Naroča se pod naslovom: „Koroškt Slovenec", Lidovii knihtiskàraa, Wien V., Margareteuplatz 7. Rokopisi se naj po-. sil j ajo na naslov:	• Anton Machàt, Wien V., Margaretenplatz 7.	Ost podlilfeo, fj<©&pcsici0tr&tvo Im prosveto	Izhaja vsako sredo. Stane celoletno: K lOO’— polletno :	K 50'— četrtletno: K 25-— Za Jugoslavijo ■ celoletno: 15 Din. polletno :	8	„ četrtletno: 4	„
Leto 1.	Dunaj, 18. maja 1921.	Št. 9.
Nemčija in koroški Slovenci.
#
Menda ni več nikogar, ki bi na vprašanje če more Avstrija obstati kot samostajna država odgovoril z ..da“.
Vse finančne pomoči s katerimi si skuša življenje podaljšati so samo simpatična in lio-meopatična sredstva ne glede na to. da tudi teh medicin ni mogoče dobiti v zadostni meri.
Tudi glede pomoči, ki se nam sedaj obljublja, je vsak Avstrijec na jasnem in misli vzemimo, kar dobimo, vso je boljše kot nič.
Na drugi strani pa je v interesu Nemčije in Avstrije, da ne pride Avstrija v okrilje Nemčije popolnoma naga in, da prinese vsaj nekaj s seboj.
Ce že antanta sedaj napram Nemčiji bolj ojstro nastopa ni slabo, če se more doseči od nje vsaj za Avstrijo kako finančno podporo.
V	tem oziru si je pač skoraj vsak avstrijski državljan na jasnem, da bo taka podpora služila vendar le koneonemu cilju. Ta konesčni cilj pa je po mnenju vsakega Avstrijca, ki zna misliti združitev z Nemčijo.
Da je ta združitev program in ideal tudi vseh tistih, ki delajo politiko s srcem je samo ob sebi umevno in v tem oziru je pač vsak nacijonalni Nemec za združitev z Nemčijo ravno tako, kakor bi vsak nacijonalni Nemec v Avstriji v kaki bodoči vojni med Nemčijo in drugimi državami z vso silo podpiral Nemčijo, tudi za slučaj, da bi se do tedaj oficijelno taka združitev ne bila proklamirala.
V	tem oziru poznamo posebno mi koroški Slovenci alpske Nemce mnogo bolj kakor vsak drugi in vemo, da je pri njih in sicer pri zadnjemu hlapcu in delavcu vsenemški čut še mnogo bolj razvit kakor pri marsikateremu „Nemcu iz Kajka“; izvzeti moremo kvečjemu en del Dunaja.
; V avstrijskih alpskih deželah je torej vse za združitev z Nemčijo ravno tako kakor na Tirolskem in je to tako jasno, da plebiscita sploh ni treba.
S tem pa moramo računati tudi mi koroški Slovenci. Tudi mi se moramo zanimati
PODLISTEK
Lenčica in zmaj
Hi.
Drugi dan je bila nedelja, ip popoldne jo hotela govoriti Lenčica sama s seboj in s staro materjo, ki je umrla dve poletji poprej. Solnce je razsijalo polje in vas, bleščale so se hiše, trava in rože so ogrinjale trate s pisano odejo, ki se je izpremenjala in igrala v zlati in modri rdeči svili. Lenčica je hitela po vrtu in se skrila v globoko senco. Na svoji poti je srečala samo domačega petelina, ki je korakal samozavestno po stezi z rdečo rožo na glavi, T,.,»tr1a je na zemljo in se zagledala v visoko sinje nebo. Tiho je.Anlo okoli, vse svetlo in mirno, ih v tistem času je stopila rajnka mati k Lenčici.
Bel robec je imela na glavi in njen obraz je bil vel in prosojen ter se je smehljal, ko jo pobožala mlado dekle po laseh. Lenčici se je zdelo, da stara mati ni umrla nikoli, in je
za našo usodo za čas, ko pride tudi do dejanske združitve, kajti združitev po srcu, po duši in po prevdarku pameti se je že davno izvršila.
Na slovenskem Koroškem vlada nemški „Heimatsdienst“, ki pozna seveda samo en namen in ta je, da se nas čim prej popolnoma germanizira.
Pod staro Avstrijo se nas je tudi germaniziralo. Toda takrat ni smel vsak falot pod zaščito ..Heimatsdiensta1' proti zavednim Slovencem delati kar je hotel. To kar sedaj počenjajo razni od „Heimatsdiensta“ plačani in najeti renegati da estrašijo in prepodijo zavedne Slovence, presega vse meje in vse postave.
Skratka:	koroški „Heimatsdie'nst“ dela,
kar hoče in mu ne pride tudi dunajska vlada do živega, ker je ečividno- preslaba in ker i-majo posamezne kronovine preveč samostojnosti.
Ce pride. Avstrija k Nemčiji je pričakovati, da.bo Nemčija s samostojnostjo kronovin takoj pometla in napravila red. Ponemčevalo se bo nas mogoče pozneje tudi še, toda gotovo ne na tak nasilen način kakor sedaj.
Nemčija že sedaj skuša dobiti najboljše gospodarske zveze z Jugoslavijo in bo to potem, ko bo sama na Jugoslavijo mejila, gotovo še bolj pospeševala. Že za to ji bo na tem ležeče, da se ne bodo godile nepostavnosti.
Toda še nekaj druzega je mogoče. Kadar si bo Nemčija malo opomogla ne bo ostala na Karavankah, temveč bo šla naprej do Trsta, ker potrebuje Jadransko morje in Trst. Ta „Durehbrucih4 se bo ravno tako hitro izvršil kakor v svetovni vojni. Za ta slučaj pa pridemo z drugimi Slovenci, ki so sedaj v Jugoslaviji in v Italiji zopet skupaj, in raznarodovanje se bo ustavilo, ker bomo močnejši.
Prej ali slej se bo torej zgodilo, da pride Nemčija na Karavankè in če stokrat oficijel-ni krogi v Avstriji rajši vidijo, da se o tem ne govori.
