski sveti na vladin predlog o območjih pokrajin in sedežih dajejo le mnenje in ne soglasja, smo ministra Žagarja vprašali, kako bo vlada ravnala v primerih, kjer na lokalni ravni ne bodo dosegli dogovora o sedežu: »Verjamem, da bo prišlo do dogovora in nadvse si želim, da se to zgodi. Če pa ga ne bo, mora nekdo »od zgoraj« določiti sedež, sicer nikoli ne bomo prišli do pokrajin.«
Branka Dernovšek
Komentar
Na pokrajino naj bi se med drugim prenesla odgovornost za srednje šolstvo. Bodo v Posavju odgovorni politiki s pomočjo šolske stroke zmogli izzvati gospodarstvo kot soodgovorno za poklicno usposabljanje, ki daje potreben in usposobljen profil bodočih delavcev? Med tribuno je namreč sevniški župan Janc omenil, da ga direktor Preventa, ki neuspešno išče šivilje za obrat na Mimi, prosi za pomoč. V Sevnici Mjub izrednemu prizadevanju ravnateljice Alenke Žuraj zanesljivo umira srednja šola, ki poklicno izobražuje in si od naveze v Šolskem cent-m s krško tehnično šolo ni v ničemer opomogla. Tudi v Krškem ne spregledajo, da bi bilo smiselno spet izobraževati varilce in ključavničarje. Poklica sta iz šolskih programov izginila, na trgu dela pa je po njihčedaljevečpovpraševanja. Zupanom za poklicno šolstvo danes ni mar, raje tekmujejo, kdo bo imel več visokih šol. Če lokalni politiki resnično verjamejo v gospodarski projekt Phoenix, bodo morali bodočim investitorjem poleg zemlje omogočiti tudi delovno silo. Ali nemara logistično prednost bodoče industrijske cone s civilnim letališčem v Cerkljah razumejo tako, da bodo namesto z avtobusi »uvožene« delavce dnevno dostavljali z letali? B.D.
Lisca povečuje prodajo
Sevnica - Družba Lisca, ki je na trgu že 51 let, beleži v tem polletju odlične rezultate. Vrednost prodaje v prvih šestih mesecih znaša 11,7 milijona evrov, kar je za 7 odstotkov več od enakega lanskega obdobja. Povečuje se jim prodaja artiklov lastnih blagovnih znamk. Za potrošnice bodo skrbeh tudi s stilsko preobrazbo lastnih in franšiznih prodajaln, za kar namenjajo preko pol milijona evrov. Zaposleni ugibajo, če jim bo lastnik glede na rezultate dal kakšno darilce za lanski jubilej podjetja, kot je bil nekoč običaj v Lisci.
Podjetje je po več kot pol stoletja svoje prisotnosti na trgu perila in kopalk okrepilo svojo pozicijo. Usmeritev v povečano trženje lastnih blagovnih znamk se je izkazala za pravilno. Klasičnih prede-lavnih poslov že več let ne sprejemajo. V delo, ki ga opravijo za druge naročnike, vgrajujejo lastno znanje. »Opustili bomo tudi to, saj se mora resna firma v tekstilu ukvarjati sama s sabo in ne z drugimi. V obdobju treh do največ petih let bomo proizvajali le še artikle lastnih blagovnih znamk«, pravi generalni direktor Goran Kodelja.
Lastne znamke v strukturi celotne prodaje v letošnjem polletju predstavljajo kar 87 odstotni delež in je njihova prodaja glede na lansko primerljivo obdobje porasla za 21 odstotkov. Ugodnim rezultatom sledi čisti dobiček
Direktor Kodelja v prenovljeni trgovini v Sevnici
v znesku dobrega milijona evrov. »Letošnji dobiček je štirikrat višji od lanskega v enakem obdobju. Na trgih, kjer smo prisotni, smo prenovili oziroma na novo odprli okrog 20 trgovin. Prodajamo v več kot 15 držav. Kot novin-
ka v EU je zanimiva Romunija, kjer smo letos odprli prvo franšizno trgovino« je povedal
Kodelja.
Čeprav Lisca 80 odstotkov prodaje doseže na tujih trgih, upravo razveseljuje letošnji prodajni uspeh v Sloveniji, ki
znaša 2,8 milijona evrov. To pomeni 28 odstotno povečanje zanimanja domačih potrošnic za Liscine izdelke, ki jih šivajo v Sevnici, Srbiji, Turčiji in na Kitajskem. Skupaj družba zaposluje 500 ljudi, od tega 350 v Sevnici.
. Direktorica razvoja Dragica Gantar je predstavila nove jesensko-zimske kolekcije prestižnega perila, izdajati pa bodo začeli tudi lastno life-style revijo, ki bo potrošnicam poleg najnovejše ponudbe ponujala še koristne napotke in trendovske smernice. Revija bo izšla septembra.
Letos bo Lisca za promocijo porabila preko 2 milijona evrov. Njihov zaščitni znak so slovenske lepotice. Miss Slovenije Tadeja Ternar se je udeležila odprtja prenovljene trgovine v Sevnici.
Branka Dernovšek

Agencija za radioaktivne odpadke, Parmova 53,1000 Ljubljana
Lokalno partnerstvo Brežice
Vodstveni odbor Lokalnega partnerstva Brežice je na julijski redni seji sprejel nekaj sklepov o nadaljnjih aktivnostih. Eden najpomembnejših je prav gotovo predstavitev rezultatov analiz odvzetih vzorcev iz vpadnikov rudnika Dečno selo, takoj ko bodo te zbrane, ter odločitev o pridobitvi novih neodvisnih študij.
Za preveritev stanja v rudniku so strokovne službe 30. junija letos izvedle odvzem vzorcev vode, zraka in sedimentov iz raziskovalnih rovov, iz opazovalnih vrtin ter vodotokov v okolici.
Rezultate analiz odvzetih vzorcev bomo javno objavili in predstavili takoj, ko bodo pridobljeni vsi rezultati strokovnih služb, predvidoma septembra letos, skupaj s primerjalno analizo rezultatov merjenja odvzetih vzorcev po projektu Dečno selo.
To sicer ni prva študija lokalnega partnerstva. Vodstveni odbor je iz sredstev za neodvisne študije že lani pri kompetentnih institucijah naročil tri študije, ki so podale odgovore na vprašanja o verjetnosti odlaganja radioaktivnih odpadkov v opuščenem rudniku v Dečnem selu, o pojavnosti raka v občini Brežice v primerjavi z vso Slovenijo ter o radioaktivnosti v naravnem okolju. Prav tako pa je naročil meritve radioaktivnih snovi v kmetijskih pridelkih iz lokalnega okolja. Rezultati študij in meritev so bili predstavljeni javnosti, več o njih lahko preberete tudi na spletni strani lokalnega partnerstva.
Stadlerjevih 10 let
Velika vas - Družba Stadler iz Velike vasi pri Krškem proizvaja kovinsko stavbno pohištvo, kalupe in sortirne linije za odpadke. Deluje kot hčerinsko podjetje družbe Wili Stadler GmbH & Kg iz Nemčije, ki je družinsko podjetje. Obrat v Veliki vasi s 33 zaposlenimi je lani ustvaril dobre 4. 100.000 evrov prihodkov, čisti dobiček je znašal 329.000 evrov.
Leta 1997, ko je Stadler odprl proizvodnjo v Sloveniji, je bilo pet zaposlenih. Prvo naročilo je bila izdelava transformatorskih vrat. Čez dve leti se je število podvojilo in kasneje naraščalo z novimi naročili in širitvijo programa. Leta 2002 je podjetje odkupilo najeto proizvodno halo, čez dve leti zgradilo še eno, lani postavilo skladišče, ves čas pa vlaga v sodobno tehnologi-
proizvodnjo selil na katerega od z delovno silo cenejših področij«, pravi vodja obrata Stanko Ančemer. »Kolektiv je uspešen, ker smo v načinu projektne proizvodnje razvili enakovredne odnose glede posameznikove odgovornosti v procesu dela in drug do drugega. Pri plačah smo malce nad panožnim sporazumom, toda pripadnost podjetju ne temelji na denarju, ampak na
Stanko Ančemer
jo. 10-letnico so obeležili z zagonom četrte proizvodne hale z lakirno komoro.
Stadler nima serijske proizvodnje. Delajo po naročilu in so kot projektna ekipa uspešni. Na zaposlenega ustvarijo 44.759 evrov dodane vrednosti. Med proizvajalci sortirnic odpadkov glede kakovosti in domiselnosti rešitev ter po prodaji zasedajo v Evropi tretje mesto.
Lastnik in direktor Wili Stadler je z rezultati izredno zadovoljen. Odpirajo se jim novi trgi zunaj Evrope , tako da bo sčasoma prišlo do širitve proizvodnje v veliki vasi. »Lastnik ne pomišlja, da bi
naših medsebojnih odnosih. Direktor Stadler je izjemno človeški in korekten. Odraža vrednote svoje rodovine, ki je skozi 200 let iz roda v rod prenašala podjetniški duh, da se je iz vaške kovačije razvila dejavnost, ki konkurira na globalnem trgu.«
Lastnik je ob 10-letnici obrata v Veliki vasi organiziral kulturno družabni dogodek, ki sta se ga ob kolektivu, sodelavcih iz Nemčije in poslovnih partnerjih udeležila tudi gospodarski minister Andrej Vizjak in krški župan Franci Bogovič.
Kako do evropskega denarja za kmetijstvo
Krško - Janja Kokalj Prošek, vodja sektorja za strukturno politiko in podeželje na kmetijskem ministrstvu je v Krškem predstavila ukrepe programa razvoja podeželja za obdobje 2007 do 2013. Gre za zadnjo različico programa, izdelano v juliju, program pa še vedno ni usklajen na evropski ravni. Vendar bo sredstva za razvoj podeželja moč črpati skozi ukrepe štirih glavnih osi: izboljšanje konkurence kmetijskega in gozdarskega sektorja, izboljšanje okolja, kakovost življenja in diverzifikacija podeželskega gospodarstva ter izvajanje pristopa programu Lider - lokalne akcijske skupine.
Na predstavitvi so bile predstavljene ciljne skupine za posamezne ukrepe, višine sofinanciranja, upravičeni stroški in drugi pogoji za pridobitev razvojnih sredstev. B.D.
V nove študije
V	drugi polovici letošnjega leta pa se bomo podali v pridobitev novih odgovorov, prav preko pridobitve neodvisnih študij. In sicer bomo naročili študijo o vplivih odlagališča na lokaciji Vrbina Gornji Lenart na občino Brežice in Krško v primerjavi z vplivi odlagališča na lokaciji Vrbina Krško na občino Brežice.
V	pripravi so tudi izhodišča za študijo o pravnih vprašanjih in dilemah glede odškodnin in rent po uredbah o omejeni rabi prostora in izplačevanju nadomestil.
Več o delu in nalogah Lokalnega partnerstva Brežice si oglejte na spletni strani www. lokalnopartnerstvo.si ali v Krajevnih skupnostih Šentlenart in Globoko.
Vodstveni odbor Lokalnega partnerstva Brežice
lokalno
partnerstvo
brežice
TA-Regulator TA
V brežiški industrijski coni (ob obvoznici) že skoraj štiri desetletja uspešno posluje podjetje Regulator, ki je v tem času kar nekajkrat spremenilo svoj naziv. Ko gaje leta 2006 prevzela mednarodna korporacija IM1 PLC oz. ena od njenih skupin švedske ICG - Indoor Climate Group, s katero smo sodelovali že precej let, se imenuje Tour&Andersson oz. krajše TA-Regulator.
Brežiško zgodbo o uspehu je pričel inž. Milan Medvešček, sicer Ljubljančan, ki je s svojimi edinstvenimi inovacijami zaslovel po celem svetu. Danes njegovo delo uspešno nadaljujejo izkušeni inženirji, podjetje, ki ga od marca 2006 vodi Samo Kavčič, pa ima doslej prijavljenih 15 patentov. Brežiški TA-Regulator, ki trenutno zaposluje 50 ljudi, a se bo ta številka v kratkem še zvišala, je za razliko od številnih slovenskih podjetij uspešno prebrodil prelomna 90. leta, saj je imel zasidrano prodajno mrežo v Nemčiji in na Češkem. Z vstopom v mednarodno skupino oz. z odlično predstavniško mrežo TA po celem svetu pa se mu kažejo nove možnosti za širjenje poslovanja, sicer pa že sedaj izvoz predstavlja več kot 95% skupne prodaje. Poleg številnih predstavništev po Evropi se uspešno spopadamo s konkurenco v Združenih Arabskih Emiratih, na rastočem kitajskem trgu, v deželi tam spodaj, Braziliji, pa še kje. Najnovejši dosežek razvoja, t.i. ventil KTC, se pravkar vgrajuje v najvišjo zgradbo na svetu na enem večjih svetovnih gradbišč, v Dubaju. Učinki povezovanja v skupino IMI, katere letni promet dosega dve milijardi evrov, se kažejo tudi
v številkah; predlani je posavsko podjetje realiziralo 2,2 milijona evrov prihodkov od prodaje, lani za milijon več, po načrtih pa bo letos končna vsota še višja. Znašala naj bi okrog 4,5 milijona evrov, kar je za dobrih 40 odstotkov več kot lani. V podjetju se zavedamo pomena razvoja, ki mu namenjamo 5 do 6 odstotkov prihodkov prodaje, ti odstotki pa se bodo v prihodnje še zviševali. Ob povečanem obsegu dela se lahko pohvalimo še z drugimi uspehi; v kratkem času smo uvedli ERP sistem Navi-sion, vpeljana je bila nova sistemizacija, do novega leta bomo vpeljali sistem ISO 9001, pospešeno iščemo nove dobavitelje. Podjetje se še posebej zaveda pomena kakovostnih kadrov za rast podjetja, za najbolj sveže informacije o potrebah in seveda tudi izdelkih je na voljo spletna stran
TA-Regulator bo čez leto ali dve prav gotovo trikrat večje podjetje kot sedaj, saj
področje našega poslovanja predstavlja do podrobnosti izpiljena niša. Podobnih izdelkov, kot so aksialni ventili, na svetu praktično ni, seveda pa so vsega spoštovanja vredni tudi klasični ventili pretoka, diferenčnega tlaka, varnostni ventili in ostalo. Slovensko vodstvo, tradicija, odlična infrastruktura, razvejana predstavniška mreža, sodelovanje v mednarodnih ekipah, obetavno področje daljinskega ohlajevanja in s tem povezani novi izdelki, to so zagotovila za uspešno pot podjetja, ki namerava prodreti na nove trge ZDA, Rusije, Ukrajine, Kazahstana. S skrbjo za nenehno izobraževanje in možnostjo napredovanja pa vsakemu zaposlenemu nudimo dovolj izzivov, s čimer si vsi skupaj utrjujemo položaj znotraj skupine.
Ali kot pravimo v TA-Requlatoriu: »misli globalno, delni lokalno«.
m i
Branka Dernovšek
Rop v župnišču
Sluga priznal in se pokesal
Krško , Boštanj - Letos spomladi, v noči 29. marca, je 24-letni Rajko Sluga iz Presladola pri Brestanici vlomil v boštanjsko župnišče. Ker ga je župnik Fonzi Žibert zalotil pri tatvini, ga je Sluga napadel in mu povzročil rahle telesne poškodbe. V preiskavi je dejanje zanikal, na glavni obravnavi pa priznal in obžaloval. Sodnica Okrožnega sodišča Krško Marija Vrisk mu je dosodila 2 leti in 10 mesecev zapora ter podaljšala pripor, v katerem je od začetka aprila. Tožilec Bogdan Matjašič je predlagal višjo kazen.
Občina bo plačala za grehe vseh vpletenih
Krško - Občinski svetniki so sklenili, da občina Krško končno odkupi napol podrto Zofičevo hišo sredi Krškega, natančneje v Stari vasi, ki je kraju in mestu že dolgo v sramoto. Ali gre za izsiljevanja, za politična ozadja ah za kaj drugega, se sprašujejo svetniki, ki težko verjamejo, da se je zgodba razpletala tako dolgo in da bo za ruševine občina odštela več, kot bi pred leti, ko so se začela pogajanja, plačala za hišo, ki je bila pred vselitvijo.
Rajko Sluga je kot heroinski odvisnik osumljen v več kot desetih primerih kaznivih dejanj zoper premoženje , med drugim za vlom v župnišče na Senovem. Obtožnica tožilca Bogdana Matjašiča za roparsko tatvino, izvedeno 29. marca ob dveh ponoči v boštanjskem župnišču, pri kateri je Sluga župnika Fonzija Žiberta še lahko telesno poškodoval, pa je dobila sodni epilog.
Med krajani priljubljeni župnik Fonzi je povedal, kako je v tisti zanj težki noči v spalnici zagledal zamaskiranega moškega, ki je imel na glavi najlonsko nogavico. Na hodniku župnišča je gorela luč in vstal je brez suma, da gre za vlom oziroma rop. Razmišljal je, da mu kdo od mladih pripravlja kakšno potegavščino in ko je zagledal na stopnišču čepečega maskiranca, je vprašal: »Kaj bova pa zdaj?«
Neznanec ga je takrat napadel, ko pa mu je Žibert strgal nogavico z glave, je začel še bolj silovito udarjati in župnik se je zbal za življenje. Napadalec ga je davil, ga zgrabil za glavo in nameraval z njo udariti ob rob stopnic. Moški je nato pobegnil, župnik je poklical policijo, ki je na kraju ugotovila, da je tat odnesel za najmanj 50 evrov gotovine in fotoaparat, pustil pa je nahrbtnik, v katerega je zložil še nekaj tehničnih pripomočkov. Povzročena škoda je ocenjena na 250 evrov.