Na Karavankah pa Nemčija ne ho ostala in za to za nas nič ne bo hujše, če bodejo na Koroškem pristni Nemci delali red; da pa
lahko govorila ž njo, kadar je hotela. Ob belem dnevu se je zagledala v nebo in pomislila nanjo, zahrepenela je po njej in že je začutila njeno tiho bližino, tanki in hladni prsti so jo pobožali.
„Povejte mi še enkrat tisto povest o krasni princezinji, hrabrem princu in o hudobnem zmaju! Povejte mi!“
Lenčica je Znala tako lepo prositi, da se starka ni mogla braniti. Kazalec je polagala na usta in pripovedovala:
„To je bilo zdavnaj, zdavnaj, ko je še zorela pšanica po dvakrat na leto, ko so rodili hrasti namesto želoda same sladke fige in rožiče. in kar si le misliti moreš. Iz smrek in jelk se je cedil sam čist med, in javorji so prelepo cveteli; rdeče in plave rože, tako velike kot ■klobuki, so se zibale okoli in okoli. Po vaseh so živela sama zala dekleta, 'in ’ffrpfi in knezi so se ženili pri njih. Ali vse ni nikpli prav na svetu. .
V naši gori je živel zmaj, strašno hud zmaj, in spomladi je začel vsako leto razsajati in rjuti. Tako zelo je tulil, da se je svet tresel,
pojdejo do morja je gotovo in tudi s tem koroški Slovenci ne bomo oškodovani.
Če bo to antanti prav, nam je tudi.
Volitve v deželni zbor in narodno skupščino.
'K. Kako se bo volilo istočasno v deželni zbor
in narodno skupščino (državni zbor)?
I.
Volitve v deželni zbor in narodno skupščino se bodo vršile na eden in isti dan in sicer so določene na
nedeljo dne 19. junija t. 1.
Za istočasno volitev v obe postavodajni skupščini veljajo sledeče določbe:
II.
Volitve se vršijo na podlagi pravomočnih' volilnih imenikov, kakor so predpisani za volitve v narodno skupščino. (Pri sestavi volilnih imenikov je torej merodajna volilna postava za narodno skupščino — Nationalver-samrulung — vsled česar za volitve v deželni zbor ni treba posebnih volilnih imenikov, marveč se bodo iste vršile na podlagi volilnih i-menikov za narodno skupščino.)
III.
Volitve se bodo izvršile pred krajevnimi volilnimi oblastmi, ki so bile sestavljano na podlagi volilnega zakona za narodno skup-ščiiio.
IV.
Vsaki volilec bo dobil od volilne oblasti samo eno kuverto; v isto bo vložil po eno glasovnico za vsako volitev. Ti dve glasovnici se držita lahko skupaj na enem listu, vendar tako, da se jih da ločiti.
Glasovnice morajo biti natačno označene za katero volitev da so veljavne.
V.
Izid volitev za deželni zbor v volilnih o-krajih »Zgornja Koroška“ in »Spodnja Ko-
da se je gora majala in grozila, da se pogrezne na vas in jo podsuje. Kmetje so se bali in so prosili sveto devico Nežo pomoči, matere so se jokale i,n vpile na pomoč k svetemu Krištofu, ki je bil tako močan, da je ruval smreke in nesel ves svet na rami, naj pride in jih reši. Dekleta so pa imela največ zaupanja v božjega viteza, svetega Jur ja, in so pričakovala, da bo prijezdil na belem konju in s sulico razklal žrelo grdemu zmaju. Vse dni in vse noči se ja razlegal prežalosten jok in zdihovanje po devetih vaseh naokoli, zakaj zmaj je zahteval vsako leto najlepšo deklico.. In čimdalje so odlašali očetje in matere, ker se niso mogli ločiti od svojih preljubih hčera, tim huje je divjal zmaj v gori. Z repom je lomil skale in butal ob kamenite stene, da se je vrh vzdigoval in so velikanske pečine groraele v dolino in razbijale kmečka domovanja. Tako dolgo ni u-tihnil, dokler ni dobil deklice, in potem je miroval leto dni; a drugo pomlad je zahteval novo žrtev.
Dolgo niso bile uslišane prošnje in molitve kmetov, veliko prezalih deklic je že bilo žrtvovanih hudobnemu zmaju. Zgodilo pa se je, da
roška" ter revizijo rezultatov posameznih krajevnih volilnih odborov bedo poskrbele okrožne volilne oblasti in v nadaljuem postopanju deželna volilna oblast.
,VI.
Določbe deželnega volilnega zakona z dne •10. marca 1921, d. z. št. 36 ki stoje s tem zakonom v nasprotju, pri isto časni volitvi v deželni zbor in državni zbor nimajo veljave.
B.	Volilni okraji in število poslancev.
Koroška se deli za volitve v deželni zbor v dva volilna okraja in sicer obsega:
I.
■Volilni okraj «Zgornja Koroška44 s sedežem okrožne vol. oblasti v Beljaku pol. okraje Beljak, Spital in Šmohor.
■ ,v H.	,	•
Volilni okraj «Spodnja Koroška*4 s sedežem okrožne vol. oblasti v Celovcu, politične okraje Celovce okolica, Št. Vid, Velikovec in Volšperg.	x
Število deželnih poslancev znaša 42_ in s;-cer jih pripada na volilni okraj «Zgornja Koroška44 16, na volilni okraj «Spodnja Koroška44 26. Za volitve v državni zbor je Koroška samo cn volilni okraj in voli 9 poslancev.
Potem takem ie treba za volitve v deželni zbor dve listi, za Zgornjo in Spodnjo Koroško posebej, doeim je lista za volitve v narodno skupščino za oba deželno-zborska okraja ena in ista.
C.	Kdo poskrbi volilne listke ali glasovnice?
Uradne glasovnice z imeni vseh ^ stranic, Jd so postavile svoje kandidate, se ne bodo več izdajale, marveč mora vsaka stranka sama poskrbeti glasovnice za svoje volilce. Iste morajo biti napravljene iz mehkega papirja, ki je’bel ali belkast. Porabiti se sme tudi časnikarski papir. Glasovnica ue sme biti krajša 1 ko 10JZ cm in ne daljša ko 11% cm> ne oz’a ko 7 in ne širša ko 8 cm. Zadostuje, ako iuta označeno volitev, za katero je določena in ime stranke. Vsekakor pa je tudi dovoljeno, da vsebuje listek imena kandidatov, enega, več ali'vseh. Potrebno pa ni, da bi morala biti na glasovnicah natiskana tudi imena.
Važno je le vedeti, da si mora vsaki voli-lec poskrbeti glasovnico od svoje stranke; koroški Slovenci bodo volili edinole z glasovni-carni, ki jih bo izdala «Slovenska koroška stranka44 !
C. Kdo ima volilno pravico in kje sc voli?
Volilno pravico ima vsaki nemškoavstrij-ski državljan, moški in ženska, ki je pred 1. januarjem 1921 dopolnil dvajseto leto. Upravičeni voliti so tedaj vsi tisti, ki so bili rojeni dr, 31. decembra I960. Kdor je rojen 1. januarja 19$ ali pozneje ni več volilec.
Avstrijski državljan jc:
1.	Kdor ima v kaki, občini Nemškoavstrij-ske republike svojo domovinsko pravico.
2.	Kdor si je po preobratu pridobil avstrijsko državljanstvo s tem, da je podal izjavo, da hoče biti avstrijski državljan. To velja
je bla nekoč zelo zgodaj pomlad, ib tisto leto grl princ, sin našega cesarja, po nevesto. Moral je prehoditi devet dežel, moral je prevoziti devet morij, prodno je našel prežlahti# gospodično, hčerko samega španskega kralja.
Neznanski je bila lepa; belih lic kot lilija, na sredi čela ji je sijala srebrna zvezda, in na zlatih laseh je žarela kot sobice njena krona.
In princ je peljal svojo nevesto iz zamorske dežele v cesarsko mesto, da tam praznujeta svojo poroko. Sila veliko svatov jc bilo_ ž njima, in balo so peljali na desetih vozovih. No vem že. koliko skrinj je bilo žita, prediva, platna, rjuh, blazin in drugega, kar li še na misel nc pride. Toliko vem, da so imeli na zadnjem vozu zlat kolovrat in srebrno statve, tako da ni prav ničesar manjkalo, kar je treba v dobri hiši.
Šli so skozi našo vas in se ustavili doli ob cesti. Princezinja pa se je oddaljila od družbe in je šla pogledat proti gori. Nesreča jo hotela, da se jc izgubila proti brezdnu, kjer je bil zmaj. Zelo je bila radovedna, zato se je nagni-l» jtfa rnb in uotrledala v neizmerno globočino.
zlasti za Nemce, ki so bivali v pokrajinah, katere so bile po mirovni pogodbi prisojene drugim državam. (Na bivšem Kranjskem, Primorskem, južnem Štajerskem itd.)
Voli vsakdo tam, kjer je imel na dan razpisa volitev, to jo dne 21. aprila 1829 svoje stalno bivališče. Ako se je kdo po dnevu razpisa volitev preselil v drugo občino, more tudi tam, v času, ki je določen za reklamacije, zahtevati svoj npis v volilni imenik.Vendar se priporoča, da ec reklamira vsakega volilca v tisti občini, ozir. pri tisti krajevni volilni oblasti, v katere območju je imel na dan razpisa, to jc 21. aprila 1921 svoje stalno bivališče.
D.	Kaj so reklamacije in kako se reklamira?
Takoj, ko je bil razpoložen volilni imenik volilcem na upogled. kar mora biti naznanjeno na občinski deski, je poskrbeti prepis volilnega imenika. To je najprvo in najvažnejšo delo zaupnikov ozir. občinskega volilnega odbora, kateremu sledi kontrola imenika.
Strankini zaupniki so morali napraviti že poprej seznam svojih voliicev in sicer najbolje po vaseh in hišnih številkah, ker ta razvrstitev odgovarja tudi volilnemu imeniku in je najbolj' pregledna. Zadeva vsakega zaupnika je potem, da natančno pregleda volilni i-menik in primerja svoj seznam voliicev zvolil-nim imenikom. Na. ta način je mogoče ugotoviti napake, ki se nahajajo v volilnem imeniku. Popravek napak, ki jih zahtevamo v imeniku se imenuje ugovor al reklamacija. Največkrat se zahteva pri reklamacijah vpis izpuščenih ali izbris neopravičenih voliicev. U-govor se vloži na krajevno volilino oblast najbolje pismeno, in sicer za vsak posamezen slučaj na posebni poli. Tako vloge so poštnine in kolka prost'.*. Reklamacijo vloži ali podpiše lahko vsaki volilec, ki se nahaja v tistem volilnem okrožju, b kateremu spada volilni imenik. Reklamacijam za vpis novih voliicev se priporoča priožiti kako listino (domovinski list, delavsko ali poselsko knjižico, potni list ali drugi dukoment, iz katerega sta razvidna rojstni datum in domovinska pravica ozir. državljanstvo). Tudi pri izrekiamaciji oseb iz imenika je navesti vzroke (še ni 20 let ali nima državljanstva) radi katerih so zahteva njihov izbris. Vsaka oseba proti katere volilni upravičenosti se je vložil ugovor se mora o tem v teku 24 ur obvestiti, ds se lahko sama izjavi.
Krajevna volilna oblast reši ugovor v 3 dueli; ako so doprinesem dokazi nezadostni, ima pravico volile! povabiti, da poda satu potrebna pojasnila ozir. predloži druge dukoment e.	,
Ako se je reklamaciji ugodilo, uniče volilna oblast novega volilca na koncu volilnega i-menika pod prihodnjo tekočo številko; pri i-nienu hiše v kateri stanuje pa-’se napravi pripomba, da je bil novi volilec vpisan v dodatnem seznamu.
Ako se ugovoru ni ugodilo, se lahko vloži v 3 dneh po dostavitvi rešitve pri krajevni volilni oblasti na okrožno volilno oblast naslovljeni in utemeljeni priziv. Okrožna volilna o-biast reši priziv v 8 dneh koučuoveljavno Po
Zmaj se je žc predramil tisto leto. Mei si je zaspane oči in pogledal iz jame. Kar ti uzre lepo princezinjo, jo pograbi s kremplji in potegne k sebi v svoje strašno brezdno. Princ vpraša po nevesti in je ne najde. Takoj vidi, da jo je ugrabil zmaj. Opaše se s silnim mečem, skoči v brezdno ter gre nad zmaja. Tri dni in tri noči sta se kosala, bojevala in tolkla, da je gromolo in bučalo v gori, kakor bi udarjale strele in pokale, skale.