Fonzi Žibert
Ker je oškodovanec storilca videl v obraz, ga je policistom podrobno opisal, ti pa so posumili na Rajka Slugo. Župnik ga je takoj prepoznal na fotografiji med dvanajstimi mladeniči podobnega videza in nato še na sodišču. »Policiji bi se rad zahvalil za hitro intervencijo in človeško toplino, ki sem jo v tistem šoku potreboval,« pravi župnik.
V preiskavi je Sluga, ki je od 2. aprila v novomeškem priporu, dejanje zanikal, vmes pa si je premislil in napisal pismo priznanja tako sodišču kot župniku Fonziju. Dejanje obžaluje in se za storjeno opravičuje. Župniku se je javno opravičil še na glavni obravnavi in segla sta si v roke. Povedal je, da je v priporu nehal uživati heroin in je na metadonskem programu, da ima 4 leta ter 2,5 leti stari deklici, za kateri bi rad skrbel. Obvlada dela v zidarstvu in omenil je dva potencialna delodajalca, ki bi ga takoj zaposlila, ko
pride iz pripora.
Tožilec, ki je zbrane dokaze podkrepil še s forenzičnim poročilom DNK analize v župnišču najdenega lasu in sledi na župnikovi majici, ki potrjujejo Rajka Slugo kot storilca, je zanj predlagal enotno kazen zapora treh let in štirih mesecev. Sodnica Marija Vrisk je v izrečeni milejši kazni, 2 leti in 10 mesecev, upoštevala priznanje obdolženca, njegovo kesanje in dejstvo, da se je začel zavedati očetovske odgovornosti v izkazani želji po redni zaposlitvi. »Predlagal sem višjo enotno kazen, ker je v obtožnici ločena roparska tatvina in lahka telesna poškodba. Glede na to, da je sodišče lahko telesno poškodbo vključilo v dejanje roparske tatvine, bom počakal na obrazložitev sodbe in se potem odločil glede morebitne pritožbe«, pravi tožilec Matjašič. Dodaja, da je doslej redko doživel obžalovanje in kesanje oškodovanca, kar je upoš teval v predlagani kazni.
Fonzi Žibert je vesel, da se je zadeva tako hitro sodno zaključila. »Čustveno mi ni vseeno, da je človek kaznovan z zaporom. Po drugi strani pa se zavedam, da naj bi takšna kazen pomenila neke vrste zdravilo. Tako to razumem in se mi zdi utemeljeno. Pa tudi preventivnega značaja je, da bi bilo takšnih slabih dejanj čim manj«, pravi boštanjski župnik. B.D.
Občina Krško bo za hišo Albine Zofič, ki je napol podrta, plačala slabih 47 tisoč evrov. Nepremičnino, ki je občini v sramoto, bo sicer odkupila zaradi ureditve infrastrukture v tem delu Krškega, torej ureditve ceste, pločnika,kolesarske steze in nasploh zaradi preglednosti in prometne varnosti, saj hiša stoji skoraj na cesti. »Še osli se nam bodo smejali, saj ta razvalina ni vredna nič,« je odločitev občinskega sveta komentiral Ivan Urbanč in dodal: »Če gre za rešitev problema, bom stvar podprl, če gre za izsiljevanje, pa ne.« Z njim seje strinjal tudi Dušan Šiško, ki ga zanima, zakaj je prišlo do take razlike v ceni. Leta 2003 je bila namreč krška občina pripravljena kupiti hišo, ki je bila pred vselitvijo, za 8 milijonov takratnih SIT (33.383 evrov), danes, ko je v ruševinah, pa za nekaj milijonov več.
Zgodba se je začela pred leti, ko je Albina Zofič kupila objekt in nameravala zgraditi hišo. Priglasila je dela in kot pravi podžupanja Nuša Somrak, bi morala upravna enota pri tem zahtevati soglasja ostalih, a tega od nje ni zahtevala. Zofičeva je nato objekt obnovila, vendar ni posegala v varovalni pas ceste. Je pa res, da ni gradila po načrtih in je zgradba nadstrešek za kurilnico. Vmes se je izkazalo, da hiša stoji v nepreglednem ovinku in ogroža prometno varnost, pojavila se je potreba po rušenju
Krška sramota
zaradi izgradnje pločnika. Takrat je bila hiša pripravljena za vselitev, a ker je Zofičeva gradila po svoje in ni imela soglasja Direkcije za ceste, ni dobila gradbenega dovoljenja. Vmes se je začel postopek o občinskem odkupu hiše. Objekt je bil ovrednoten na 13 milijonov SIT (54.248 evrov) in občinski uslužbenec je s tako ponudbo stopil k Zofičevi. Lastnica se je strinjala, da hišo proda, občinski svetniki pa so menili, da je znesek previsok in so sprejeli sklep, da se hiša odkupi za 8 milijonov SIT. A pogodba s stranko je bila že podpisana in Zofičeva je proti Občini Krško vložila tožbo, ki jo je izgubila, saj je bila med drugim obravnavana kot črnograditeljica.
Občina se je zato odločila,
da zlasti z vidika prometne varnosti reši ta problem in hišo odkupi po ceni, s kakršno se je takrat strinjala Zofičeva, čeprav so vmes vitalne dele hiše, kot so okna, vrata, kritina že odmontirali. Rušenje hiše mora opraviti dosedanja lastnica, pri odkupu hiše pa bo morala poravnati še dolg, ki ga z naslova tožb dolguje krški občini.
Občina tako z dragim odkupom ruševin popravlja napake za nazaj, ki so, kot je dejal svetnik Stane Pajk, nastale zaradi nevednosti in pomanjkanja pravnega znanja. Svetnika Kodrič in Urbanč pa opozarjata, da bo ta odkup sprožil plaz podobnih primerov in izsiljevanj in v občini ne bo več moč kupiti nepremičnine po normalni ceni. N.Č.C.
Krški hotelir umrl v prometni nesreči
Krško, Sevnica - Kolektiva hotela City in Pacific v Krškem ter Santana bara v Mercatorjevem centru v Trebnjem je 9. julija pretresla vest, da se je njihov delodajalec, podjetnik Milan Senica iz Sevnice ubil v prometni nesreči pri naselju Gomila. Iz Trebnjega, kjer je imel pred tem poslovni sestanek, se je vračal v Posavje. Po besedah očividcev je pri Gomili zapeljal na bankino, pri vračanju vozila na cestišče pa ga je odneslo na nasprotni vozni pas, po katerem je pripeljal tovornjak. Trčenje je bilo tako silovito, da se je tovornjak prevrnil. 43-letni Milan Senica je zaradi hudih poškodb na kraju nesreče umrl.
Na podjetniško pot je Senica stopil pred skoraj 20 leti s trgovino, v njej doživel vzpon in prejel priznanje kot rastoči podjetnik. Ko mu je ta dejavnost propadla, se poraza ni ustrašil. Novo priložnost je začutil v gostinstvu, v katerega je delovno vpeta vsa družina, kruh pa si v njej služi še 15 zaposlenih. B.D.
Premestitve v policiji
Krško - Z letošnjim julijem je prišlo do kadrovskih sprememb v Policijski upravi Krško. Dosedanjega komandirja Postaje prometne policije Krško Bojana Bogoviča je nadomestil Peter Molan, prej pomočnik komandirja na tej postaji. Bogovič pa je prevzel vodenje Postaje mejne policije na Obrežju. Robert Kobe, ki je doslej vodil Obrežje, je sedaj premeščen v sektor uniformirane policije oddelka za državno mejo in tujce na Policijski upravi Krško. P.U.

Namesto v vodo, po denarnice
Brežice - V Termah Čatež je bilo čez vikend kopalcem ukradenih več denarnic. Policisti so s pomočjo osebja term in varnostne službe prijeli dva osumljenca in pri njiju našli predmete, ki so bili ukradeni petim oškodovancem in sicer v skupni vrednosti za 1320 evrov. Osumljena, moški (iz Brežic) in ženska (iz okolice Dobove) so odvedli na Policijsko postajo Brežice, kjer so jima odvzeli prostost, zoper oba pa bo napisana kazenska ovadba na Okrožnem državnem tožilstvu v Krškem.
Pazite se tujcev
Krško - Policiste je na pomoč poklicala občanka iz okolice Krškega, ki so ji neznanci iz njene hiše ukradli denar. V dopoldanskem času sta namreč prišla do oškodovankine hiše dva moška temnejše polti. Eden se je zapletel v razgovor z njo in jo zamotil, tako da je lahko drugi neopaženo vstopil v hišo in ji odtujil 700 evrov, ki jih je imela v denarnici. Policisti storilca še iščejo, hkrati pa opozarjajo, da so občani on obisku neznancev manj zaupljivi, da jih ne dovolijo v stanovanje, če pa že pride do kaznivega dejanja, si naj o storilcih zapomnijo čim več podrobnosti - videz, oblačila, registrsko številko vozila ali vsak znamko avtomobila. S tem policistom zelo pomagajo, da zlikovce hitreje odkrijejo.
Zagotovljen dodatni denar za obnovo najstarejše brežiške ulice
Brežice - Nekateri med brežiškimi svetniki ocenjujejo, da obnova Ceste prvih borcev v starem mestnem jedru nima učinkovitega strokovnega nadzora. Kljub posameznim kritikam je občinski svet soglasno podprl predlog, da bi se za zaključek del namenila dodatna sredstva dobrih 340 tisoč evrov, ki jih bo navrgla prodaja zemljišč znotraj letališča Cerklje ob Krki in v industrijski coni Brežina, kar v letošnjem letu ni bilo zajeto v proračunske prihodke.
Matjaž Pegam je kot svetniško vprašanje izpostavil nestrokoven nadzor obnove najstarejše brežiške ulice. Pričakuje, da bo dobil odgovor, po katerih kriterijih so bili izbrani izvajalci in kakšni so dogovorjeni penali za zamudo.
Čudi ga, zakaj se sočasno ne dakujeta oba pločnika, temveč se dela izvajajo le na eni strani ulice. Milena Jesenko opozarja na nestrokovno izpeljane dostope do hiš iz obnovljene ulice. Svetnike zanima, zakaj je prvotno ocenjena obnova s 120 milijonov SIT poskočila za 300 tisoč evrov ali 72 milijonov SIT. Župan je namreč občinskemu svetu predlagal, naj da soglasje, da se dodatna proračunska sredstva iz prodaje občinskih zemljišč v višini 341.730 evrov v večini namenijo za poplačilo del obnove Ceste prvih borcev,
41.730 evrov pa za črpališče in vodohran, kar bi zagotavlja-
lo nemoteno oskrbo višje ležečih območij iz vodovoda Prilipe-Žejno.
Vodja oddelka za gospodarske dejavnosti Alenka Laznik je pojasnila vzroke povečevanja stroškov obnove glavne ulice v mestnem središču, ki gredo na račun arheoloških izkopavanj ter nepredvidenih situacij, ki jih je razkrivalo odpiranje zgornjih slojev. Pri sprejemanju plana za obnovo ulice so bili svetniki opozorjeni, da rezerviranih 120 milijonov SIT (500.750 evrov) ne bo dovolj. Razlika naj bi se poplačala skozi proračun prihodnje leto. Ker pa se je letošnji proračun nenadejano okrepil z denarjem od prodaje občinske zemlje na letališču in z odkupom parcele za industrijski obrat v Brežini, župan ocenjuje za smiselno finančno zapreti to investicijo. Vsi svet-
Milena Jesenko
niki so takšno rešitev podprli, vendar v odboru za finance, ki ga vodi Matjaž Pegam, zahtevajo županovo poročilo o vseh delih na tej cesti z načrtom dela in terminskim planom.
Branka Dernovšek
POLITIKA PRED OGLEDALOM
Vse genef&
Dušan Močnik
Marjan Jurkas
Olga Košir
Je DeSUS sploh stranka upokojencev, glede na to, da jo vodi predsednik, ki še ni upokojenec. Kako se lahko zavzema za probleme upokojencev, če jih ne čuti »na svoji koži«?
Močnik: DeSUS ni samo stranka upokojencev, saj sicer sam ne bi mogel biti član te stranke, ker imam do upokojitve še kar nekaj let. Je pa DeSUS na stežaj odprta organizacija, ki brani in zagovarja pridobitve socialne države, je stranka, ki je posebej občutljiva za socialne probleme. Tako je tudi mene strah, ali mi bo v starosti omogočeno zdravstveno varstvo, ali bom imel sobo v domu starostnikov, da ne bom na grbi domačim, ki jim tempo življenja ne bo omogočil, da se bodo ukvarjali še z mano, strah me je, če bom sploh imel zadostno pokojnino za dostojno življenje - zato je pomembno, da je DeSUS v vsakokratnih koalicijskih povezavah.
Košir: DeSUS je stranka , ki ne združuje zgolj upokojencev,čeprav so ti v večini. Priključujejo se tudi drugi, ki bodo slej ko prej upokojenci. Zato je v interesu vseh, da rešujejo probleme upokojencev, saj jih za prihodnost rešujejo tudi zase. Prepričana pa sem, da ima dobre svetovalce - upokojence. Res pa je, da pogrešamo njegovo sodelovanje s strankami na področni in občinski ravni.
Jurkas: DeSUS je absolutno stranka upokojencev. Je stranka, ki se zavzema za vse generacije in se nenehno bori za preprečevanje vse večjega razpona med ljudstvom in zasebnim kapitalom. "Čutenje problemov upokojencev na svoji koži” lahko pojasni le predsednik g.Erjavec osebno. Osebno srčno upam, da je moralno toliko čvrst, da ve, kaj dela v in za ime "upokojenci”.
Ali ste v sedanjem ali v prejšnjem mandatu glasovali za kakšen občinski sklep, s katerim se osebno niste strinjali, vendar ste ga potrdili v zameno za podporo kateremu od vaših predlogov. Če je odgovor DA, pojasnite, za kaj ste glasovali in kateri od vaših predlogov je bil potrjen v zameno za vaš DA.
Če je odgovor NE, pojasnite, kateri od vaših predlogov zaradi tega ni bil sprejet.
Močnik: V občinskem svetu je DeSUS šele v tem mandatu. Doslej na sejah Občinskega sveta v Sevnici pravzaprav ni bilo bistvenih razhajanj med posameznimi strankami, tako da so sklepi večinoma sprejeti soglasno. Gotovo pa lahko zatrdim, da bom vedno imel pri odločanju pred očmi bistvo: zagotavljati ravnovesje med generacijami, zagotavljati še lepšo prihodnost tudi za prihajajoče rodove. Verjamem v slogan DeSUS-a: »Za vse generacije.«
Košir: Ne. Prvič zato, ker sem še premalo časa članica občinskega sveta, in drugič zato, ker se v občinskem svetu zaenkrat še ne delimo na »vaše in naše«. Podpremo sklepe, ki se nam zdijo dobri, ostale pa zavrnemo.
Jurkas: Nikoli nisem trgoval z glasovi. Zmeraj glasujem za tisto, kar se mi zdi pošteno in realno. Tudi na izredni seji občinskega sveta sem glasoval po svoji vesti (proti), čeprav sem bil moralno zavezan, za drugačen odgovor, saj je vodja in nosilec projekta "Letališče Cerklje” predsednik moje stranke. Proti sem glasoval zato, ker niso hoteli upoštevati niti enega konstruktivnega predloga, med njimi tudi mojega.
Definicija TRAPEZA!
Močnik: Geometrijsko telo.
Košir: Trapez je lik, ki ima štiri stranice, dve vzporedni in dve poševni.
Jurkas: Geometrijsko telo.
Pravilen odgovor in nekaj zanimivosti:
Štirikotnik, ki ima dve nasprotni stranici vzporedni.
Vzporedni stranici trapeza imenujemo osnovnici, ostali dve pa kraka. Navadnosta kraka trapeza različno dolga. Razdalja
Rubriko pripravljamo ob podpori Ministrstva za kulturo RS.
med nosilkama obeh osnovnic je višina trapeza. Zveznica med razpoloviščema obeh krakov je srednjica trapeza. Srednjica trapeza je vzporedna z osnovnicama. Njena dolžina je enaka polovični vsoti obeh osnovnic.
Kdo je bil Dedalov sin iz grške mitologije?
Močnik: Ne vem, nikoli se nisem ukvarjal z grško mitologijo-
Košir: Ikar.
Jurkas: Ikar.
Pravilen odgovor in nekaj zanimivosti:
Ikar
Ikar je bil Dedalov sin v grški mitologiji. Z Dedalom sta ušla na otok Kreta zaradi strahu očeta, da ga bo doletela kazen, ker je ubil nečaka Talosa. Ob vrnitvi seje Ikar smrtno ponesrečil, saj je strmoglavil v morje. Otok, na katerem je pokopan Dedalov sin, s svojim imenom spominja na Ikarovo usodo. Imenuje se Ikaria.
Kateri planet je najbližji Zemlji?
Močnik: Mars.
Košir: Mars.
Jurkas: Ne vem.
Pravilen odgovor in nekaj zanimivosti:
Mars
Najbližji planet Zemlji je Mars. Velikost planeta meri za eno četrtino Zemljinega. Dan na Marsu je zelo podoben Zemljinemu, ker traja 25 ur. Najvišja temperatura na Marsu je 20 °C. Mars ima dve majhni luni, Fobos in Deimos, ki sta obe nepravilnih oblik in sta verjetno zajeta asteroida. Razdalja med Marsom in Zemljo se občutno spreminja, prav tako tudi njegova vidljivost. V nekaterih trenutkih je tretje najbolj svetlo telo na nočnem nebu, prekosita ga le Venera in Luna. Mars se nam je leta 2003 najbolj približal. V taki legije bil nazadnje pred 60.000 leti. Mars se okoli svoje osi vrti nagnjen za 25,19°, v nasprotni smeri urinega kazalca.