Ko pa jc vstalo četrto jutro, je princ premagal zmaja in rešil nevesto. Skočil jc ž njo iz brezdna, in kar zasvetilo se je po deželi, tako so blestele in cvetele liljge njenih lic, tako je sijala srebrna zvezda sredi njenega eda in je žarela krona na njenih laseh. Princ pa jc zgrabil veliko, veliko pečino in jo treš-. čil v brezdno. Kjer jo bila poprej jama, pa je začel izvirati studenec, ki teče šc dandanes pod vasjo. Dekleta ga hodijo izpirat, tudi jaz sem šla v osemnajstem letu, in že tisto zimo potem sem se omožila.“
Stara mati je končala povest, in Lenčica ■i,,* zmeraj strmela v nebo.
- Ali je. zmaL.še v. goriP4
končanem reklamacijskem postopanju, se volilni imeniki zaklujučijo. Volilne je potem samo tisti, ki je vpisan v v olilnem inomku.
E.	Kdaj in kako je prijaviti strankine prised-nike v volilne oblasti in volilne pričo
Ako se je zamudil 14 dnevni rok po razpisu volitev za prijavo prisednikov v volane oblasti, se morejo staviti to zadevni predlogi še v teku 48 ur po razglasitvi sklepov okrajne volilne oblasti. jVioga, ki jo je nasloviti na vodjo okrajne volilne komisije oblasti (Be-zirkswahlleiter), je kolka in poštnine prosta. Za vsaki kraj, kjer se vršijo volitvo, je prijaviti 3 prisednike in 3 namestnike.
Istotako jc nujno potrebno, da se pravočasno prijavijo volilne priče, zlasti v krajeb.. koder stranka v volilni oblasti nima svojih prisednikov. Predlog je vložiti najkasneje 8 dni pred volitvijo na okrožno volilno oblast.. V vlogi, ki je kolka in poštnine prosta je navesti za vsaki volilni lakol po dve volilni pri-éi. Volilni priči nadzorujeta volilno postopanje in mora biti jima v volilnem lokalu miza in stol na razpolago.
Ne zgražajte se nad dragimi, dokler ni redu v lastni hiši.
..Freic tSimmen44 z dne 13. maja prinašajo pod naslovom „AUerlei Slowenisehes“ cel ’„Siindenregi: ter‘4 o postopanju proti Nemcem v Jugosaviji odnosno v Sloveniji. Pritožujejo se proti sklepu ljubljanskega krajnega šolskega sveta, lei je odredil, da morajo vsi nemški učitelji položiti izpit iz slovenščine, da «Slov. Narod44 sploh zahteva odstavitev nemškega učiteljstva itd. Imamo toliko čuta za pravicoljubnost, da obsojamo vsako krivico in vsako nasilje naj se potem godi s te ali s drugo strani, vendar v primeri s tem, kako se postopa na Koroškem, bi «Freie Stimmen44 boljo storile, ako bi s tem sploh nič ne pisale, dokler ni napravljen red na Koroškem. Saj bi se raglio radi odstranitve nemškega učiteljstva najmanj smele pritoževati, ako pokličemo^ v spomin stališče, ki ga je zavzela naša dež. vlada nasproti koroškim slovenskim učiteljem, ki so bili po plebiscitu z neznatnimi izjemami v^s i odklonjeni. Opozoriti moramo na vprašanje zasebnih liudsbib sol v &(. Jakobu in 8t. Runertu, ki Čaka že kmalu pol leta na. rešitev, a deželni šolski svet se vkljub zahtevam prebivalstva in različnim urgencam ne zgane, da bi dal ljudstvu to, do česar ima vso pravico. Ali ie Št. Germainska pogodba res samo še kak «Papicrfetzen44. brez vsake veljave? In dalje: Zakaj se niso rešile prošnje slovenskih staršev za večjo upoštevanje slovenščine v šoli, ki so bile predložene šolski oblasti takoj po plebiscitu? Ali ni to grdo zanemarjenje oblastnih dolžnosti napram ljudstvu m kršenje njegovih državljanskih pravic? Zato pa pravimo:" Napravite najprej red doma in dajte nam pravice," ki jih ljudstvo zahteva z vso upravičenostjo, potem pa, in šele .potem se lahko mir-
«Ali ga ne slišiš ob nevihti, kako rjove? Rad bi iz brezdna, hoče imeti deklico, ali skala ga tlači in mu ue dà dihati, da bi sc razmaknil in pogledal na beli dan.4‘
«Ali jo zelo velik?44
«Daljši kot najvišja smreka. Po vsej gori leži od enega konca do drugega, ves je zelen, in zobje so mu ostri kot noži.44
Zamislila se je in molčala. Ali ji bo neki kaj žalega prizadel, kadar pojde v studenec? A tega ne more vedeti stara mati. Zagledala jc bel oblaček, ki je plaval po nebu in se pogrezal za obzorje.
«Koci pa hodite vse dni. kadar vas ni k meni? Ali so visoka nebesa?44
Lenčica jc čakala, ne da bi dobila oago-vora. Sklonila se jo pokoncu, ali nikjer ni bilo stare matere. Klicala in iskala jo je z očmi, a nebo se je že zaprlo, in težke sence so se zgrinjale po zemlji. Solnce je padlo za gore, rdeči oblaki so zagrnili nebeške duri, in Lenčica jo v omotici odšla z vrta:
„Še zmeraj je zmaj v gori..
nim srcem in z vso odločnostjo zavzamete za pravice Vaših nemških rojakov, ki tvorijo narodne manjšine v druarih državah. Tedaj pa homo tudi mi prispevali svoje in kar se tiče Nemcev v Sloveniji — zaklicali preko Karavank: Dajte Vašim narodnim manjšinam pravice in svoboščine, ki jih vživamo mi. Bodite napram njim pravični, kakor postopajo tudi z nami pravično Nemci na Koroškem. Torej napravite najprej red doma.
Sodba Nemcev o stari in novi Avstriji.
Podajamo našim čitateljem nekaj odlom-kPv iz članka, ki je izšel dne 18. aprila 1921 v „Wiener Soun- und Montagszeitung“, kako sodijo nemški krogi o naši državi.
Ep je člankar najprej razpravljal o sedanjem gibanju za priklopitev k Nemčiji, piše dobesedno:
Avstrijci Avstrije nočejo in zato vpijejo.
Avstrijci v to Avstrijo ne verujejo; zato hočejo proč.
Umevno je, da mislijo pri tem močnem hrepenjenju na najbližje, na sorodne brate, na Bavarce. Kako slepi so že morali postati Francozi za dejanske razmere, če teh pripro-stih reči ne spoznajo več. Ali verujejo mogoče sami v Avstrijo? Da povemo resnico: O tem niso nikoli resno premišljevali. Ko je najsmešnejši vseh kongresov, ki delajo zgodovino, pariški kongres ustvaril novo karto... je ostal od stare Avstrije revni ostanek, kupec gora in — Dunaj. In iz tega je nastala pač tudi „država“. Mi vemo zelo dobro, da vsak resno 'politično misleči Francoz preklinja uro, ko so prišli v Parizu na slabo misel, razbiti staro državo v sredi Evrope; v stari obliki ni bila za držati; v svoji neumnosti je bila že bo-t goklestvu podobna — toda nazaduje bi demokratizirana zvezna država v izmeri starega gospodarskega ozemlja nudila pač drugače možnosti, kakor tista žalostna bitja, ki so na mesto starega stopile.
„Toda o tem naj si odgovorni možje, ki so ta, novi red ustvarili lomijo glave; mi vemo, da današnja Avstrija nobena država ni in država nikoli ne 'bo. Francozi od samega strahu ne vidijo najnavadnejšib reči; oni torej ne vedo, da vlada te komične zvezne države niti možnosti nuna, tla bi ustregla želji Francozov. Kako naj dunajska vlada zabrani povpraševanje ljudstva na Tirolskem, Solnograškem, Štajerskem? Ali more te prireditve prepovedati 1“ Ne. Deželni zbori so suvereni (samostojni) in žvižgajo na Dunaj. Zvezna vlada nima ne teoretično ne praktično možnosti kaj vmes govoriti. Ta Avstrija je pač zelo rahla zveza.
In to ima svojo dobro stran. Te dežele namreč res ne slišijo skupaj. Tirolsko, Solno-graško, Štajersko visijo danes geograficno, politično iji čustveno „v zraku1'. Prebivalci alpskih dežela, nimajo do Dunaja, ki mora iskati svojo rešitev na poti internacijonaliza-cije (da postane mednarodna država, op. ur.), prav nobenih stikov...
Francija pa misli, da ta smešna iznajdba ,,Avstrija11 boleha samo na financah, da se torej more sanirati kakor kak trgovec. Ta po-poizkus, napraviti iz nemogoče reči nekaj mogočega. Avstrija zahteva drugo metodo. Pri-klopitev ..v zraku visečih11 delov k Bavarski je najbližja. Ker pa Francija tega noče in ima moč, to rešitev in razpad avstrijskega problèma preprečiti, bo ostala naravna pot zaprta. Ta volja Francije jo pa obveže, misliti na drugo rešitev/. Tu imamo projekt ..razdrža-vljanja11 in ..intemacijonalizacije Dunaja11; projekt naslonitve alpskih dežela na Švico; bila bi tudi možnost, se pogoditi z Italijo. O-četje tega ponesrečenega otroka se bodo morali, prej ali slej. že še enkrat potruditi. Kakor dolgo ta Avstrija obstoji, bo imela samo eno hrepenenje: da se sama sebe reši.11
Vzdržamo se vsakega komentarja. Naša dolžnost pa je, seznaniti vas z mišljenjem ne-kterih, in sicer zelo močnih nemških krogov.
'	^'A: '	'
Glasovanje na Solnograškem
Solnograška deželna vlada je na pritisk drž. kanclerja Dr. Mayra in koroških odposlancev sklenila, da se odpove ljudskemu glasovanju za priklopitev k Nemčiji, pač pa se naj izvede glasovanje neuradno s pomočjo političnih strank. Kakšno stališče, da bo zavzela antanta napram takšnemu glasovanju, se še ne ve, pač pa upajo, da bo smatrala antanta to glasovanje za čisto zasebno stvar, ter bo s to izjavo zadovoljna.
DNEVNE VESTI IN DOPISI
Naznanilo.
t
Posojilnica v Globasnici ima dne 28. maja t. J. ob 3 popoldne svoj redni letni občni zbor s tledečim dnevnim redom:
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva,
2.	Potrditev letnega računa.
3.	Volitev odbora in nadzorstva*
4.	Slučajnosti.
K polno številni udeležbi vabi .
ODBOR.
Zaupniki! Napravite prepise volilnih list ter primerjajte iste z Vašimi seznami volil-cev. Poskrbite pravočasno za reklamacije iu se prepričajte, ako so bile vreklamirane stranka tudi v resnici vpisane v volilni imenik. To delo je zelo važno, ker bodo imeli pravico voliti samo tisti, ki se nahajajo na dan glasovanja vpisani v volilnem imeniku* Volilni imeniki bodo razopioženi skozi 14 dni pri občini in sicer v času, ki je Ml razglašen na občinski deski. Kdor po reklamacijskem roku ni vpisan, ne bo imel pravice voliti. Poskrbite vpis tudi takih, ki so se po 21. aprilu izselili iz občine, ker imajo volilno pravico v tisti občini, v ka-teri so bivali ua dan razpisa volitev, to je 21. aprila 1921.
Sestanki zaupnikov «Koroške slovenske stranke1" so se vršili 14. maja za deželnozbor-ska okraja posamezno, 15. maja za celo Koroško skupno. Posvetovanje je veljalo deželuo-in državnozborskim'volitvam. Dosegel se je pOpolen sporazum. O sklepih poročamo prihodnjič.
Zaupnike ..Koroška slovenske stranke" prosimo, da natančno izvrše, poverjene jim posle v volilnih zadevah, zlasti dede volilnih imenikov.