Sami si zastavite vprašanje in odgovorite nanj.
Močnik: Zakaj ima DeSUS tako malo občinskih svetnikov in poslancev?
Iskreno povedano, nikoli tega ne bom razumel, če upoštevamo, koliko upokojencev je v Sloveniji. Je pa hkrati to dokaz, da se stranka ne bori za oblast, ampak hoče biti predvsem ustvarjalna vez med bojevitostjo ideološko in politično opredeljenih strank ter temeljnimi načeli civilne družbe. Je pa pomembno, da se bo število naših poslancev po naslednjih volitvah v državnem zboru povečalo, saj morata priti tudi v Sloveniji do veljave modrost in izkušnje, kar je prednost in bogastvo DeSUS-a. Pravi dokaz za to je pokončna drža poslanca mag. Franca Žnidaršiča in prav bi bilo, da se mu v naslednjem mandatu pridruži še kdo, ki bo imel »jajca« dregniti kdaj tudi v osrčje osjega gnezda s pravim ciljem - pravičnost.
Košir: Ustanavljanje pokrajine razdvaja ljudi, predvsem politike. Ali je potem mogoče, da bo ustanovljena pokrajina po katerem koli modelu ljudi združevala?
Na to vprašanje naj si bralci odgovorijo sami.
Jurkas: Do kdaj »vsi zame in jaz le zase«?
Do takrat, ko bomo začeli za nečedne posle odgovarjati!
Peterle vidi razvoj Posavja v turizmu
Kostanjevica na Krki - Evropski poslanec in kandidat za predsednika države Lojze Peterle, ki mu javnomnenjske ankete za zdaj kažejo največjo podporo volivcev, je prišel v Posavje. Svoj obisk je v začel v Radečah in se po obrisih bodoče pokrajine sprehodil vse do Dobove, Iger je bil govornik na prireditvi v počastitev obletnice rojstva pionirja slovenskega letalstva Edvarda Rusjana na vzletišču Mihalovec, zvečer pa je bil še častni gost na kulturni prireditvi v brežiški Gasi.
Evropski poslanec, ki je v svojih predvolilnih obiskih prehodil skoraj celo Slovenijo, je svoje posavski obisk začel v papirnici Radeče in v občini, ki naj bi se po novi pokrajinski zakonodaji pridružila Posavju. »Sam podpiram tako regionalizacijo, ki bo zagotavljala dodano vrednot in ki ne bo pomenila 14 malih Slovenij, ampak bo spodbujala razvoj. Zanima me torej regionalizacija, ki spodbuja razvojne pobude na ravni regije in s tem tudi cele države, ne pa samo delitev pristojnosti. Ne zanima me draga regionalizacija, ampak regionalizacija, ki nam pomaga naprej,« je Peterle pojasnil svoje stališče o prihodnjih delitvi Slovenije.
večjega števila delavcev v prihodnje ne bo. Mislim, da je to zelo resno vprašanje, zaradi katerega je treba voditi drugačne politike,« je rekel Peterle. O Posavju, kot o vseh ostalih slovenskih pokrajinah, pa meni, da je premalo turistično izkoriščeno. Še posebej je izpostavil turizem na podeželju in promocijo zidanic.
Komentiral je tudi nekatere aktualne politične teme. O zavrnitvi govora predsednika države Janeza Drnovška na štirih državnih proslavah do konca tega leta je Peterle povedal, da bi sam kot predsednik republike izkoristil priložnost in govoril na državnih proslavah: »Ljudje me sprašujejo, ali
V prvi vrsti Martin Kodrič, Lojze Peterle, Franci Bogovič in Stane Pajk
Kandidat za predsednika države pomladnih strank se je v Posavju med drugim v Kostanjevici na Krki sestal tudi z gospodarstveniki, ki so mu predstavili, s kakšnimi težavami se soočajo, ko želijo narediti nekatere razvojne preskoke. Strinjali so se, da prihajajo časi, ko bo potrebno veliko pozornosti nameniti virom trajne gospodarske rasti. »Prvič pa so mi v Posavju predstavili problem, da velika podjetja dobivajo podporne ukrepe, ko uvažajo, za mikro podjetnika pa takih podpor ni, kar je za nekoga v tem okolju slabo,« je po kosilu z gospodarstveniki dejal Peterle. »Podjetniki so tudi kritični, da ni davčnih olajšav pri vlaganju v investicije. Prav tako pa se v Posavju, tako kot po vsej ostali Sloveniji čuti, da ni delovne sile in da podjetja vodijo strategijo, kot da
bom kot predsednik govoril na proslavah, saj jim očitno ni vseeno. Je pa predsednik svoboden, katere poti uporabi, da pove svoje.« Peterle še dodaja, da se z vlado ne bi prerekal in da z neudeležbo na proslavah ne bi izkazoval svojega nestrinjanja, saj se zavzema za komplementarno pojmovanje slovenskega političnega vrha. »Ne zanima me konkurenca s predsednikom vlade ah pa zunanjim ministrom. V skladu z zakonom in ustavnimi pooblastili bi rad delal tako, da bi se te funkcije dopolnjevale in mislim, da to ljudje pričakujejo,« je komentiral trenutno politično dogajanje. Na vprašanje, ali se Drnovšek s takšnimi dejanji kaže kot edina resna opozicija sedanji vladi, pa Peterle odgovarja: »Če bi bil on predsednik stranke bi to bolj razumel, kot če je predsednik države.« P.U.
Za podaljšanje veljavnosti dokumentov čakalne dobe
Posavje - Ministrstvo za notranje zadeve priporoča vsem državljanom, da preverijo veljavnost svojih potovalnih dokumentov in veljavnost dokumentov otrok. V zadnjem času seje namreč zaradi poteka veljavnosti večjega števila potnih listov in osebnih izkaznic zaradi počitnic oziroma letnih dopustov in s tem povezanih potovanj v tujino, zelo povečalo število vlog za izdajo novih dokumentov, s tem pa se je podaljšal tudi čakalni čas za njihovo izdelavo. Ob tem dodajajo, da lahko vlogo za izdelavo novega dokumenta občani vložijo še pred potekom veljavnosti starega dokumenta. Ministrstvo za notranje zadeve zato vsem, ki nameravajo potovati v tujino, tudi svetuje, da vlogo za izdajo potnega lista ah osebne izkaznice vložijo vsaj tri tedne pred potovanjem v tujino, ko bodo dokument potrebovali. J.K.
SavaGlas, 19.7.2007
ZASLONtADA
Gremo na morje in pika
\ ar *,
k sli
Tamara Vonta
Poletje imam najraje zato, ker so dnevi dolgi. Praviloma topli (tako so nas vsaj učili v šoli) in spominjajo na brezskrbne počitniške dni, ki so ostali zapisani nekje globoko v mojih celicah. A zame poletja brez morja ni. Ker	____________
je poletje in morje zame eno in isto. Poletje brez morja je torej lahko le„oletje“ ali„letje“ ali pa še to ne.
Zadnjič sem v nekem pogovoru slišala, da je so počitnice na morju kot nekakšen neumen standard, za katerega sploh ne vemo, od kod je prišel. Pa se ne strinjam povsem. In da so podatki, da si 40 odstotkov slovenskih gospodinjstev ne more privoščiti morja, čudni in neresnični. Da gre za pretiravanja in konec koncev - kje pa piše, da moramo na morje...
Zame je bil pogovor čisti pretres. Kot otrok matere samohranilke sem vsako leto videla morje. In zame je poletje brez mor-ja (poglej prvi odstavek, da se ne ponavljam)...
Čeprav vem, da so statistični podatki pogosto vir zlorab, se mi je vseeno zazdel podatek zastrašujoč. Saj ne gre, da bi šli vsi ravno na morje, bolj gre za to, da bi si privoščili počitnice, zamenjali vsakdanje okolje, pomahali tašči in tastu, skrbem in tovarniškim dimnikom in se malce skrili in odpočili od vseh in vsega. Pa čeprav v nekakšnih slovenskih diasporah ob Jadranu.
Sem generacija tistih, ki so od „starih časov“ dobili predvsem dobro in lepo. Naši starši so s samoprispevki gradili hišice v ljubkih zalivih Jadrana. Z več ali manj sreče smo vsi prišli na vrsto, da smo uživali v svojem koščku morja in modrega neba. Za ceno, ki sojo „zmogli“ skoraj vsi.
Pa zdaj ?
Hišice v ljubkih zalivih so zasebna last, odtujena od tistih, ki sojih postavili na temelje. Le zelo dobro „stoječa“ podjetja sojih ohranila. Ostala pa... Ja, vem, taka sentimentalna duša-sem. Pa me ni tega prav nič sram. Kakšna zmaga, ko smo v kolono za trajekt prišli pred sosedi in smo nanj čakali pičle tri ure namesto devetih. V vsakem ovinku mi je razbijalo srce, kje se bo začela kolona, kako blizu trajekta se bomo pripeljali... Oj, kako sladko je vse, z današnjega kota gledanja!
Zakaj bi moral biti kdo prikrajšan za večere na pomolih, ki so pogosto prinesli prve poljube, pa prve ljubezni, ki jih je ugasnil konec počitniškega termina?! Odgovora nimam. Ker je vprašanje retorično? Ko zagledam morje, ko natrpan avto pokuka iz tunela, sem spet otrok. Le da se potem ustavim na kavi. Pa tudi na pomole ne zahajam več. Bodo pa kmalu nastopili časi, ko bodo zvezde začele zanimati mojo Jičerko. Vem, da bom zelo radovedna in vem, da bo ona zelo redkobesedna.
Ha ha, tako je to iz roda v rod, ne glede na vse.
Aja, še to... v soboto sem se utrdila v prepričanju, da se ne bom poročila. Ne potrebujem državnega pooblaščenca, ki se mi sladkobno posveča na isti način kot sedemnajstim nevestam pred mano, da bi dokazala, da si želim svojo pot deliti z nekom. Pa še imena si ne zapomni! Večina luštnih deklic seje tisto soboto (govorim o rekordnem številu porok na čarobno trojno sed-mico) spremenilo v bolj ali manj posrečene kreacije ambicioznih mojstrov in mojstric pričesk. Tako podobne so si bile. Hm, morda ženini sploh ne bi opazili, če bi jih zamenjali. Uf, to je pa že zlobno. Oprostite, polna optimizma bom spet po dopustu.
Lepa ptica z Bizeljskega
Bizeljsko - Že skoraj dve desetletji od prvega opozorila o prisotnosti te izredno lepe ptice (Merops apiaster) v našem prostoru, nanjo je opozoril pokojni Dušan Lipej, spremljamo njeno prisotnost v peskokopu Župjek pri Bizeljskem. Število parov, ki gnezdi v stenah peskokopa, je iz leta v leto drugačno - letos žal najnižje, saj gnezdi manj kot deset parov. V najboljših letih jih je gnezdilo tudi do trikrat več. Ptica je selivka. Prezimuje v afriških savanah, pri nas od maja pa do sredine avgusta vali in vzgaja mladiče. Je izrazit lovec na žuželke. Lovi čmrlje, ose, kačje pastirje... Čebel, kot bi sodili po imenu, je v plenu še najmanj. Razen na Bizeljskem v peskokopu in njegovi okolici gnezdi v Posavju še v peskokopu Ravno in ponekod v manjšem številu v vrbinskih gramoznicah. V skladu z dogovorom z nekdanjim upravljavcem bizeljskega peskokopa se stena, kjer ptica kolonijsko gnezdi, ni izkoriščala. Le s pravšnjo mero razumevanja in spoštovanja do narave lahko ohranimo ustrezen prostor za gnezdenje te redke in lepe ptice pri nas tudi v prihodnje. Čebelarja lahko opazujemo z daljnogledom z namenske lesene opazovalnice ob robu peskokopa, v bližino gnezdilne stene pa ne hodimo. Za urejenost opazovalnice in dostopa skrbi član bizeljskega turističnega društva Martin Najger, kar je zelo pohvalno.
Mag. Hrvoje T. Oršanič
Spoštujejo tradicijo druženja
Pišece, Blanca - V obeh krajih so prejšnji konec tedna proslavili krajevni praznik. In v obeh krajevnih skupnostih imajo podobne načrte - urediti ceste do odmaknjenih zaselkov. Solidna povezava vasi s krajevnim in občinskim središčem naj bi mlajše generacije obdržala na podeželju.
V Pišecah se s krajevnim praznikom spominjajo svojih prednikov, borcev Kozjanskega odreda, ki so leta 1944 z napadom na nemško postojanko osvobodili kraj. Predsednik KS Peter Skrivalnik je v nagovoru na proslavi spomnil na besede pokojnega rojaka, zdravnika Alojzija Sušina, ki je nekoč dejal: »Pišece so bile vedno partizanske in želim, da take tudi ostanejo.«
Ljubezen do kraja, trdoživost , dobre pobude in pripravljenost za delo ohranjajo to lepo vas pri življenju, čeprav je pred leti kazalo, da bodo ostali celo brez popolne osnovne šole. Krajani niso molče sprejemali takratnega občinskega načrta in dosegli so, da so dobili novo šolo. Da bi se kraj turistično odprl, so se lotili obnove domačije jezikoslovca Maksa Pleteršnika, pred kratkim je bila zaključena še obnova zidanice, vkateri je bil rojen. Mnogo si obetajo od obnove
gradu, ki bo zaključena to jesen. Kot pravi Skrivalnik, želi krajevna skupnost sooblikovati bodoče vsebine grajskega lepotca, da bi pritegnili čim širši krog obiskovalcev.
V	Pišecah želijo rekonstruirati večnamenski dom, da bodo dobili gasilci in druga društva primerne prostore. Brez večje občinske pomoči pa ne bodo zmogli drugega pomembnejšega načrta - asfaltiranja ceste Zgornje Podgor-je-Zibot, ki je najdaljši še nemoderniziran cestni odsek v krajevni skupnosti.
V	KS Blanca je pred 100 leti živelo 3000 ljudi, danes jih je le 1000. Predsednik Slavko Pe-klar pravi, da se trudijo z urejanjem sedmih naselij in 35 zaselkov ustvariti infrastrukturne pogoje, ki bodo pritegnili vlagatelje v poslovno cono na Blanci in prepričali mlade, da je moč preživeti tudi na vasi. Na Blanci se 20 let ni zgradila nova hiša, a Peklar
Predsednik KS Blanca Slavko Peklar
Srečanje vasi Gabrje in Gaberje
Gaberje pri Lendavi - Vaščani Gabrj a pri Dobovi so se udeležili drugega srečanja vasi, ki se imenujejo Gabrje ali Gaberje. Teh je v Sloveniji štirinajst in po zgledu Selanov je prav »na njihovem 2eljniku« lani zrasla ideja, da bi organizirali srečanje Gabrcev ali Gabrčanov, kot prebivalce poimenuje Leksikon krajevnih imen. Ne letošnjem srečanju, ki je bilo zadnjo soboto v juniju v Gaberju Pri Lendavi, je sodelovalo šest vasi.
Najprej je goste pozdravil lendavski župan, sledil je dopadljiv "kumi program, za kosilo so goste pogostili z najbolj značilno v N za tisto področje - z bogračem. Popoldne so si ogledali as> ki jo krasi izredno lepa cerkev z velikim mozaikom iz 12.000 šenih koščkov, in mesto Lendava. Zabavno popoldne se je na-jevalo s športnimi igrami ter veselico in plesom. Kot je deja-jjP^dsednica vaške skupnosti Gabrje pri Dobovi Katarina Sta-G0°’Se f6 veselii° naslednjega srečanja, ki bo prihodnje leto pod
Ivanu Šelerju izroča priznanje KS predsednik Peter Skrivalnik.
je prepričan, da se bo življenje tod ponovno razcvetelo: »Pripravljamo vse potrebno za urejanje poslovne cone in čistilne naprave na Brezovem, ki jo bomo gradili skupaj s podjetjem Inplet. Še letos pa bomo asfaltirali 1200 m ceste v Osredku in 800 m na Handi-ji.«
Obe proslavi - pišečka in blanška - sta pokazali, da ljudje podeželja kljub drugačnemu utripu sodobnega časa še ve-
dno spoštujejo tradicijo druženja in sodelovanja v društvih. V Pišecah so v kul turnem sporedu sodelovali Ženski pevski zbor, Oktet Orlica, Ljudske pevke in lani ustanovljena godba, na Blanci pa so poleg Ljudskih pevk navdušili mladi iz Kluba harmonikarjev Povše in seveda Blanški vinogradniki, ki so se po proslavi predstavili s koncertom.
Branka Dernovšek
Mladi gasilci na taboru
Cerklje ob Krki - Tudi letos je zadnji teden junija v cerkljanski vojašnici potekal tradicionalni tabor »Mladi gasilec«, na katerem so sodelovala prostovoljna gasilska društva iz Krške vasi, Dolenje Pirošice, Brega, Prekope in Cerkelj ob Krki. V štiridnevnem druženju je 54 udeležencev, starih od 7do 15 let z mentorji izpeljalo že vnaprej pripravljen program. Tako so si ogledali vojašnico in enote, ki delujejo v vojašnici. Odpeljali so se v Brežice, kjer so jim predstavili delo Regijskega centra za obveščanje (RCO) in jim pokazali simulacijo požara. Seznanili so se s tehniko, s katero razpolagajo gasilska društva, pa tudi Poklicna gasilska enota iz Krškega jim je predstavila dve vozili - Unimog ter vozilo za reševanje in gašenje z višin Sky Lift. V Zdravstvenem domu v Brežicah so si ogledali reševalno vozilo in prikaz oskrbe ponesrečenca. Tudi za proste aktivnosti jim ni zmanjkalo časa, saj so dan preživeli na kopanju v Klunovih toplicah.