Celovec. C. gosp. dekanun Limplu, ki je postal žrtev zavratnega napada podivjanega človeka, se polagoma vrača zdravje, tako, da je upati, da bo v par mesecih mogel zapustiti sanatorij „Marija pomagaj11 v Celovcu, kjer se nahaja v zdravniški oskrbi. Gosp. dekanu je bila zdrobljena nadlahtnica, tako, da mora roko, ki je še brez moči, nositi v obvezi. Pred nedavnim je zdravnik izvršil ponovno operacijo, pri kateri je odstranil iz rane košček jekla, ki izvira od dum-dtpn krogle. Vsi koroški Slovenci sočustujemo z č. gosp. dekanom in iz srca želimo, da bi se k malu zopet vrnil Čil in zdrav med svoie rojake. Zanima nas pa tudi preiskava, ki se vodi "roti atentatorjem. Kakor izvemo, je bil delavec Erschen iz Svet-nevasi, ki je bil svoj čas aretiran in oddan v preiskovalni zapor, zopet izpuščen, češ da se ni moglo ničeserja obtežilnega dognati. Česar se ne sme iskati, se tudi ne more najti. To vemo dobro. Sicer pa tudi vemo, da se gre pri tem zavratnem napadu na č. g. dekana Lim-pla za dve vrsti krivcev: za posredne in neposredne. Prvi, ki nosijo tudi največjo odgovornost na tem zločinstvu in za katero so v prvi vrsti, odgovorni, zavzemajo ugledna mesta v sccijalnem življenju; drugi so bili le orožje prvih. Kadar pride pravi čas, se bo v tem slučaju še boE temeljto razpravljalo, ker ,.auf-geschoben ist nicht aufgehoben11.
Bistrica v Rožu. Uradno poročilo izida občinskih volitev zaznamuje v naši občini 7 so-cijaldemokratov in 7 kršč. socijalcev. To pa ne odgovor ja resnici ampak slika je sledeča: Ker je slovenska stranka, ki se je prav z veseljem pripravljala na obč. volitve na nera-zumliv način zamudila rok za priglasitev kandidatne liste, se Slovenci v veliki večini niso udeležili .volitev» Kompromis pa z nobeno
stranko niso hoteli sklenili, ker Slovenci se moramo enkrat za vselej navaditi, stopati na volišče brez kompromisov. Sicer je v naši občini res veliko narodno zavednih socijaldemokra-. tov —• vsa čast jim! — vendar pa imajo v deželi vodilno vlogo le nemški socijaldemokrati ki so nam v narodnem oziru ravno tako so-, vražni kot druge nemške stranke in zato ni! mogoče sklepati z njimi kompromisov. V naši! občini je bilo vseh volilcev 912; Soc. demokrati so dobili 525 glasov, nemška gospodarska stranka pa 102 glasova, okrog 300 glasovalcev je ostale doma. Socijaldemokrati so dobili 14; mandatov, Nemci pa 2; Da so pa nemški listi prinesli o izidu volitev povsem napačno poročilo, so krivi nemškomisleči soc. demokrati, ker so se dali snubiti od Nemcev. Na prvi kandidatni listi ki so jo sestavili socijaldemokra-ti, je bilo v vspredju vpisanih večina slovensko mislečih socijalistov. To na Nemcem ni ugajalo in so pritisnili na nemško misleče socialiste, da so kandidatno listo nrenaredili v toliko, da so zapisali vsporedno, enega slovensko in finega nemško mislečega soc. demokrata. Ker. pa je nemška štranka pri volitvi temelito po-, gorela, so pisali v liste, da je bilo izvoljenih 7 socialdemokratov in 7 kršč. socijalcev, 1 vse.-, nemec in 1 Bauernbund.
Ledince. Naš poštni urad se je nahajal že celili 16 let pri Hanželnu v Ledincali. To je bilo vsem po volji, ker ležijo Ledince v središču poštnega rajona. Ko pa je po plebiscitu prevzela zopet Nemška Avstrija upravo in ‘je nastopil vlado Heimatsdienst, zapihal je drugi veter. Že črez par dni se je pošta natihoma preselila v Zgornje Borovlje, k Borovcu, torej: tik ob mejo poštnega rajona. Večina prebis valstva in skoraj vsi uradi so proti temu pro-. testrali, med drugim občinski urad, šolsko,' vodstvo, zandamerijà itd. Toda pritožba nič ni pomagala. Med tem je dobila pošta pri Borovcu celo telefon. Drugi protest je ostal i»'o tako brezuspešen. V tretje pa je intervenirala' v tej zadevi pri poštnem ravnateljstvu v Celovcu deputacija domačinov pod vodstvom poslanca Sckatfeggerja. Poštnemu ravnatelju se je ponovno izročil predlog s 300 podpisi, da se pošta premesti na staro mesto nazaj. A kaj je bil odgovor? Poštno ravnateljstvo se ima na ukaz deželne viade in „Heimatsdicnsta“ v prvi vrsti ozirati na domovini zvesto prebivalstvo (heimatstreue Bevolkerung). G. Arnejc pa je bil nasproten, njegov sin celo pri ,,Prii-gelbandi", v taki hiši pa se pošta ne more pustiti. To odredbo poštnega ravnateljstva v Celovcu si bodemo dobra zapomnili. Tem gospodom se prav ne gre za želje in koristi ljudstva, marveč jim je merodajno in sveto samo to, kar od njih zahteva «Heimatsdienst11. Navesti imamo še drug slučaj: 12 progovnih delavcev in železničarjev se ni sprejelo v službo marveč so bili radi njihovega slovenskega mišljenja vrženi po zimi na cesto, četudi so med njimi taki, ki imajo že 14 službenih le'. .,11 “i-matsdienst11 je tako sklenil in pri tem je ostalo. Ni pomagala nobena prošnja. Ako je vprašal kak Slovenec za službo pri direkciji v Beljaku, se je zahtevalo od njega potrdilo od «Heimatsdiensta11, da je „heimatstreu“. Tako se postopa z našim ljudstvom, kot bi bili „Karntner 3. Klasse11, kakor se je izrazil o nas neki upliven Nemec.