Foto: S. Turšič
Mladi gasilci so spet preživeli nekaj prijetnih dni, se marsičesa naučili, pa tudi zabavali so se, za kar se zahvaljuje vsem, ki so jim letošnji tabor omogočili. B.R.
Država pomaga društvom
Ljubljana, Posavje - Slovenska turistična organizacija (STO) je v skladu z usmeritvami, opredeljenimi v programu za leto 2007, in s ciljem spodbujati razvoj turistične ponudbe in krepitve konkurenčnosti v okviru destinacijskega managementa ter na osnovi partnerstva s civilnim sektorjem, 30. marca letos objavila javni razpis za sofinanciranje prireditev turističnih društev. Do 30. aprila, ko je bil zadnji rok za oddajo prijav, je prispelo 153 vlog turističnih društev, ki so izpolnjevala pogoje iz razpisne dokumentacije. STO s tem projektom želi pomagati turističnim društvom Slovenije pri realizaciji prireditev, ki povezujejo dediščino, naravne vrednote in doživetja ter bistveno prispevajo h kakovostni, celoviti in privlačni turistični ponudbi. Skupaj je bilo tako 153 društvom z naslova omenjenega razpisa dodeljenih 124.560 evrov.
Sredstva so razdeljena po regijah in med prejemniki je tudi deset društev iz posavske regije, ki so skupaj dobila 7.860 evrov. TD Dobova je dobilo finančno pomoč za mednarodni pustni karneval, TD Bizeljsko za martinovanje in praznik KS, TD Artiče za »Artiški vikend«, TD Sromlje za »Pohod po Sromeljski poti«, TD Jesenice za »Proščenje na Jesenicah«, TD Koprivnica za vaške igre, TD Tržišče za kmečki praznik, KD Razbor za »Razbor-ski pasijon«, TD Šentjanž za »Šentjanžko bučarijado« in Društvo salamarjev Sevnica za salamiado. J.K.
Matura 2007
V Posavju devet zlatih maturantov
Brežice, Krško, Sevnica - Od 9773 dijakov, ki so letos opravljali splošno maturo, jih je bilo 243 iz Posavja. To so dijaki brežiške gimnazije in programa strokovne (tehnične) gimnazije, ki se izvaja v okviru Srednje šole Krško. Nihče od njih ni tako zatajil, da bi moral maturo ponovno opravljati, jih ima pa 7 popravne izpite. Na Ekonomski in trgovski šoli v Brežicah pa je zaključila šolanje ena najštevilčnejših generacij doslej, ki se je odločbi za izobraževanje na tej šob. »Svoja jadra v življenje«, kot je bilo omenjeno v priložnostnem kulturnem programu, je v obliki zaključnih spričeval prejelo v obeh programih kar 156 srednješolcev. Prvo generacijo maturantov pa so letos imeli tudi na sevniški srednji šob.
rojstva v porodnišnici brežice
Rojstva od 4. do 17. julija
Deklice so rodile: Darja Gabron iz Bistrice ob Sotli, Aleksandra Miličevič iz Brežic, Nataša Božič iz Brežic, Mihaela Vidmar z Mrtvic, Nataša Črnič iz Zalok, Katarina Ulčnik Ančimer iz Straže pri Raki in Diana Šoštarec iz Sel pri Dobovi.
•
Dečka sta rodili: Zlatka Hvala iz Dolenje vasi pri Krškem in Rajka Hudorovič z Gorice.
Gimnazija Brežice ima po- drugič. Izredno pa sem pono-leg programa splošne gimna- sen, da imamo prvič tudi zla-zije še ekonomsko gimnazi- tega maturanta Aleša Bizja-jo. Vsi dijaki, ki so pristopili ka,« pravi ravnatelj strokovne k maturi iz splošnega progra- gimnazije in direktor Šolskega ma, so jo tudi uspešno opravi- centra Krško-Sevnica Ernest li, torej je uspeh 100 odstoten. Simončič.
Iz programa ekonomske gim- Na Ekonomski in trgovski nazije jih ima pet popravni iz- šole Brežice je zaključni izpit pit, nihče pa ni padel na matu- v programu trgovec opravlja-ri. Brežiška gimnazija se letos lo 38 kandidatov, od tega 26
so bili še Mario Benič, Kata- h so se tudi pri obeh eksternih rina Černelič, Brigita Dvor- predmetih, 1. in 3. predmet nik, Irena Kovačič, Kseni- (slo, anj/mat) poklicne matu-ja Kranjs, Andreja Predanič, re, kar ob sposobnosti dijakinj Martina Lanšček, Barbara in dijakov potrjuje tudi kako-Fumič, Natalija Grm, Hana vostno vzgojno-izobraževalno Molnar, Tomaž Srpčič, Ur- delo strokovnih delavk in deška Budič, Jerneja Bukovin- lavcev šole.
Odlični na zaključnem izpitu v programu trgovec
Odlični “ekonomci”napoklicni maturi z ravnateljem, županom in svojimi razredniki
ponaša s šestimi zlatimi maturanti. To so Bojan Bogdan, Barbara Škaler, Miha Metelko, Eva Planinc, Špela Koršič in Tanja Masnik. Barbara Škaler je še posebej blestela pri izpitu iz mateftiatike z doseženimi 100 točkami. »Z doseženim uspehom dokazujemo, da se lahko naša šola primerja z najboljšimi v Sloveniji«, komentira rezultat mature ravnateljica Stanislava Molan.
Splošno maturo je opravljalo tudi 47 dijakov iz Šolskega centra Krško-Sevnica, ki je obiskovalo program tehnične gimnazije. Uspešnost je bila
Ravnatelj Martin Soško in izjemna Ana Pincolič
95,7-odstotna, kar pomeni, da le dva dijaka nista v prvem roku opravila mature. Vsak ima po en popravni izpit.
»Z rezultati sem zelo zadovoljen, saj smo za približno 3 odstotke nad republiškim povprečjem in tako je že
rednih dijakov in 12 odraslih. Sedem je bilo odličnih, deset prav dobrih, osem dobrih in štirje zadostni. Med odličnjaki so bili posebej pohvaljeni Klavdija Bizjak, Rami-za Hodžič, Renata Peternelj, Zvonka Sajevec in Tatjana Kočevar, poleg njih pa sta odličen uspeh dosegli tudi Petra Humek in Mojca Koretič.
V programu ekonomski tehnik pa je v spomladanskem roku poklicno maturo opravljalo 146 kandidatov, od tega 126 rednih dijakov, 7 kandidatov, ki so vključeni v izobraževanje odraslih, in 8 tako imenovanihsamo-izobraževalcev.
Poklicno maturo je uspešno opravilo 127 kandidatov, od tega 115 rednih dijakov in 5 odraslih. Najuspešnejši so bili redni dijaki, saj jih je bilo uspešnih kar 94,5 odstotkov. Profesorski zbor je ponosen na vse, je povedala pomočnica ravnatelja Metka Galič, zlasti pa na tiste, ki so se še posebej izkazali, saj je 17 kandidatov poklicno maturo opravilo z odliko, med njimi je tudi zlata maturantka Andreja Ratešič. Odlični na poklicni maturi
ski, Inida Sinančevič, Tadeja Smukovič in Tanja Mavsar Bahč.
Ekonomska in trgovska šola Brežice ob koncu leta občasno podeli tudi kristalno piramido, najvišje šolsko priznanje za posebne dosežke dijakov.
Dijakinja Jasmina Ašič iz Sevnice pa je dosegla najvišje možno število točk pri poklicni maturi (23) in tako postala ena od 26 v državi in edina »zlata maturantka« poklicne mature z vsemi možnimi točkami v Posavju in na Dolenj-
Kulturni program na svečani podelitvi maturitetnih spričeval brežiškim gimnazijcem
Letos je kot druga dobitnica tega priznanja piramido prejela Ana Pincolič za delovanje v najrazličnejših projektih in izjemen prispevek k ugledu šole.
Na Srednji šoli Sevnica je v spomladanskem roku opravljala poklicno maturo prva generacija (en oddelek) v šolskem letu 2003/04 vpisanih turističnih tehnic in tehnikov. K poklicni maturi je pristopilo 23 kandidatk in kandidatov, 22 jih je maturo uspešno opravilo in doseglo v povprečju 17,19 točke, kar precej presega državno povprečje, ki je za ta rok 14,8 točke. Izkaza-
skem.
Spričevala so na svečan način podelili v ponedeljek, 9. julija, v atriju sevniškega gradu. Pevka Kaja Pavlič, flavtistka Lara Šalamon, plesna skupina Hot Ladies so z izbranim programom pod vodstvom Smilje Radi prispevale k temu, da bo podelitev spričeval o poklicni maturi ostala nepozabno doživetje. »Na letošnjo generacijo maturantk in maturantov smo zelo ponosni«, je dejala ravnateljica Alenka Žuraj, ki si želi, da bi postala zgled vsem naslednjim.
Branka Dernovšek, Jelica Koršič
Na republiški ravni so maturanti iz 88 šol dosegli letos nekoliko nižji uspeh od lanskega. Maturo je opravilo dobrih 92 odstotkov dijakov, lani odstotek več. 13 generacija maturantov pa je dala več tistih s pohvalo, zlatih maturantov, ki so dosegli 30 do maksimalnih 34 točk. Prihajajo iz 52 šol in skupaj jih je 427 (lani 400), od tega 49 z doseženimi vsemi možnimi točkami na maturi. Lani je bilo takšnih 41.
Na splošni maturi so dijaki po Sloveniji opravili 49.500 izpitov iz 35 maturitetnih predmetov. Skoraj 1300 zunanjih ocenjevalcev je pregledalo blizu 104 tisoč izpitnih pol. Za razliko od preteklih let letos ni bilo zaznane nobene nepravilnosti pri opravljanju mature oziroma proceduri sprejemanja in oddajanja izpitnih pol.
V soboto, 14. julija, sta se na izletniški domačiji Vertovšek na Velikem Kamnu poročila nevesta Sabina Bogolin iz Koprivnice in ženin Sebastjan Ivanuša iz Krškega. Po petih letih skupnega življenja se jima je izpolnila velika želja, da se poročita nekje v naravi, v zelenju in med ptičjim petjem. Poročni obred sta vodila župan Franci Bogovič in duhovnik Alojz Weingerl. Svatje, kar sto jih je bilo, in mladoporočenca so se potem veselili do jutranjih ur.
Brežice
7. julija so v poročni dvorani brežiškega gradu zakonsko zvezo sklenili Franc Robert Predanič in Darja Germšek, oba iz Glogovega Broda, Damjan Mlekuž s Čateža ob Savi in Majda Pungerčar iz Ljubljane, Miran Zlobko iz Gazic in Tina Pacek iz Malega Mraševa ter Peter Fojkar iz Kranja in Manca Župane iz Ljubljane.
14. julija pa sta se v poročni dvorani brežiškega gradu poročila Simon David Žnideršič iz Brežic in Irena Podvinski iz Bukoška.
Krško
7. julija so si v poročni dvorani v Krškem »DA« izrekli Tomaž Pesrl iz Ljubljane in Tatjana Zorko iz Straže pri Krškem, Mitja Erjavšek z Žejnega in Urška Kozole iz Dolenjega Leskovca ter Zoran Starc in Petra Zorič, oba iz Starega Grada pri Krškem.
14. julija sta se v krški poročni dvorani poročila Jože Cvelbar iz Gornjega Lenarta in Alenka Tomažin iz Straže pri Raki, istega dne pa sta si na izletniški kmetiji Vertovšek na Velikem Kamnu večno zvestobo obljubila Sebastjan Ivanuša iz Krškega in Sabina Bogolin iz Koprivnice.
Kostanjevica na Krki
7. julija so v Kostanjevici na Krki zakonsko zvezo sklenili Robert Strojin s Ceste nad Krškim in Fanika Zorko iz Sela pri Podbočju, Andrej Turk iz Roj pri Šentjerneju in Jožica Vidmar iz Dobrave pri Škocjanu, Srečko Zupančič iz Lokev pri Črnomlju in Petra Plut iz Črnomlja ter Boštjan Povše iz Klenovika pri Škocjanu in Andreja Kirn iz Goriške vasi pri Škocjanu.
14. julija pa so se v Kostanjevici na Krki poročili Dejan Jordan iz Dolenje vasi pri Krškem in Janja Štokar iz Orehovca pri Kostanjevici ter Robert Lesar iz Brežic in Anita Petan iz Šutne pri Podbočju.
Sevnica
7. julija so v Sevnici zakonsko zvezo sklenili Marko Germ iz Slovenske Bistrice in Antonija Titovšek iz Laškega ter Matej Renko iz Leskovca pri Podborštu in Hedvika Podlogar iz Homa.
14. julija pa so si v Sevnici večno zvestobo obljubili Marko Gole iz Kamence in Polonca Cvelbar iz Birne vasi ter Vidko Močivnik in Mihaela Železnik, oba z Okroglic.
V skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov objavljamo le imena mladoporočencev, ki so z javno objavo soglašali.
rojstva v porodnišnici brezice
V brežiški porodnišnici se je srečnega dogodka tokrat veseb' la Nataša Črnič iz Zalok. Pred dnevi je namreč postala srečn<7 mamica tretje deklice, ki staji z atijem Janijem dala ime JertiC' ja. Ob porodu je tehtala 3850 g in merila 53 cm, novorojenk° Jernejo pa doma poleg atija čakata še 10-letna Janja ter 4 fj* pol leta stara Tjaša. Jerneja je prišla na ta svet takrat, ko je bb , napovedana, očitno je mamica - sicer računovodkinja - Pr računanju nezmotljiva. Nataša nam je tudi zaupala, da z Ja*11 jem nista prej vedela, da bosta dobila še eno deklico, sta pa tila. Ja, za fanta se bo pa treba še enkrat »potruditi«!
Rusjan spet povezal Slovence in Srbe
Beograd - Edvard Rusjan, pionir slovenskega letalstva, je dobil v Beogradu, kjer se je pred 96 leti smrtno ponesrečil, dostojen pomnik. Na pobudo Združenja slovenskih častnikov in njegovega predsednika Ernesta Ferka so namreč ob Aleji velikanov prvo julijsko nedeljo svečano odkrili njegov prenovljeni grob in doprsni kip.
Slovesnosti na osrednjem beograjskem pokopališču se je udeležilo tudi več kot 60 brežiških častnikov, med gosti pa so bili tudi župani Ivan Molan iz Brežic, Franc Hudoklin iz Šentjerneja in Mirko Brulc iz Nove Gorice. Vse zbrane sta posebej pozdravila Zoran Alimpič, podžupan mestne občine Beograd, in slovenski veleposlanik v Srbiji Miroslav Luci, ki je skupaj s Ferkom odkril doprsni kip na prenovljenem grobu. Pokopališče so preletela letala, govorniki pa poudarjali, da je Rusjan že postal del zgodovine Beograda in da je, podobno kot leta 1911 ob tragični nesreči, zdaj spet povezal Slovence in Srbe. O tem, s kakšno pozornostjo so Beograjčani takrat spremljali pionirski polet Edvarda Rusjana,
Častniki ob prenovljenem Rusjanovem grobu
pričajo poslovilne besede znanega srbskega pisatelja, dramatika in komediografa Bra-' nislava Nušiča, prav tako pa tudi zapis v beograjski Politiki dva dni po pogrebu. Tokrat
so Brežičani posebej hvaležni upokojenemu generalu Ste-vanu Mirkoviču, ki je zadnja leta pravzaprav še edini skrbel za Rusjanov grob.
Brežiški častniki so s tem
dejanjem, ki so ga izpeljali zgolj ob pomoči domačih lokalnih skupnosti in podjetij ter svoji članov, uspešno zaključili svoj dveletni projekt. Že lani so namreč ob cerkljanskem letališču uredili spominsko sobo, v park pa postavili doprsni kip Edvarda Rusjana. Po besedah Ernesta Ferka bodo še naprej vztrajali, da država letališče Cerklje poimenuje po prvem slovenskem letalcu Rusjanu. Tudi v osrednji Evropi je pravzaprav edini, kije sam skonstruiral in izdelal motorno letalo ter poletel z njim.
Člani Združenja slovenskih častnikov Brežice so svoj dvodnevni izlet v Beograd izkoristili tudi za ogled Hiše cvetja, Dedinja, Kalemegdana, Ska-darlije in drugih zanimivosti glavnega mesta Srbije.
Vlado Podgoršek
Viva spet zlata na tujem
Grčija, Brežice - Mešani pevski zbor Viva iz Brežic pod vodstvom Simone Rožman Strnad se je pred dnevi vrnil s 13. mednarodnega zborovskega tekmovanja sakralne glasbe v grški Prevezi, kjer je osvojil zlato medaljo.
Viveki so se na pot odpravili že v torek, 3. julija, saj jih je čakala 28-urna vožnja z avtobusom in ladjo do grške pokrajine Epir. Hotel v majhni ribiški vasici Sv. Thomasa, kjer je bil zbor nastanjen, je nudil idealne pogoje za uživanje na soncu, njegova prostorna jedilnica pa je postala njihova pevska soba in prostor za vaje.
V četrtek so se pevci spoznali na otvoritveni prireditvi ^n povorki po obali Preveze, kled 19 zbori z okoli tisoč pevci iz Evrope in drugih držav so sodelovali tudi trije predstavniki Slovenije, poleg Vive še ^ocalis iz Maribora in Moški komorni zbor s Ptuja.
Tekmovanje je potekalo v Petek v Hall of the Cultural Centre, v šestih, po kategorijah *°čenih koncertih. Spremljala s° ga budna ušesa tričlanske,
Mednarodno uveljavljene ži-rije in sicer Johna Fitzpatricka ?kske, Theodore Pavlovitch iz °°lgarije in Eve Kollar z Ma-
ljo. Prostih trenutkov in sprostitve je bilo zato malo, kljub temu pa so si vzeli nekaj časa in si ogledali bližnji otok Le-fkas ter mesto Parga z eno najlepših plaž v Grčiji.
Nedeljska zaključna prireditev je potekala v nekdanjem kamnolomu marmorja sv. Thomasa. Vsi zbori so morali biti oblečeni v uniformah, ker rezultati tekmovanja še niso bili znani. Tudi žirija na predhodnih razgovorih z dirigenti ni smela niti namigniti, kdo bo na zaključnem koncertu sploh pel in katere pesmi. Tako je bila napetost še večja in vsi pevci so z nestrpnostjo pričakovali rezultate. Končno - Viva je zlata! Kaj pa pojemo? Richte mich, Gott in Zrejlo je žito. Mešani pevski zbor Viva se je še zadnjič predstavil grškemu občinstvu in ostalim pevcem. Veselje je bilo nepopisno in noč se je nadaljevala v zabavišču Nikopolis, kar v prevodu
j. Nastop je stekel gladil’ tekmovalni del se je za-Ven<^ar dneva še ni bilo ^ 0 konec. Zvečer so se Vive-U ^bavnimi pesmimi pred-. uli prebivalcem Preveze in V s k°m na koncertu na obali, gta °to Pa *e z ljudskim pro-t tti°m v antičnem amfitea-^Nikopolisu.
v$e d US tekmovanja je trajal na razglasitve rezultatov aključni prireditvi v nede-
pomeni »mesto zmage«.
V torek so se Viveki odpravili proti domu in si med potjo ogledali še Dodono z največjim amfiteatrom v Grčiji ter Janino, mesto Ali Paše.
Po še enem uspehu v tujini se sedaj Viva odpravlja na zaslužene počitnice, vendar samo do konca avgusta, saj se jeseni obeta 14. letni koncert ob 15. obletnici delovanja zbora. (VIVA)
Mladi folkloristi plesal# v Franciji
Francija, Artiče - Naše potovanje se je začelo v torek, 3. julija, ko smo se plesalci, muzikanti in spremljevalci mladinske folklorne skupine KUD Oton Župančič Artiče poslovili od svojih staršev in se z avtobusom odpravili na festival Musichoridanse v Francijo.
N
sevn
Potovanje je trajalo približno 20 ur, med potjo smo se ustavili ob Ženevskem jezeru, ki nas je navdušilo s svojo lepoto, pa tudi presenetilo z visokimi cenami.
Ko smo prispeli v Tarare, so nas organizatorji pozdravili, nam pripravili majhno
večer, na katerem se je vsaka država predstavila s kratko točko. V nedeljo pa so nam gostitelji pripravili še zaključni večer, na katerem so se ob ritmu slovenskih zvokov razživeli prav vsi.
V slabem tednu smo spoznali, da Francozi pečejo
pogostitev, nato pa nas razporedili družinam, ki so nas odpeljale domov in za nas skrbele pet dni.
V četrtek in petek smo imeli skupaj s folklornimi skupinami iz Romunije, z Danske in iz Francije plesne delavnice, na katerih smo se naučili nekaj plesov iz vsake izmed omenjenih držav, pokazali pa smo jim tudi naše plese. Organizatorji so nas popeljali na izlete, na katerih smo si ogledali vinsko združenje in obzidje iz zlatega kamenja v mestu L Arbresle, mesti Tarare in Lyon ter grad La Roche v vasi Saint Priest La Roche. Najbolj nas je navdušil Lyon s poslikanimi stavbami, ki jih je v Lyo-nu več kot sto in prečudovitimi vodometi, pa tudi grad La Roche, ki je na zunaj deloval zares idilično. V soboto smo imele vse države skupen
odlične sladice, vedno zamujajo, so gostoljubni in prijazni in da se zares radi poljubljajo. Prav zaradi slednjega smo se z vsemi gostitelji poslovili s poljubi in objemi, pa tudi z nekaj solzicami. Tolažilo pa nas je dejstvo, da se vidimo aprila na festivalu Slofolk.
Pot domov je bila dolga vendar zanimiva, saj smo potovali ob Ažurni obali in ugotovili, zakaj je tako priljubljena pri slavnih in bogatih. Videli smo velika mesta, čudovite stavbe, poskusili slavna francoska vina, a v ušesih nam je vedno znova odzvanjalo: »Slovenija od kod lepote tvoje«.
Tjaša Ribič
8. Arspekta je odprta
Sevnica - Pred tednom dni je v atriju sevniške-ga gradu občinstvo navdušila violinistka Anja Bukovec ob klavirski spremljavi Denysa Masliu-ka. Sledilo je odprtje razstave 8. likovne kolonije Arspekta, ki se jo je udeležilo rekordno število ustvarjalcev vseh generacij.
Mlada glasbena virtuoza sta tako z izborom del kot seveda z briljantno izvedbo navdušila poslušalce, ki so napolnili grajski atrij. Čustveno nabit umetniški večer se je nadaljeval z odprtjem razstave del udeležencev letošnje 8. Arspekte, ki vsa leta poteka pod mentorstvom akademskega slikarja Alojza Konca, organizacijske zasluge zanjo pa ima sevniška Zveza kulturnih društev. Njen predsednik Jože Novak je zadovoljen, ker se je ta likovna kolonija med ustvarjalci tako udomačila, da se je ne le ohranila skozi čas, temveč je zanjo vsako leto večje zanimanje. Župan Kristijan Janc stoji Arspekti ob strani s finančno pomočjo, zanima pa ga tudi odziv ustvarjalcev, zato se je med njimi sprehodil v času, ko so nastajala nova dela. Tako mu je pripadla tudi čast, da je razstavo odprl.
Svečanost ob odprtju razstave
Letošnja odločitev, naj bo Arspekta odprta za vse, ne le za tiste z akademijo, je rodila odziv 37 udeležencev različnih generacij, vključno z otroki, ki so dva dni ustvarjali na sev-niškem gradu.
Alojz Konec pravi, da je ta kolonija oziroma razstava prinesla izredno svežino. Kot ples v kolu, kjer si mladi in stari, akademski in ljubiteljski slikarji podajajo roke, od zvedavih in drzno barvnih otroških risb do iskanja svežine starejših umetnikov ter izraženega hrepenenja ljubiteljev. Rezultat njihovega ustvarjanja je sožitje, zato ne bi bilo pošteno koga izpostavljati. Letos prvič je bil na Arspekti poleg tradicionalnih slikarskih orodij uporabljen tudi računalnik.
Konec opaža, da ima veliko ljudi v sebi pritajeni umetniški žar, na katerega je potrebno malce popihati, da vzplamti. »Kdor je že prej seval plamen, je v pristni atmosferi kolonije znova zagorel,« je Konec strnil svoje vtise.
Branka Dernovšek
Brežiški festival se je začel
Brežice - Posavski muzej Brežice s slovito Viteško dvorano, mokriški in bizeljski grad, nekdanji cistercijanski samostan Kostanjevica na Krki ter cerkvi Pišece in Kapele so prizorišča letošnjega festivala stare glasbe na našem območju. Z nedavnim odprtjem, ko mu je minister Andrej Vizjak zaželel srečno pot in poudaril njegov pomen za predstavitev Slovenije, je festival stopil v drugo desetletje svojega delovanja.
Že otvoritveni večer z nastopom ansambla iz Španije, ta je letos država partnerica, je bil posebno doživetje, na razkošno osvetljenem grajskem dvorišču pa je v odmoru nastopila tudi domača plesna skupina Celestina, ki jo uspešno vodi Hedvika Lopatič. Svetovno znani glasbeniki so medtem nastopili v Kapelah in Pi-šecah, v Kostanjevici pa je poslušalstvo navdušil Komorni zbor RTV Slovenija. Od letos ima festival stare glasbe, ki se je že uvrstil med najuglednejše evropske glasbene festivale, novo poimenovanje. Ustalilo se bo ime SEVIQC Brežice, kar so prve črke gesla Semper Viva quam Creata ali Vedno živa kot ustvarjena. Gre torej za glasbo od srednjega veka do začetka 20. stoletja, predvajano tako, kakor je bila ustvarjena in na izvirnih instrumentih.
Po besedah Klemena Ramovša, direktorja in umetniškega vodje festivala, se bo povsod po Sloveniji vse do sredine avgusta zvrstilo kar 49 koncertov z vrhunskimi umetniki. Nastopili bodo v 16 slovenskih občinah ter v 29 najlepših gradovih in cerkvah. Festival bo po njegovem prepričanju sicer tudi v prihodnje skrbel za promocijo stare glasbe in naše izjemno bogate kulturne dediščine. V.P.
Plesna skupina Celestina iz Brežic
Rajski vrt za domačo hišo
Vsakdo se je že kdaj zalotil, kako občuduje rajske vrtove iz turističnih katalogov s fotografijami iz daljnih krajev. Sedaj si svoj mah raj lahko ustvarite doma. Potrebna je le kakšna ideja, nekaj dobre volje in seveda prostor. Zato je najbolje, da vrt načrtujemo že pri gradnji hiše ah nakupu nepremičnine.
Bivalni vrt je prostor, v katerem se gibljemo in nam predstavlja neke vrste sobo na prostem, ki jo lahko uporabljamo vse leto, predvsem pa od pomladi do jeseni. Posebej v poletnem času je lahko glavni družabni prostor, kjer se zbiramo s prijatelji ali z družino. Lahko nam predstavlja tudi samo kotiček, kamor se odmaknemo, ko želimo biti sami, s kaminom in igriščem za odbojko pa lahko postane pravi zabaviščni park. Pripravili smo nekaj nasvetov, kako lahko dodelate in popestrite svoj vrt. Pozabili pa nismo niti na tiste, ki svojega vrta ne morejo imeti.
Zvok vode nas pomirja
Voda je element, ki v vrt vnaša največ mistike. Obiskovalce vodna površina neustavljivo privlači. In ravno to lastnost ter prilagodljivost lahko uporabimo v skladu z vzdušjem, ki ga želimo ustvariti. Veliko ljudi pa zvok vode tudi pomirja. Tako lahko manjši vodnjak oz. fontana v našem vrtu na nas deluje pomirjujoče in tudi protistresno. S pomočjo fontan so se hladili že v rimskih časih, ko je vsak trg imel svojo fontano. Danes si lahko fontano omislite tudi vi, saj jih prodajajo v vsaki večji trgovini z vrtnimi pripomočki. Čeprav so na voljo fontane iz več različnih materialov se je pri urejanju vrta dobro držati pravila, da naj bo kar čim več elementov iz naravnih materialov. Tako je bolje poiskati proizvajalca betonskih fontan in odšteti kak evro več, kot pa lep urejen vrt pokvariti s ceneno plastično fontano. Čedalje bolj priljubljeni so tudi ribniki, vendar traja precej časa, preden se razvije res pravi ribnik. Veliko ljudi si predstavlja ribnik kot plastično posodo, v katero naselimo tri ribe. Vendar je ribnik več kot to. Na dno je treba položiti glino ali naravni pesek, v vodo in okoli nje naseliti ustrezno in primerno rastlinje. Več mesecev ali pa celo let lahko traja, da se vanj naselijo dvoživke, da privabi različne vrste ptic in da se razvije pravi ribnik, ki ima resnično svoj čar.
Osvetlitev za posebne učinke
Osvetlitev je pomembna, če želimo tudi v večernih urah uživati v vrtu. S pravilno namestitvijo luči lahko vrt dobi zvečer čisto drugačen videz, kot smo ga sicer navajeni. Prvo pravilo, ki ga moramo pri osvetlitvi vrta upoštevati je načelo hierarhije. To pomeni, da tisto, kar želimo v vrtu izpostaviti, bolj osvetlimo od ostalih stvari. Prav tako ne osvetlimo celotnega vrta, temveč le posamezne elemente v ozkih snopih svetlobe. Barve svetlobe naj bodo čim bolj naravne. Primerni so vsi rumenkasti odtenki. Izogibajte pa se pisanim barvam, ki delujejo ceneno, pa tudi neonska svetloba ne sodi v vrt. Medtem ko je pri dnevni svetlobi drevo
ali grmičevje najlepše, ko cveti, pri osvetlitvi vrta poudarimo drevesa ali grmičevje z zanimivimi oblikami vej in krošnje. Krošnje osvetlimo tako, da svetilko namestimo v tla, da je snop svetlobe usmerjen naravnost proti krošnji.
Romantični tuneli
V davnih časih so si vroče dneve lajšali tako, da so na ogrodje iz lesenih stebrov obesili mokre rjuhe. Tak prostor je nudil hladno osvežitev pred žgočim soncem. To so bile pergole, namesto rjuh pa ob njih danes posadimo različne grmovnice. Taki elementi so namenjeni predvsem užitku obiskovalcev. Pergole in tuneli skrbijo, da se dimenzija vrta razširi tudi v višino. Sprehodi skozi tunele iz vrtnic in posedanje pod pergolami so lahko zelo romantični. Če si želite ustvariti tunel iz vrtnic, je priporočljivo, da nasadite različne vrste vrtnic (ali pa katerih drugih grmovnic), ki cvetijo ob različnih mesecih. Tako bo vaš tunel cvetel skozi vse leto. Sčasoma se med grmovnice lahko naselijo različne ptice, tako boste razvajali ne samo svoje vidne ampak tudi slušne čute.
Vrtno pohištvo
Oprema ima velik pomen pri ustvarjanju ambienta. V prvi vrsti mora biti pohištvo udobno, a tudi vrtu 'primerno. To pomeni, da se mora ujemati s slogom vrta. Če imamo vrt urejen v podeželskem slogu, naj bo takšno tudi pohištvo. Vrtno pohištvo se razlikuje od pohištva, ki ga uporabljamo v notranjih prostorih. Mora biti odporno na vremenske razmere in se mora lepo vključevati med rastline in druge vrtne elemente. Vrtno pohištvo je sestavljeno iz materialov, ki so odporni na spreminjajoče se vremenske razmere. Veliko se uporabljajo kovine in les, ki imajo ustrezno zaščito. Tudi različni umetni materiali so odporni na vremenske vplive, vendar pa se zaradi svojega videza težko ujamejo z rastlinami.
Pomemben okrasni elementu so vrtni dodatki. Imajo enako vlogo kot slike v stanovanju. Kipi, vaze in okrasni cvetlični lonci dodajo vrtu osebno noto. Vendar pa moramo biti pri dodatkih previdni, da se ne prenaglimo in z oblico kičastih dodatkov ne uničimo lepote vrta. Dodatke izbiramo tako, da se po barvi in materialih čim bolj skladajo z našim vrtom. Tudi pri dodatkih stremimo k čim bolj naravnim materialom.
Če boste s kakršnokoli
gradnjo posegali v svojo okolico, tudi če je zemlja vaša, se prej pozanimajte o zakonskih omejitvah. To vam bo prihranilo veliko težav ob morebitnih ugotovljenih nepravilnostih. Ograja mora biti od meje sosednjih zemljišč oddaljena toliko, kot je to predpisano z izvedbenim prostorskim aktom; če z izvedbenim prostorskim aktom ni predpisan odmik od meje sosednjih zemljišč, morajo biti od meje sosednjih zemljišč oddaljeni najmanj 1,5 m; če je odmik manjši, je potrebno pred začetkom gradnje pridobiti pisno soglasje lastnika oziroma lastnikov sosednjih zemljišč.
Terase in balkoni
Če nimate sreče, da bi bili ponosni lastniki koščka zemlje, ki ga lahko spremenite v vrt, lahko del narave pričarate kar na domačem balkonu ali terasi. Za teraso ali balkon so tako primernejše manjše grmovnice in pa rože. Enkratna rešitev za balkone in terase so korita, v katera lahko posadimo rože, grmovnice in celo zelenjavo. Prednost korit je, da ne potrebujemo zelene površine, niti nam ni potrebno kopati lukenj. Prav tako pa majhne rasdine pridejo v koritu bolj do izraza, njihovo rast in razvoj pa lažje nadzorujemo, kar nam prihrani ogromno dela. V koritih lahko popolnoma nadzorujemo sestavo zemlje in tako lahko nudimo optimalne pogoje rasdi-nam, ki v našem vrtu sicer ne bi uspevale. Tudi škodljivci, ki domujejo v zemlji na vrtu, vam ne morejo do živega. Če že ne morete imeti svojega vodnjaka, pa si lahko omislite namizno fontano. Okrasite jo lahko z dodatnimi rastlinami.
Odličen nadomestek za električno osvedjavo so seveda sveče, ki poleg tega delujejo se bolj pristno in seveda romantično. Sveče zvonjem agrumov bodo odgnale nadležen mrčes. Če vam je zvok ptic ljub,. pa si lahko omislite čisto svojo ptico. Kanarčki za razliko od kričečih papig lahko prav lepo pojejo.
Zavedati se moramo, da je vrt živ, da raste, se razvija in spreminja, tako kot ljudje. Če želimo, da bo naš vrt vedno urejen in da bo služil svojemu namenu, gaje potrebno redno in vztrajno negovati. Če ne, kaj hitro iz vrta nastane goščava, ki je ne boste zlahka očistili.
Vir: spletni nepremičninski portal www.slonep.net.
Andreja Jernejčič
RADIO/BREZICE
na 88,7 in 95,9 MHz
Visokodebelna sadna drevesa pomemben krajinski element in življenjski prostor
Bistrica ob Sotli - Turistična dejavnost, povezana s trženjem krajine visoke estetske vrednosti je opredeljena kot pomembna razvojna možnost na obeh straneh meje. Sodelovanje strokovnjakov v projektu pomeni tudi prenos strokovnih znanj in načina dela na področju kmetijstva in naravovarstva.
Na dvorišča osnovnih šol so zasadili sadike visokodebelnih sadnih dreves.