Spodnji Rož. Koroški «Heimatsdienst je priredil za letošnje Binkošti in sicer od 12. do 17. maja t. 1. v Celovcu Zvezno zborovanje društva «Deutscher Schutzbuncl11 in „Sud-marke11. Iz dnevnega reda, ki ga obljavljajo nemški listi te dni povzamemo, da bodo zastopniki imenovanih društev, kojih središče je v Berolinu, razpravljali med drugim o svetov-; nepolitičnem položaju nemštva, o cerkvenih vprašanjih (!), o gospodarskem pomenu obmejnih qzemelj in narodnih manjšinah, o piiklo-pitvi Avstrije k Nemčiji, o- mladinskem in ženskem delovanju ter o društvenih orgauizaci-; jah; poročali bodo o ljudskih glasovanjih, o zgodovini obrambnih društev v Avstriji itd. Svoj čas je bil na programu tudi pohod v bivšo glasovalno cono A, kar so pa najbrž iz previdnosti opustili, vsaj najnovejši dnevni red te točke ne obsega. Zborovalce bo pozdravil deželni predsednik dr. Lemiš. Mi koroški SY-venei se tudi tega zborovanja ne strašimo. Ako so jim Nemci še premalo nacijonalui, jih lahko navdušujejo za svoje nacijonalne ide-
ale. Mi pa ostanemo kakor smo bli, enega du^ ha, ene krvi, torej tudi vnaprej še: Koroši Slovenci.
St. Jakob v Rožu. Proti vsakemu parlamentarnemu običaju je soeijalnodemokratska stranka pri volitvi župana glasovala za kandidata Bauernbunda, tako, da je postal župan pristaš stranke, ki je dobila pri volitvah samo 3 mandate; socijalni demokrat je z 10 odborniki si niso upali vzeti župana iz svoje srede, najbrž iz same nevoščljivosti, da ne bi prišla 'v poštev kandidatura» slovenske stranke, ki ima 9 odbornikov. Na svetu se vse spreminja. ;Tudi Bauernbund — soeijalnodemokratska koalicija ne bo večna.
Ledinee. Pri volitvah župana je prišlo do žreba, ker sta oddale obe stranki dvakrat enako število glasov. Žreb je določil za župana našega kandidata obče priljubljenega in spoštovanega Ivana Arnejca, pd. .Vaznika v Spodnjih Borovljah. Čestitamo
Blato. (Občinske volitve.) Pri občinskih volitvah je dobila Koroška slovenska stranka 379 glasov, socijald. stranka 102 glasa, Bauernbund 70 glasov. Slovenci so dobili 11 odbornikov, Sociji 3, Bauernbund 2. Za župana je izvoljen Franc. Tomič, pd. Koman. Poštenjak in vrl Slovenec. Nepopisno navdušenje navdaja vse, kar čuti slovensko, tembolj potrti hodijo nasprotniki. Veselimo se žc 19. junija. Zadnji udarec bomo dali šlevam, ki prodajajo svoje prepričanje za ničvreden papir. Občina Blato ostane nepremagljiva trdnjava. Živeli zavedni Blačani in vrle žene in dekleta!—
Sele. Pri volitvah je dobila naša slovenska stranka vseh 16 odbornikov, ker kaki nasprotniki niso nastopili. To je menda edini slučaj na Koi*oškem. Za župana je bil 8. maja izvoljen g. Ivan Jagovc, veleposetnik v Home-lišah.
Sele Par sto korakov od naše cerkve proti vzhodu stoji t. i. „turški križ'‘ kot spomin na vpad Turkov v Sele 1. 1492. To znamenito dogodbo smo videli na St. Florjanovo, Vnebohod in Binkoštni pondeljek na našem odru, ko so nam vrli naši igralci uprizorili igro ..Turški križ“. Nobena igra še ni privabila toliko gledalcev in nobena nam še ni segla tako v srce kakor ta, ki nam je stavila pred oči huda čase, pa tudi junaško odločnost naših prednikov. Igralci so svoje uloge prav dobro rešili, posebno glavne osebe so bile izvrstne. Občudovali smo pogumno Uršulo, dopadel nam je ponosni Juzuf-paša, zeblo nas je v srcu ob pogledu na izdajavca Dihurja, a v dobro voljo nas je zopet pripravil rešetar Strigalica. Naj 1)1 se izobraževalnega društva oprijela vsa mladina, ker društvo nudi dosti pouka in poštene zabave.
Blato pri Pliberku. V tukajšni občini obstoji že čez 20 let slovensko lovsko društvo, katero je imelo v najem občinski lov. Ko so po plebiscitu prevzelo upravo v coni A avstrijsko oblasti, je bil odstavljen slov. župan in vsi slov. odborniki. Imenovan je bil gerent in nekoliko prisednikov, seveda vsi zaupniki Hei-matsdiensta. V prvi seji dne 5. 12. 1920 je sklenil od oblasti imenovani obč. odbor, da se odda lov novoustanovljenemu lovskemu društvu, katero je začelo tudi takoj loviti. Ker je zadnja pogodba z slov. lov. društvom in med občino bila sklenjena za dobo od 1. 12. 1919 do 30. 11. 1924 je vložilo sl. lovsko društvo proti nepostavnemu obč. sklepu, pritožbo pri okrajnemu glavarstvu v Velikovcu, a to ni imelo poguma razveljaviti sklep Heimatsdieustlar-jev in je odstopilo zadevo deželni vladi, katera je z odlokom z dne 10. 4. 1921 št. 11325, seveda brez navedbe kakšnega vzroka protipo-stavni sklep obči odbora, potrdila. Deželni predsednik, -pa bo tudi še vnaprej zatrjeval, kako pravičen je Slovencem.
Žitaravag. Pri volitvi žulpana dne 5. maja, bil 5® (za na-io občino izvoljen sedjak demokrat Franc Oprisnifc ,p. d. 'Brezar posestnik in kovač na 'Bregu, izvoljen je z vsemi glasovi Bauernbunda in soc. demokratske stranke. Slovenci 11 po številu so od«:H prazne liste. Značilno je da so se združili pri mas (zastopniki grofov tg. Haz) in zaAcipniki delavstva. Bode pač še vc-lvko tBjele steklo v 'Dravo preden 'bodo naši delavci spoznali svoje prave prijatelje in sovražnike. Od slovenske stranko so v clbf.inskero odboru sledeči
gg. Josiip Enfiar, gòaft in trg. Žitapavas; P-rinaof Lužnik, pcsetaiik, Poljana; Jožef iCkteaSnik, pos., Zagorje; Tomaž Tcipar, pc®., Žiraitavas in Juirij pnlaššk, pos., Staravas. Svet naj tudfi izve', dia; okrajna volilna oblasti še do sedaj rh rešila osem slovenskih reklamacij'! Predlagatelj vsaj nič ne ve v tem.'.