Z zasaditvijo drevoreda starih sort visokodebelnih hrušk v Bistrici ob Sotli se uradno zaključuje projekt z naslovom »Travniški sadovnjaki kot element ohranjanja biotske raznovrstnosti in estetske vrednosti krajine«. S projektom, ki ga je v višini 75 odstotkov financirala EU, je na prvem razpisu pobude Skupnosti IN-TERREG-a 111 A sosedskega programa Slovenija-Madžar-ska-Hrvaška 2004-2006 uspel kot vodilni partner Kmetijsko gozdarski zavod (KGZ) iz Novega mesta. Kot partnerji v projektu so poleg omenjenega zavoda sodelovali še Kozjanski park, Zavod RS za varstvo narave na slovenski strani ter Park prirode Žumberak Samoborsko gorje in Hrvatski zavod za poljuprivrednu savjetodav-nu službu na hrvaški strani.
Visokodebelna sadna drevesa so vse pogosteje prepuščena propadanju. Oskrba teh dreves za lastnike ne predstavlja večjega ekonomskega interesa. Ob uveljavljenih tehnoloških postopkih pri kmetijski pridelavi - spravilu krme, so pogosto celo moteča. Osnovni namen projekta je bil poudariti pomen visokodebelnih sadnih dreves kot pomembnega elementa v iz-gledu kulturne krajine in kot pomembnega življenjskega prostora za številne živalske vrste. Med njimi so posamezne vrste ptic, katerih življenjski prostor je vezan na visokodebelna sadna drevesa oz. t.i.
odprto kulturno krajino, tudi že ogrožene (črnočeli srako-per, pogorelček, smrdokavra, veliki skovik, vijeglavka). Glede na to, da se vse bolj zavedamo pomena kakovostne hrane, pa so sadje in predvsem izdelki iz sadja visokodebelnih sadnih dreves, za gospodinjstva na podeželju lahko kakovosten vir prehrane.
V obdobju 22 mesecev trajanja projekta so na terenu potekale aktivnosti za izobraževanje in usposabljanje lastnikov visokodebelnih sadnih dreves o njihovi oskrbi in predelavi sadja v obliki demonstracijskih prikazov in tečajev. Kozjanski park je s sredstvi projekta kupil kmetijsko zemljišče, na katerem je zasajena drevesnica visokodebelnih sadnih dreves in matični sadovnjak. Glede na evidentirane in najpogosteje zastopa-
ne sorte in vrste na območju izvajanja projekta - JV Slovenija, Posavje in Celjska regija - je izšel tudi Priročnik tradicionalnih in avtohtonih vrst in sort visokodebelnih sadnih dreves. Promocijsko in gradivo za izobraževanje lastnikov s tehnološkimi navodili o oskrbi visokodebelnih sadnih dreves, ki je bilo izdelano v času projekta, je mogoče videti na internetni strani KGZ Novo mesto (www.kme-tijskizavod-nm.si/interreg).
Finančna sredstva za izvajanje projekta izvirajo iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, zato pomeni pridobitev sredstev tudi priznanje kmetijski dejavnosti kot ključni pri ohranjanju kvalitetnega okolja na podeželju.
Mag. Zdenka Kramar, funkcionalno vodja projekt#
Vitezi spet na gradu
Sevnica- Več kot 500 gle- jih je organiziralo društvo dalcev si je na sevniškem gra- Trg. Grof Moskon je na gradu ogledalo viteške igre, ki du sprejel viteza Lamber-
Kovač Andrej Ocvirk je mimoidoče prepričeval, da ima kovaštvo perspektivo, za to priložnost pa si je najel mladega pomočnika Roka Motoreta.
garja s spremstvom in nato zabaval grajsko gospodo. Potekali so viteški boji, streljanje z lokom, tekmovanje v m0' tanju podkve in podiranja ples z zastavami in podobno-Nastopili so bruhalci ognja in žonglerji, čarovnik Niko je zabaval otroke, prav tako tud' lutkar Boris.
Na stojnicah so prodajali tekstil s srednjeveškim' vzorci, suhe šopke, na ogled je bila otroška orožarna, v srednjeveški grajski krčmi Pa je aktiv kmečkih žena iz Sev' niče postregel z medenim pe' civom, puhlo z ocvirki in šes številnimi domačimi dobrotami. N.Č.C.
Letalski spektakel v čast kraju in Rusjanu
Mihalovec - V počastitev krajevnega praznika Dobova se je zgodila še zadnja letošnja prireditev. Na vzletišču v Mihalovcu je namreč potekala predstavitev letalske dirke Formula Aerobatic Race, ki je bila posvečena tudi obletnici rojstva prvega slovenskega letalca Edvarda Rusjana.
Datum njegovega rojstva in obletnico njegovega prvega poleta častimo in proslavljamo z letalskimi mitingi ter drugimi prireditvami širom po Sloveniji. Tokrat so proslavo priredili na vzletišču Mihalovec pri Dobovi, kjer smo bili priča letalskim akrobacijam, ki so jemale dih. Dogajanje je popestrila hrvaška skupina Magazin, pika na i pa je bil velik spektakularni ognjemet. S.M.
ZANIMIVOSTI, NASVETI
D.O.O
Modni poletni počitniški horoskop
Dragi kozorogi čas je, da se sprostite in denar, ki ste ga Prihranili, vložite v počitnice in užitek, prepustite se želji po Nakupih in uživajte v modnih novostih, prijalo vam bo!
Vodnarji morajo zapravljanje za modna oblačila malce ^staviti, v nasprotnem primeru ne bo denarja za počitnice, vaše omare so polne in verjemite, da imate vse, kar je potrebno za poletno modo!
Ribice, ki se predajajo romantiki in morskim užitkom, opredite kovčke z lahkotnimi materiali, svedih barv in nežnega r°mantičnega sloga. Tako se boste najbolje počutili.
. Pri ovnih je mogoče še malce težav, ker niso dovolj odločni d vztrajni, sicer ne vsi, nekateri! Lahko pa se odločite za več logov in se končno prepustite počitniškemu predahu. Samo Popustite se in našli boste svojo modno pot.
Bikci si ne želijo drugega kot mir in počitek, kar pome-d popolno ležernost in sprostitev. To si zaslužite, zato se tudi ernu ležernem slogu prepustite in se ne obremenjujte z drugi-d'> ki ste jih vajeni.
s dvojčki vsekakor potrebujejo več vrst oblačil to poletje, saj $e d°rajo prilagoditi vsem dogodkom in nikoli ne vedo, kako bodo počutili tisti trenutek. Zato naj se poskušajo čim bolje Prerniti in bodo popolnoma zadovoljni.
„ ~i rakom ni do tega, da bi s seboj na morje vzeli celotno ° derobo; opustite to željo in bodite kar se da sproščeni, pre-H ^he se užitkom in miru!
Za leve b0ci0 počitnice prava modna atrakcija. Kdo bolj veda v posebnosti kot levi, izživljali se bodo na plači, na Cerjah in na sprehodih, počutili se bodo kot na modni pisti
in res bodo nekaj posebnega.
Device se bodo lotile modne garderobe počasi in s premislekom. Vsekakor pa bodo kombinirale med romantiko in ležernostjo, med neopaznostjo in opaznostjo, kot jim je pisano na dušo, zato bodo tudi počitnice uživale v polni meri.
Glede na to, da bodo tehtnice polne zamisli in bodo aktivne med počitnicami, je potrebno upoštevati, da potrebujejo več slogov. Samo ležanje na plaži jim ne bo prineslo sreče in zadovoljstva, zato se, drage tehtnice, opremite športno, zabavno in ležerno!
Tudi škorpijoni se bodo to leto počutili kot na modni pisti. To je njihovo modno leto. Kovčki bodo polni in predvsem bo za vsako zvrst poseben slog. Prav uživali bodo v modi in se občudovali!
Strelci zaradi odvečne energije ne bodo prav nič počivali, zato je priporočen športen slog in kak kos, ki bo izstopal, da bodo opazni. Potrebujejo »akcijo« in seveda piko na i. S tem bodo njihove počitnice popolne.
Uživajte v poletju, na morju..., kamorkoli greste!
Lea Šinko Štraus
SavaGlas, 19.7.2007
TOM prt ZPHS
KOPITARNA
Drugi otroci, med tistimi, ki ste poslali pobarvanko, je bila izžrebana Patricija Klenovšek, Gorenji Leskovec 5,8283 Blanca. Za nagrado prejme darilni bon v vrednosti 20 evrov, ki ga poklanja Kopitarna Sevnica. Iskreno čestitamo! Tudi to pobarvanko pobarvajte po svoji najbolj bujni domišljiji, mamico ali očka pa prosite, da jo pošljeta na naslov: Radio Brežice (za SavaGlas), Trg izgnancev 12,8250 Brežice najkasneje do petka, 27.7.2007. Pa ne pozabite pripisati svojega imena, priimka in naslova. Spet bomo eno pobarvanko izžrebali in nagradili z lepo nagrado.
Derma Art
IPL LASERSKI KABINET
Lasersko odstranjevanje poraščenosti, kapilar, pigmentacij, aken, celulita in fotopomlajevanje.
Tel.: 07/49 66 044, GSM: 031 681 401
Čorbo tretma
Nov, edinstven način za odstranjevanje in preprečevanje celulita.
Prepustite \zzse telo i/vojboljši tehnologij

Izreduio luboviro It« ±srV\etv.o\
Zaradi svojega pozitivnega učinka na ožilje je Carbo tretma edini anticelulitni tretma primeren za vse, ki imajo poleg celulita izražene razširjene kapilare in vene.
Obrtna ulica 24, 8250 Brežice
za mlade...
Skozi igro do prvih spoznanj o muzeju
Na koncu so si ogledali rezultat svojega dela.
Nekaj brežiških šolarjev si je ob zaključku šolskega leta lahko privoščilo zabavno muzejsko delavnico. Na modelu so si ogledali, kako z globino zemeljskih plasti narašča starost odkopanih arheoloških predmetov. Ob drobcu, ki je nekoč pripadal kateremu izmed teh predmetov, so na priloženi risbi videli, kakšen je bil celoten predmet. Na koncu so še sestavili arheološko posodo.
Tokratna učna ura z delavnico je imela za cilj seznaniti udeležence z drobcem dela muzejskih ustanov. Učencem 3. in 4. razreda brežiške devetletke smo skušali pojasniti, da se delo muzeja začne z raziskovanjem na terenu in se zaključi z razstavo v vitrini, vmes pa je dolgotrajen proces. Ob uvodnem strnjenem pojasnilu so otroci spoznali, kako previdno in počasi mora arheolog odkrivati odkopane najdbe, da jih ne poškoduje ali uniči. Ugotovili so, da se z odkritjem in dvigom najdbe iz zemlje delo arheologa
in muzejske tehnične ekipe šele začne. Tokrat so spoznali predvsem restavratorja in konservatorja, Jožeta in Davorina. Pokazala sta jim, kako je treba iz kupa najdenih in opranih koščkov lončevine izbrati in sestaviti čim bolj celovit predmet. Po uvodni pedagogovi pripovedi v arheološki zbirki Posavskega muzeja Brežice in v nalašč za to uro pripravljeni razstavi so tudi sami poskusi-
li sestaviti »svojo arheološko najdbo« - lončeno posodo. Iz kupa lončenih odlomkov (fragmentov) so izbrali tiste, za katere so ocenili, da sodijo k posodi, ki so jo videli na priloženi risbi.
Na koncu so vsi žareli ob svojih izdelkih - posodah, ki jih je držal skupaj lepilni trak. Zamisel o taki arheološki delavnici se je vsilila muzejskemu pedagogu Ivanu Kastelicu kar sama ob vsakdanjem negodovanju Brežičanov nad tem, kako arheologi na Cesti prvih borcev »delajo« počasi. Preprosto si je zaželel, da bi odrasli preko otrok izvedeli, da arheologi delajo samo toliko počasi, kot nujno morajo. Da lahko vsako hitenje ali uporaba večjih orodij povzroči celo uničenje ali vsaj poškodovanje ravnokar razkritega predmeta. V arheološkem najdišču namreč sodi že lopata med večja orodja. Najbolje se obneseta in najmanj škode naredita arheološko strgalo in metlica ali čopič - seveda v spretnih arheologovih rokah in pod njegovim budnim očesom. Ne gre tudi brez obilice znanja, sodelovanja različnih znanosti, kartiranja površine in globinskih presekov, izrisovanja predmetov, brskanja po literaturi, meritev, analiz... Nekaj tega smo skušali med delavnico pojasniti šolarjem, starim med osem in deset let - seveda na njim primeren način. Videti je bilo, da uživajo. I.K.
Največja »fešta« v Posavju uspela
Že 8. tradicionalni Festival za mlade - ŠROT je obiskalo približno 820 obiskovalcev in se zabavalo ob zvokih priznanih slovenskih rokerjev DAN D. Za ogrevanje pa so poskrbele lokalne posavske pred skupine, ki smo jim dali možnost, da se predstavijo širšemu občinstvu, ter plesni skupini, ki sta pokazali veliko elegance in akrobatskih sposobnosti.
Glede na uspešnost tega projekta se za nadaljnjo usodo Šrota ne gre bati, saj že iščemo možne boljše rešitve in ideje za prihodnje leto.
Rok Umek, predsednik Kluba posavskih študentov
POBARVANKA
stran 12
SavaGlas, 19.7.2007
NAPOVEDI
Kultura
19.	julij
Brežice - v okviru festivala stare glasbe bo koncert En-samble Ars Longa, Viteška dvorana, grad
Sevnica - odprtje razstave »Dom Impoljca«, ko bo svoja dela na ogled postavil Matija Gabrič, ob 20. uri, Lekoso-va galerija Ana
22.	julij
Mokrice - v okviru festivala stare glasbe bo koncert le Ca-price Baroque iz Francije, ob 20.30, grad
23.	julij
Kostanjevica na Krki - v okviru festivala stare glasbe bo koncertiral Dialogos iz Francije, ob 20.30, samostanska cerkev
26. julij
Sevnica - monodrama »Trubar pred slovensko procesijo« v počastitev bližajoče se 500-letnice njegovega rojstva, ob
20.	uri, grad
30.	julij
Pišece - v okviru festivala stare glasbe koncert Sirocco iz Francije, ob 20.30, cerkev Sv. Mihaela
31.	julij
Brežice - v okviru festivala stare glasbe koncert European Union Baroque Orchestra iz Velike Britanije, ob 20.30, Viteška dvorana gradu
1. avgust
Mokrice - v okviru festivala stare glasbe koncert Marca Mauillon (vokal), Vivabiancaluna Biffi (viola) in Pierre Hamon iz Francije, ob 20.30, grad
Prireditve
20.	julij
Sevnica - »Večerni pogovor z znanimi Slovenci«, gosta bosta pisateljica Desa Muck in evropski poslanec Lojze Peterle, pridružil se bo tudi urbanist in publicist, po rodu Sevničan, Vladimir Braco Mušič, ob 20. uri, grad
Jesenice na Dolenjskem - začetek tridnevne prireditve »Proščenje na Jesenicah« s koncertom klasične sakralne glasbe, V. Zrnič, sopran, B. Pogrmilovič, bariton, M. Leko, orgle, ob 20. uri, cerkev Sv. Marije Magdalene
21.	julij
Jesenice na Dolenjskem - v sklopu prireditve »Proščenje na Jesenicah« pripravljajo tradicionalno vrtno veselico z ansamblom Sotošek, bogatim srečelovom in gasilskimi igrami brez meja, ob 18. uri; ob polnoči se bo začel »rock and roli party« s presenečenjem
22.	julij
Jesenice na Dolenjskem - osrednja prireditev »Proščenje na Jesenicah«, kulturni peogram KUD Slavček in gostjami -Ljudskimi pevkami z Žejnega, predstavitev izdelkov društva »Skrija«, ob 11. uri
Kino servis Brežice
Četrtek, 19.7., ob 21. uri Zadnji škotski kralj, kriminalna drama; petek, 20.7., ob 21. uri Zadnji škotski kralj; sobota, 21.7., in nedelja, 22.7., ob 19. in 21. uri Zadnji škotski kralj; četrtek, 26.7., in petek, 27.7., ob 19. uri Drkajva skupaj, komedija, in ob 21. uri Šola za barabe, komedija; sobota, 28.7., in nedelja, 29.7., ob 19. uri Šola za barabe in ob 21. uri Drkajva skupaj.
Kulturni dom Krško
Petek, 20.7., sobota, 21.7., in nedelja, 22.7., ob 20. uri Zodiak, triler; petek, 27.7., ob 20. uri Avtostopar, akcijski triler; sobota, 28.7., ob 20. uri Favnov labirint, fantazijski triler; nedelja, 29.7., ob 20. uri Avtostopar.
Kulturna dvorana Sevnica
Zaradi obnovitvenih del v Kulturni dvorani v Sevnici filmskih predstav do konca julija ne bo.
Brežiški častniki so z odkritjem obnovljenega groba in doprsnega kipa Edvarda Rusjana presenetili Beograjčane in širšo javnost. Celo Zmago Jelinčič Plemeniti - kot predsednik Letalske zveze Slovenije sicer ni s prstom mignil, da bi uredili pomnik slavnemu letalcu - jim je moral priznati odlično organizacijo. Toda Zmago ne bi bil Zmago, če se ne bi, mimo protokola, zrinil med goste v prvo vrsto. In na grob je položil venec s trakovi svoje nacionalne stranke SNS in še s kratico LZS, kar je najbrž pomenilo Letalska zveza Slovenije. Vendar to nikakor ne sodi skupaj!
Ob nedavnem podpisu dogovora o posodobitvi cerkljanskega letališča sta se očem fotografov in kamermanov ter seveda ob bok župana Ivana Molana in obrambnega ministra Karla Erjavca prijazno nastavljala tudi predstavnika krajevnih skupnosti Skopice in Cerklje ob Krki. Idila je bila videti popolna, toda krajani nimajo prav nikakršnega idiličnega odnosa do hrupa letal in drugih posegov v njihovo življenjsko okolje.
O družini Busar iz Sevnice bi lahko rekli, da je pravi predstavnik konfekcijske in papirniške industrije. Brane, nekdaj sevniški partijski sekretarje kariero zaključil v papirnici Krško, soproga Neda pa v Inpletu na Blanci in oba sta že upokojena. Hčerka Tamara pa nadaljuje družinsko tradicijo v podjetju Lisca, kjer je kot vodja marketinga zamenjala Bredo Mijovič, ki seje tudi upokojila in odselila v Ljubljano.
ujeli smo.
^ Ivan, če ne boš odžagal tistih, ki zapletajo s pokrajinskim sedežem, . škoda, da se pišeš ŽAGAR!	^
Minister za lokalno samoupravo dr. Ivan Žagar na javni tribuni o pokrajinah v družbi radeškega in sevniškega župana Hana in Janca
Nagrade
Nagrade, ki jih poklanja časopis SavaGlas za pravilno rešitev, prejmejo:
1.	nagrada - nahrbtnik Andrejka Ozime,
Maistrova 4,8250 Brežice
2.	nagrada - zgoščenka Rubi Ana Polovič,
Črne 49,8250 Brežice
nagrada - kaseta
Tjaša Bulut,
Šolska ul. 11,8250 Brežice
Pravilna rešitev prejšnje nagradne križanke v vodoravnih vrsticah se glasi:
TRASA, LOREN, ALAVA, KAREL, RG, CO, ARI, DUODEC-IMA, ADDIS ABEBA, LABRADOREC, IRA, DIN, IST, BS, ZAKA, OI, OKOP, ANA-PA, RAČUNALNIKAR, KLAVIATURA, ATLANT, TA.
Geslo: RUDARSKA GODBA
Rešitev nagradne križanke (ne le gesla) pričakujemo do petka, 27.7.2007, na naslov: SavaGlas, Trg izgnancev 12, 8250 Brežice s pripisom “Nagradna križanka”.
Ob pravilno rešeni križanki napišite ime, priimek, točen naslov, lahko pa tudi davčno številko!
Fotokopij križanke ne upoštevamo!
ŠPORT
atletika
Slovesno na sprejemu Barbare in Marka
Cundrovec pri Brežicah - Na pravkar končanem mladinskem svetovnem prvenstvu v atletiki v Ostravi na Češkem je brežiška atletika znova dosegla velik uspeh, saj sta člana Atletskega kluba (AK) FIT Brežice Marko in Barbara Špiler iz Gun-drovca dosegla izjemna rezultata, Barbara je celo osvojila medaljo.
Marko se je v izredno močni konkurenci v suvanju krogle v finale uvrstil z 12. daljavo. Svoje mete je potem v finalu le še stopnjeval in na koncu zasedel odlično 7. mesto z izboljšanim svojim državnim rekordom 19,11 m. Z nekoliko višjimi cilji se je na pot podala Barbara, ampak dobre mete kladiva na treningih je bilo potrebno potrditi še na najpomembnejšem letošnjem tekmovanju. V finale se je uvrstila s četrto kvalifikacijsko daljavo, potem pa tam presegla svoje najbolj skrite želje in se s 55,97 m zavihtela kar na 3. mesto. Bron je bil osvojen!
Pri vsakem njunem metu so v domovini z nervozo drhtela srca najbližjih ter pričakovala sporočila z dobrimi vsebinami. Na srečo je bilo takšnih največ. Sovaščani Cundrovca in sosednjega Bukoška smo se minulo nedeljo na hitro organizirali in priredili slavnostni sprejem pri Spilerjevih za trenutno najbolj znana sovaščana. Prireditve se je udeležilo okoli osemdeset krajanov in prijateljev, ki so junaka, pa tudi njunega trenerja Vlada Keva, pričakali s špalirjem pod slavolokom. Solz sreče, vzhičenosti in ponosa ob v teh ganljivih trenutkih srečanja ne bomo nikoli pozabili. Dolgoletno garaško delo in vsa leta odrekanj so bila poplačana. Starši so za zbrane sovaščane pripravili pogostitev, vaški harmonikar pa je svoj meh raztegoval še dolgo v noč.
Pomembno pa je tudi, da sta Marko in Barbara pridobila prepotrebne nove izkušnje ter spodbudo, da s trdnim delom Nadaljujeta še naprej ter razveseljujeta svoje privržence. Nikoli več ne bo tako kot je bilo, saj sta s temi rezultati potrkala Na velika vrata slovenske atletike ter se vpisala v zlato knji-
	Wmjm i 1	^
	i ■ V1
Marko in Barbara Špiler
go ob bok največjim. Upamo tudi, da odslej ne bosta več tolikokrat neupravičeno spregledana. Uspeh je toliko večji, ker se je prvič v zgodovini zgodilo, da sta se istočasno uvrstila na svetovno mladinsko prvenstvo v atletiki brat in sestra.
Njuni navijači upamo, da jima bo tudi v prihodnje sreča naklonjena, da bodo prišli novi in novi uspehi, nas pa ne bo potrebno dvakrat prositi, da bi podobne prireditve organizirali še kdaj.
Boris Poček
Brežiških strelcev se je držala smola
Brežice - Mladinec Tadej Sečen je bil gotovo največji osmoljenec 17. državnega prvenstva v streljanju z malokalibrsko pištolo na razdalji 25 m. Potem ko so mu v disciplini hitrostrelna pištola po treh serijah v hrbet presenedjivo gledali celo vsi najboljši slovenski člani in je po naslednjih dveh serijah v absolutni konkurenci še vedno zasedal 2. mesto, je v zadnji seriji, ko je bilo treba pet tarč zadeti v vsega štirih sekundah, po usodni napaki dosegel dve ničli in državni mladinski rekord zgrešil za samo tri kroge. IČjub vsemu je med mladinci s 477 krogi zasedel 2. mesto, absolutno pa je bil šesti.
V disciplini standardna malokalibrska pištola je brežiška članska ekipa v svojem krstnem nastopu zasedla 5. mesto in hkrati pokazala, da bo na prihodnjem državnem prvenstvulahko posegla vboj za odličja. Zelo dober nastop je uspel Mateju Krajnčiču. Z izposojeno pištolo je zadel 509 krogov in zasedel visoko 6. mesto. Srečko Vidmar, ki je tako kot Krajnčič v tej disciplini državnega prvenstva nastopil prvič, je s 491 krogi končal na 12. mestu.
Mladinka Gabrijela Pešec v svoji starostni kategoriji ni imela dostojne tekmice, v absolutni konkurenci pa je z zanjo skromnim dosežkom 487 krogov zasedla 7. mesto in tako ni ubranila brona s preteklega prvenstva.
atletika
Petek 13.-za Vida uspešen
Italija - V petek, 13. julija, je v italijanskem mestu Pordenone potekal mednarodni miting. Tekmovanja seje udeležil Vid Zevnik, član AK FIT Brežice. Vid je v teku na 3 km v članski konkurenci tridesetih tekačev z rezultatom 8.42 osvojil odlično 8. mesto.
šah
Šahistina počitnice
Krmelj - Tudi šahisti Krmelja si bodo privoščili počitnice in se naslednjič zbrali na turnirju za pokal Krmelja spet v mesecu septembru. So se pa zato še bolj zagnano »spopadli« na zadnjem turnirju, na katerem je zmagal mojstrski kandidat Andrej Brcar z 9 točkami, drugi je bil Bojan Blažič z 8 točkami, ki je tudi edini premagal zmagovalca. 3. mesto je nepričakovano, a zasluženo osvojil Iztok Blas s 7,5 točke.
badminton
Šesto mednarodno odprto prvenstvo Pišec
Pišece - V okviru prireditev ob krajevnem prazniku in 5. obletnici delovanja badminton kluba (člani na fotografiji) je potekalo 6. MOPi - mednarodno odprto prvenstvo Pišec v badmintonu, ki se ga je udeležilo 25 igralcev in igralk iz šestih klubov.
Turnir je potekal na visoki tekmovalni ravni. Priča smo bili številnim odličnim dvobojem, čeprav je za večino tekmovalcev in tekmovalk sezona že pri koncu. Med moškimi je zmagal Jure Kelher (BK Celje), ki je v finalu v napeti tekmi premagal Ivana Bambiča (BK Brežice). 3. mesto pa je dosegel domačin Tadej Škof (BK Pišece). Med ženskami je premoč pokazala domačinka Maja Sušin, ki je tako zaključila izvrstno sezono. Uvršča se med pet najboljših igralk v svoji kategoriji v Sloveniji. V finalu je premagala Bojano Klaus iz Zagorja. Se enkrat se je pokazalo, da lahko tudi manjši badmintonski klubi odlično organizirajo tekmovanje, rezultati igralcev in igralk BK Pišece pa kažejo, da je klub na pravi poti in da lahko v prihodnje pričakujemo odlične rezultate tudi v članski kategoriji.
4 mmmm EASRARJUJE, LETVE ZA OKVIRJE IN KAŠJRNE MATERIALE -
ZRAVEN VSEH FOTOGRAFSKIH PONUDB VAM ŠE PONUJAMO
TSXoY$TairaVP. W
h m.
. ky.\^ (j
- - —   sMmmmp	[psi g®
s im MsM&M (k&S) Lpagp&ž M fes msmm0ioW (Mž&Mkmm	&§ ms&mm d&mm
% ss&š) MisMcMl
" i (sMk^-ppmMTJki w (sjn0MtnŠ
OD MALIH FOTOGRAFU DO METRSKIH POVEČAV
[pm&oTfpcglk M sšfe mi iife t to&aas® Srn m "




AVTOMOBILIZEM
Težko je določiti segment avtomobilu, katerega povpreč-?° neizgovorljivo ime dolo-Ca petvratno kombilimuzino z obliko SUV-ja, udobjem sPodnjega srednjega razreda ‘5 mehaniko običajnih ali po r^ji celo terenskih lastnosti. . ® glede na to pravimo, da se e Nissan podal v nov segment, katerem pravega predstavni->tri P° na*em mnenju, ni
^ M ko smo že pri »novem«, ■ e Sre mimo imena, s katerim , Nissan verjetno želel spodaj mti domišljijo in nenazad-'e Pogovor med zainteresira-ki bodo vsakič poiskali Jo izgovorjavo zapisa z dve-a fimjema, pa čeprav se pre-
Zrnogljivosti:
|^Mšja hitrost 175km/h P°spešek 0-100 km/h: 12 s Poraba po podatkih proiz--	8>4/5,7/6,7 l/100km
povprečje 9,11/100 km
Nissan Qashqai
prosto prebere kar “kaš kaj” (Qashqai).
No, ne glede na izgovorjavo, ostaja dejstvo, da Qashqai predstavlja novo možnost družinam, ki so doslej posegale po Golfovem segmentu, saj ob primerljivi ceni dejansko ponuja več. Predvsem kar zadeva ugleda in izgleda. Qashqai je namreč nekakšen
terenski običajnež, ki v osnovi ponuja celo zgolj 1.6-litrski bencinski motor s pogonom le prednjih koles. Tak je bil tudi testni, ki pa se je kljub vstopnim, osnovnim karakteristikam izredno izkazal.
Prikupne oblike, prostorne notranjosti, dovolj natančne izdelave in predvsem dinamičnih lastnosti, se je Qashqai
izkazal kot uporaben spremljevalec vsakodnevnih potreb. Čeprav ne ponuja ničesar presenetljivo novega, se za njim ozirajo radovedne oči in snovalcem novega avtomobila je očitno uspelo ustvariti to, kar si vsi njihovi konkurenti želijo. Ob povsem običajnih sestavinah so sprožili povsem nadpovprečno povpraševanje, kar dokazujejo tudi dobavni roki, saj je na Qashqai-a potrebno čakati.
Zasnova mestnega cross-over-ja predstavlja svojevrsten izziv, saj kljub visokemu težišču zahteva zanesljivo lego na cesti. Ta je v primeru prednjega pogona in osnovnega bencinskega motorja zagotov-
Motor:
-	vrstni, bencinski štirivaljnik
-	prostornina 1598 cm3 -največja moč
115 KM (84 kW)
-	navor: 155 Nm pri 4400/min
ljena. Nagibanje v zavojih ni pretirano in tudi ko je hitrost previsoka, Qashqai reagira predvidljivo, z zdrsom prednjih koles, kar je lahko in instinktivno popravljivo s popuščanjem plina. Lahkotnost volanskega obroča je skorajda mestno naravnana, medtem ko je preglednost zadovoljiva tudi med parkiranjem.
Prostora je vnotranjosti dovolj. Štiri potnike bo Qashqai prepeljal brez večjih težav, tudi njihovo prtljago bo zlahka prebavil, težave zna imeti le, kdor odpira prtljažnik, saj se vrata ne odpirajo ravno visoko, zaradi česar so večji uporabniki, vsaj dokler se ne navadijo, obsojeni na butanje glave v rob prtljažnega pokrova.
Qashqai je na voljo v izvedbi z dvokolesnim in štirikolesnim pogonom in štirimi
motorji, med katerimi najdemo dva bencinska in dva dizelska. Na testu EuroN-CAP je prejel 36,83 točke od 37 možnih točk, kar pomeni, da je pri strogih čelnih in stranskih poskusnih trkih dobil skoraj vse možne, za opo-zorilnike varnostnih pasov pa sploh vse možne točke
Qashqai je v osnovi na voljo za dobrih 18.000 evrov, kolikor stane različica z 1.6-litrs-kim bencinskim motorjem in sicer osnovno, a radodarno, predvsem pa zanimivo odmerjeno opremo.
Aleksander Krebelj
t
OBČINA BREŽICE
OBČINA
Brežice
Češka delegacija iz Dobranya obiskala Brežice
V petek, 6. julija, sta župan občine Brežice Ivan Molan in podžupanja Patricia Čular priredila večerjo v čast delegacije s češke občine Dobrany, ki je bila na obisku v Sloveniji. Predstavniki občine Dobrany so med bivanjem v Čateških Toplicah obiskali tudi Občino Brežice, s katero jih povezujejo močne prijateljske vezi.
Župan Brežic Ivan Molan je številni češki delegaciji zaželel dobrodošlico in dejal, da upa na uspešno skupno sodelovanje v prihodnosti, saj imata obe občini kar nekaj stičnih točk. Župan Dobranya Jaroslav Sykora pa se j e brežiškemu županu zahvalil za povabilo in dejal, da je to srečanje eno
Dogodki v občini Brežice
izmed mnogih, saj Brežice in Dobrany povezujejo tako prijateljske kot kulturne vezi.
Zbrane je pozdravil tudi ravnatelj Glasbene šole Brežice Dragutin Križanič, člani Tam-buraškega orkestra KUD Oton Župančič iz Artič pa so izvedli pester glasbeni program, ki se je prijetno skladal s prijateljskim vzdušjem.
Podelitev knjižnih nagrad najboljšim
V ponedeljek, 9. julija, se je župan občine Brežicelvan
Molan udeležil podelitve zaključnih in maturitetnih spričeval na Ekonomski in trgovski šoli Brežice.
Župan je vsem dijakinjam in dijakom čestital za uspešno zaključeno šolanje in dejal, da je vesel mladih izobražencev, ki bodo del razvoja brežiške občine in regije Posavje. Dijakinjam in dijakom, ki so naredili zaključni izpit z odliko in pohvalo, ter dijakinjam in dijakom, ki so bili zlati maturanti, je župan podelil knjižne nagrade - Oxfordov ilustrirani slovar.
Prireditev je potekala pod
naslovom »Mi lepo jadramo sredi vseh vetrov«, dijaki so pripravili kulturni program, sledila je podelitev spričeval oz. »jader«, s pomočjo katerih bodo mladi zapluli v nove vode. Želimo jim srečno in uspešno pot do njihovega pristana.
Javna tribuna o predlogih regijske zakonodaje
V četrtek, 5. julija, so se javne tribune o predlogih regijske zakonodaje udeležili župani šestih posavskih občin in minister za lokalno samoupravo in regionalno politiko, dr. Ivan Žagar, ki je predstavil ustanovitev pokrajin v Republiki Sloveniji.
Vse posavske občine si delijo enotno mnenje, da je že čas za ustanavljanje pokrajin, saj bodo te z večjimi pristojnostmi na drugi ravni odločanja in finančnimi viri prevzele večjo odgovornost za nadaljnji razvoj Posavja. Vse občine se tudi strinjajo, da naj bodo sedeži pokrajinskih institucij smotrno porazdeljeni po Posavju, saj je smiselno določiti
sedeže institucij glede na dosedanji razvoj posameznih področij. Posavje seje že sedaj razvijalo policentrično, mnogo skupnih projektov pa je uspelo prav po zaslugi enotnega pristopa vseh posavskih občin.
Župan Občine Brežice Ivan Molan se strinja s sprejetimi sklepi, s katerimi so zaključili javno tribuno. Prepričan je, da pokrajine prinašajo kvalitetnejše in bolj smotrno upravljanje javnih zadev ter učinkovitejše razvojne mehanizme. V prvi fazi ustanavljanja pokrajin se je potrebno posvetiti predvsem prenosu izvirnih pristojnosti pokrajin, ki bodo bistveno prispevale k enakomernejšemu razvoju regije.
Župan se tudi strinja, da je za učinkovito upravljanje pokrajinskih zadev pomembno upoštevati načela policentričnega razvoja pokrajine, zato bo potrebno vzpostaviti učinkovito in usposobljeno pokrajinsko upravo. Pri tem pa je župan opozoril pred razraščanjem administracije.
Kakovostno izvajanje nalog je možno doseči z umeščanjem oseb javnega prava in nosilcev javnih pooblastil po načelu
Ivan Molan
policentričnega razvoja glede na pomembnost posameznih področij ali panog za posamezno lokalno območje in regijo kot celoto.
Skupaj z ostalimi posavskimi župani podpira predlog Vlade RS glede členitve Slovenije na 14 pokrajin in predloge zakonov, s katerimi se uvaja drugi nivo lokalne samouprave v Republiki Sloveniji. Tako bi po skupno oblikovanem sklepu pokrajino Posavje sestavljalo 6 občin: Bistica ob Sotli, Brežice, Kostanjevica na Krki, Krško, Radeče in Sevnica, ki se skupno razprostirajo na 968 km2 površine in štejejo 76.338 prebivalcev.
LDS
LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
Članek v tem časopisu dne 5. 7.2007 z naslovom Kdo se igra slepe miši ?, ki je večini svetnic in svetnikov Občinskega sveta Brežice razkril doslej neznane oz. prikrite podatke o bodoči obremenitvi Vojaškegaletališča Cerklje ob Krki, je bil povod za vprašanja županu in pobude, ki jih je zastavil svetnik svetniške skupine LDS g. Matjaž Pegam.
Od leta 2015 naj bi bilo na letališču nastanjenih 1500 do 2000 pripadnikovvojaškega letalstva, na letališču bo stacioni-ranih šestnajst helikopterjev in šestnajst letal Slovenske vojske (SV), občasno bodo letališče uporabljale tudi letalske enote zavezništva v obsegu šestnajst lovskih letal, dveh strateških transporterjev in šestih taktičnih transporterjev. SV bo imela 260 letalskih dni, zavezništvo 65, potrebe civilnega letalstva pa niso opredeljene.
Svetnik Pegam je vprašal, ali so ti podatki resnični, ali
so bili ti podatki županu znani pred obravnavo oz. podpisom dogovora o medsebojnem sodelovanju med Občino Brežice in Ministrstvom za obrambo (MORS), zakaj niso bili predstavljeni občinskemu svetu, čeprav so nekateri svetniki, tudi on, to zahtevali? Zaradi teh novih dejstev in iz razloga, ker številni svetniški predlogi in zahteve niso bili vključeni v dogovor, je dal pobudo, da se na prvi prihodnji seji občinskega sveta ta tematika ponovno obravnava in se opredelijo dodatne zahteve občine, ki naj se z aneksom vključijo v dogovor.
Na tej seji bomo seveda zahtevali odgovore o izvajanju že podpisanega dogovora in sprejetih sklepov občinskega sveta, ali je že bila imenovana koordinacijska skupina za spremljanje izvajanja dogovora, kdaj bo župan imenoval strokovno komisijo, v katero bodo vključeni tudi predstavniki občinskega sveta in javnosti, kdaj bodo občinskemu svetu in javnosti predstavljene študije vplivov na okolje v zvezi z bodočo rabo letališča?
Za svetniško skupino LDS J. Avšič
občina brežice
Na zadnji seji Občinskega sveta občine Brežice smo v naši svetniški skupini dali velik pomen izgradnji športne dvorane v Brežicah, za katero se vsi strinjamo, da jo potrebujemo, vendar po naših prepričanjih in oceni pač ne sodi v strnjeno okolje pri osnovni šoli, zdravstvenem domu, bolnišnici in stanovanjskem naselju. Takšen objekt, kot je športna dvorana, sodi prav gotovo na lokacijo, kjer ne bi imela s svojo vsebino velikega vpliva na okolico in tako lokacijo tudi imamo, vendar žal občinska uprava in politične strukture niso v vsem tem času uspele zagotoviti nadomestnih površin, ki so bile v preteklosti že namenjene izgradnji prav športne dvorane. Tako pa bomo še tisto malo oaze, ki jo imamo v središču mesta, pozidali z megalomanskim objektom.
Prireditve, ki se v takih objektih odvijajo, pritegnejo veliko število gledalcev -obiskovalcev in prav nihče ne razmišlja, kam bomo šli z vso to silno pločevino, s katero se na take prireditve tudi pripeljemo. Bojimo se, da so pri tem strokovne službe pod političnim pritiskom naredile veliko napako, ki pa jo bomo občani v prihodnosti še kako čutili. Kdo bo za to nosil odgovornost? Mi prav gotovo ne, saj se želimo od take odločitve distancirati, kajti vsi naši pozivi in argumenti so bili preglasovani. Če pa si kdo želi postaviti spomenik, pa mu svetujemo, naj si za to poišče primernejši kraj.
Svetniška skupina SLS, Lado Križman
Ena najbolj živahnih točk 7. seje občinskega sveta je bila potrditev identifikacije investicijskega projekta za izgradnjo športne dvorane ob OŠ Brežice. Svetniki smo se odločali med dvema variantama in izglasovali prvo, ki predvideva podkletitev dela dvorane, kjer bi se dela opravila le do tretje faze, predvidoma do leta 2013 pa dokončala, za kar bi kazalo iskati tudi zasebne investitorje. Razprava pa se je razvnela ob akutnem prostorskem problemu TD Sokol. Gimnastično vadbo naj bi, dokler ne bo zgrajena športna dvorana, po predlogu več svetniških skupin, tudi naše, izvajali v dvorani Mladinskega centra. Svetniki smo si dvorano ogledali in ugotovili, da so nekateri argumenti proti vadbi v tem prostoru, ki jih je navajala gospa podžupanja, sicer tehtni, a bi se morda le našla ustrezna rešitev. Predvsem bi morala biti zagotovljena popolna varnost otrok. Na koncu je bil sprejet sklep, naj župan uresniči že pred časom sprejeti dogovor s TD Sokol in najde skupaj s strokovno službo vadbeni prostor ali v okviru Mladinskega centra ali kje drugje v Brežicah. Sklep mora biti realiziran do začetka novega šolskega leta.
Ker nismo bili povsem zadovoljni z odgovori na vprašanja s prejšnje seje, smo zahtevali, da nam odgovore dopolnijo; motijo namreč iz-
mikanja in prelaganja odgovornosti na druge - KOP na občino, občina na KOP...
Za svetniško skupino SD Milena Jesenko
Na 7. seji občinskega sveta pod predsedovanjem podžupanje Patricije Čular smo ob obravnavi ene izmed točk dnevnega reda sprejeli tudi nekaj sklepov, ki se nanašajo na investicije in sicer:
-	Sklep o potrditvi dokumenta identifikacije investicijskega projekta za izgradnjo športne dvorane ob OŠ Brežice z ureditvijo zunanjih športnih površin ter prestavitvijo nadkritega rokometnega igrišča.
-	Predlog odloka o lokacijskem načrtu za čistilno napravo Globoko.
-	Sprejeli pa smo tudi sklep o zagotovitvi dodatnih proračunskih sredstev v planu proračuna občine Brežice za leto 2007. Obveščeni smo bili, da se povečajo prihodki od prodaje zemljišč ter odhodki

za modernizacijo in komunalno infrastrukturo ceste CPB, Kržičnikove ulice in ulice Stare pravde, jaa tudi za vodovod Prilipe-Zejno, kjer je potrebno dokončati črpališče.
Z željo vseh nas in občanov Brežic, da se dokončno zaključijo dela na CPB, smo omenjeni sklep sprejeli. Investicija se poveča tudi zaradi dodatnih stroškov arheoloških izkopavanj pri brežiškem gradu, kjer upamo, da dela ne bodo trajala več kot 7 tednov, kot je predvideno.
Sprašujemo pa se, ali morajo davkoplačevalci plačevati tudi vsa dodatna dela na tej ulici, tudi tista, kjer ni koordinacije pri delu izvajalcev in se neko opravljeno delo danes naredi, jutri pa to, kar je bilo že narejeno, podre in dela se začnejo znova.
Za svetniško skupino DeSUS Jožica Obradovic
g* *
m
«3
€r-
■▼li
%
£
o
v
•mmps mm
KUC ■ VSAK PAN OP 11*
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega očeta, brata, tasta, starega ata, strica in soseda
ANTONA OSOJNIKA
z Bojsnega
se lepo zahvaljujemo vsem dobrim sosedom in znancem za nesebično pomoč, g. Žičkarju za pogrebne storitve, g. Zagmajstru za zaigrano Tišino, pevcem iz Stare vasi, g. župniku za lepo opravljen obred in kolektivu INO Krška vas. Še posebej smo dolžni veliko zahvalo družini Kelhar z Bojsnega za njihovo požrtvovalnost in vsestransko pomoč. Iskrena hvala vsem za darovano cvetje in sveče. Iskrena hvala vsem, ki ste našega dragega pokojnika spremili na njegovi prerani zadnji poti in vsem, ki ste nam kakor koli pomagali, pa vas nismo posebej imenovali. Vsem še enkrat hvala.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega dragega moža, očeta, tasta, atija, dedka, brata, strica in svaka
FRANCA BAŠKOVIČA
zborovodje iz Brežic
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, pevskim zborom in društvom za izrečena ustna in pisna sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Iskrena hvala sindikatu in sodelavcem Adria Mobil iz Novega mesta, sodelavcem Hipermarketa Brežice, kolektivu kuhinje v Bolnišnici Brežice in Ministrstvu za kulturo RS. Hvala dr. Vandi Zorko-Kostevc za dolgoletno in požrtvovalno zdravljenje. Hvala gospe Mileni Jesenko in Občini Brežice, g. Dragutinu Križaniču in Glasbeni šoli Brežice, g. Francu Keneju in JSKD Brežice za ganljive besede slovesa ter pomoč pri organizaciji pogreba. Zahvala tudi številnim pevkam in pevcem pevskih zborov iz brežiške občine za lepo zapete pesmi, kvartetu pozavn za odigrane žalostinke, pogrebni službi, g. kaplanu in g. župniku za opravljen obred. Posebna zahvala tudi družinama Čular in Kelher ter vsem, ki vas nismo osebno poimenovali, pa ste nam v težkih trenutkih kakorkoli in nesebično pomagali. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči vsi njegovi
www.voIkswagen.si
Zakaj bi ga občudovali !e od daleč?
Poleti z 2.100 EUR* prihranka.
Poletje je. Mivka, morje in vroči večeri na plaži.
Če postane prevroče, vas bo ohladil poletni Polo Si s klimatsko napravo climatic in bogatim izborom dodatne opreme. ABS, radio s CD predvajalnikom, električni pomik stekel, daljinsko centralno zaklepanje... so poleg cenovne dostopnosti zgolj nekateri izmed prepričljivih detajlov jubilejnega paketa Si.
EScffis
Polo Si
Radanovič Brežice d.o.o.
Črnelčeva ulica 5,	Tel.: 07/49-92-150
8250 Brežice	Fax: 07/49-92-172
'Vnvedpnli prihranka I ftnsthe Kmlil in Leosing velja im ' obrokov, 0 % polog, rizični sklad ■ d*i»wiiov. upotievmih pri tciačunu. vi
xl navedenimi pogoji: coiavodla:
IB. sirotki obdelave 0 BUB. BOM 8,31 *>. EO
d-mmniv. ujioitevanih pri huafcinu. Vlil na ikupnega prihranka je odvisna od modela vozita In obl jubljana. Ponudbe velja do JI. B. 2007 urinima do odprodaje ealo*. Skupna poraba: 4.5 - TA l/km. C
popustom znaša ll.BOEUR.il !OM (efektivna obrestna meral k lahko spremeni, te *e sprem tila In oblike financiranja. Porsche Slovenija d.o.o., 8ta<
JR. 84 mesečnih :ni katerikoli od
NAROČILNICA
SAVA GLAS - časopis za širšo posavsko deželo Trg izgnancev 12,8250 Brežice Tel.: 07-49-91-254,07-49-91-250 Fax.: 07-49-91-253
Elektronska pošta: komerciala@radio-brezice.si Naročam/o časopis SAVA GLAS Ime in priimek_____________________________
Podjetje(naziv in naslov) Davčna številka podjetja Zavezanec za DDV Kraj
Poštna št.
Ulica
Telefon
Datum
Podpis
Število izvodov
. Naročnina skupaj s PTT stroški znaša 0,88 EUR. Naročni-,° razmerje je sklenjeno za najmanj eno leto. Preklic naroč-^ je možen samo pred novim obračunskim obdobjem.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega
IVANA FURLANA
iz Mihalovca
se iskreno zahvaljujemo družinam Herakovič, Andolšek in Jurman za vsestransko pomoč v teh žalostnih trenutkih. Hvala gasilcem PGD Mihalovec za organizacijo pogrebne slovesnosti, g. Gerjeviču za poslovilni govor ob odprtem grobu, praporščakom, g. župniku za obred in pevcem za zapete žalostinke. Hvala tudi vsem, ki ste pokojnemu darovali vence, cvetje, sveče in za svete maše, se od njega poslovili in ga spremili na zadnji poti, nam pa izrekli sožalje ali nam kakor koli drugače pomagali in nam stali ob strani.
Žalujoči: vsi njegovi
V SPOMIN
Usoda seje večkrat z nami poigrala, a vedno odnehati je znala.
Tokrat ni popustila, svoj načrt je izpolnila, nam pa bolečo rano v srca zasadila.
A kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je...
14. julija je minilo žalostno leto, odkar nas je za vedno zapustila draga žena, mama, stara mama in sestra
MARIJA LAPUH
iz Glogovega Broda 17
Vsem, ki postojite ob njenem grobu, ji prižigate sveče, nosite rože in obiskujete sveta maše - iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njeni
MobiKrotf^
MOBIKROG ZAPIRA SVOJA VRATA IN RAZPRODAJA svojo investicijo
NAJBOLJŠEMU PONUDNIKU
PRODAMO:
kovinsko halo 10m x 50m s TRIMO fasado kovinske stebre 2,20 m z žično orgajo kovinsko cestno odbojno ograjo kovinska vhodna vrata za dvorišče reklamne aluminijske table na kovinski konstrukciji wc s pregradnimi stenami
Več informacij dobite na telefonski številki 051 31 31 31 AVSP d.o.o., Leskoškova 11, 1000 Ljublana
jUoufite ciaragfoii
TTefefo« 07/49-91-250
a naiiočnike je cenejši!
Dobro zame!
Ste natančni in zanesljivi? Želite vsak dan nove izzive? Si želite dela v prijetnem okolju, kjer vam ne bo nikoli dolgčas? Bi se radi pridružili mlademu in dinamičnemu kolektivu? Spoznajte nas in ugotovili boste, da je Spar res dobra izbira!
Za delo v naši poslovalnici SPAR BREŽICE iščemo:
Mesarja - prodajalca (m/ž) Nudimo:
Pogoji:
-	najmanj IV. stopnja izobrazbe trgovske, gostinske ali živilske smeri
-	poznavanje dela v trgovini
-	zaželene delovne izkušnje na podobnih delovnih mestih
-	veselje do dela z ljudmi
Vaše naloge bodo:
-	prodaja in svetovanje strankam
-	samostojno naročanje mesa
-	skrb za urejenost mesnice
-	delo v sodobno opremljeni poslovalnici
-	prijetno delovno okolje
-	zaposlitev za določen čas
z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas
Prijave sprejememo v 8 dneh po objavi na naslov:
Spar Slovenija d.o.o.. Kadrovska služba. Letališka cesta 26,
1000 Ljubljana.
PRIDRUŽITE SE NAM!
■aaaa ® SLOVENIJA
m
mali oglasi
Prodam telico za zakol. Možna je tudi menjava za plemensko kravo. Pokličite 040-719-107.
Ugodno prodam lepo ohranjeno spalnico svetle barve. •Pokličite 041-713-515.
Prodam plemensko kravo simentalko s prvim teletom, zgra-
bljalnik Petinger in obračalnik Klas ter kupim odojke, težke do 25 kg.
Pokličite 041-243-343.
Zaposlim voznika tovornjaka in strojnika težke gradbene mehanizacije.
Pokličite 031 650 052 ali 07 477 83 13.
Časopis SavaGlas - časopis za širšo posavsko deželo izdaja Radio Brežice d.o.o., Trg izgnancev 12, 8250 Brežice
Odgovorna urednica: Lidia Zbašnik Izhaja vsak drugi četrtek. Cena izvoda je 1 EUR (239,640 SIT).
Naslov uredništva: Trg izgnancev 12,8250 Brežice - telefon: 07/49-91-250, telefax: 07/49-91-253 - Elektronska pošta: sava.glas@radio-brezice.si Komerciala: Suzana Petrovič; telefon: 07/49-91-255 - Elektronska pošta: suzana.petrovic@radio-brezice.si Naročniški oddelek - telefon 01/58-80-276, elektronska pošta: narocnina@salomon.si Oblikovanje in računalniški prelom: Miloš Radosavljevič, Igor Tršelič - Tisk: SET d.d., Vevška c. 52, Ljubljana Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Število tiskanih izvodov: 5.000 Na podlagi Zakona o DDV ( Ur.List RS št. 89/98 ) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%.
VREME
____________________________________________________ŠESTNAJSTA_________________________________________________________
stran 16	SavaGlas, 19.7.2007
NAPOVED VREMENAZA SLOVENIJO
19. julij 2007
Danes in jutri bo sončno in zelo vroče.
Petek
-J
'I

22/40°
Nedelja
sJ

22/33°
Sobota
22/38°
Radio Sevnica & Veseljak Dolenjska
20/35“
19/37°
Misli in z ustnic bral: MCMLXXXIV Poze lovil: Same so se lovile.
Pozirali so sindikalisti.
Naročnic oglasa: Radio Sevnica do o.. Nase)« heroja Maroka 1<