Sgaraja Vessa. (Volitve.) Kljub vsemu prizadevanju naših nasprotnikov, obdržati eibéino pad njih turatelo, ja biiial zmaga pri občinskih volitvah naša. Dobila je Slovenska kršSaasfca; stranka 6, Bamtetrabpnd pa 4 odbornike. Za župana je bili fevoljeai' gosp. Fraine Spicer p. d. Dovnik v Stranjah. Občinske volitve so tudi našim' odipednikom petezaie, da ljudstvo viša ciEta one, kateri jkljrib vsemu strahovovanju in grožnjam, ostanejo i» kar, je bila njih mali in da naj se eden prišteva še tako k pametnim’, je vendar po nazarensko neumen, če sa misli 'talko ci ispiriti, kakor tista kura z pavovim perjem. Pa je še nevarno, da1 se jim tako ne zgodi kot kuri, 'ko so jo druge kure potem od jeze okljuvale. Novim slovenskim odbornikom, kakor tedi gosp. (županu pa (kličemo : 'Jz srca mam pozdravljeni !	Zgornjeveščani.
Bilčovs. ('Inštalacija.) Po dve inpol leti je dobila naša fatai zopet svojega župnika. 'Odkar je nepozabni gosp. župnik iAmt. Teu!', zaspal' v Gospodu, nani je paslirova]; č. igo®p. ©rpvifor tftz. Muri. Za čas® njegovega pastirovanjai se je pač marsikaj spremenilo, marsikaj smo morali prehoMi, iada vselej nas je znal tolažiti. Ra® tega bomo gosp. prcvi'zorja:, kateri na® bo v kratkem 'zapustil, pač težko posabiM. Naj mu bo na tem mestu za' vso dobrote, dušne in telesne v imenu vseh: faranov izrečena prisrčna, hra'ia. Novi naš častiti g. Župnik Jožef Štih, 'kateri je 'bil dne 8. maja t. i. na- našlo faro inštaliran, nam pa bo® prisrčno ipotedravljen! ©asi so 'časi, v katerih' živimo eefo'razburkani, vendar .upamo, di® hotno z novim našim' gospodom 'župnikom: srčno bojevali' boj zoper sovražnike iz v el letanju;, do- srečne naše zmage. Saj simo vendar tako srečni, da smo dobili za župnika našega , rojaka — Slovenca, medtem ko so marsikje dobili nemškega dušnega pastirja, kateri ne razume jezika svojih faranov. ‘Radi tega s tem večjim navdušenjem kličemo novemu našeniu g- 'župniku 'Bog Vas ohrani mnogo let 'srečns mol'n umi!
‘Mnla gera P?! Bilčovsu, Kimaj je minulo pol lete. odkar je nemila smrt tugrabiia zavedni slovenski družini' pr d'. IBistrovi na Maligori, očeta. Že je zopet potrkala 'bda žena n® vrata in prelrgal'® ravno v tej družini sinu (PavLeju nit življenja. Komaj. 18 iet star je morali' 'ukloniti gl,avo ©suri kosi bels žene. Zavedno slovensko družina fljisfecvo naj p.a tob-šj upanje, d'ai se zopet vidimo nad) zvezdami.
Bilčovs. ('Volitev žulpana.) Zmaga slov, stranke pri efcč. volitvah je po pepnansko poparila Pašo bau-ernpuntlarje. Teda že sq im-islili, da bo župan ta katerega fcedo oni hoteli. Radi tega eo se n® vse protega trudili, da bi 'slov. odbornike zbegali, da bi pri volitvi žu-ania ne bili efcni. Toda, kakor ne zmaja vihar visokih stal .gora, tako tudi naši odpadniki niso zmajali volje 'Slovenskih ednornikov. Kakor en mož so volili skupno. Izidi vo-litev, je bil 'sledeči : Prva volitev: Filip Martič 'o, (Lorene 'Šelander 1 im Franc 'Miškulnik 3 'glasove. Izvoljen 'torej prvj, 'Ker je pa g. 'F. 'Martič žu-painovai!*, že proj (do (postavitve 'geremia 'Franca Kruši«) skozi Kblet, je izvolitev 'Oidklonil. Druge volitve je bil sledeči izid: (Lorene 'Selander 6, Pavl Krušic 1 in (Franc 'Miškulnik 8. Torej je naš župan gospod Lorene Šelander. ©asi so maspnotmlki rabili v agitaciji proti mukdamjar.u' žulpanu najhujša sredstva', vendar ni jim ostato drugegu, kot glavo ihtelo ukluniti. Bripo-minjatmo še, d«a -o tudi nasprotniki volili enega, izimcl naših mož, ker jih je bilo sraiar voliti svojega, ker s (iremi glasovn so 'tako vedeli, d® ne bo izvoljen. Ta volitev je pač opomin iz® maše nasprotnike, da naj žo pridejo k tej zavesti, da je najboljše, če bi vsi vkup držali, kakor iž'e amiraj prej, ker le talko se bo zopet maseliìm ir med nami. Novemu našemu županu, pa kličemo: (Bog Te živi vrli sin slovenske matere!
BHčovčani.
(DGOSPODARSKI VESTNIKA
Vprašanje agrarne reforme.
Svetovna vojna, ki je razrušila temelje prejšnega državnega, socijalnega in gospodarskega reda, preti napraviti konec, tudi gospod-stvu veleposestnikov nad kmečkim prebivalstvom. Vsakdo, kdor je imel količkaj upogle-da v kmečko gospodarstvo prejšnjih let, je lahko opazil, kako propadajo mala posestva in prihajajo v roke veleposestnikov in drugih kapitalistov, ki hočejo svoj denar varno iu plo-donosuo naložiti v zemljiščih. Ta proces smo zlasti opažali med vojno. S tem, da posedujejo posamezniki velikanske površine zemljišč, in jim je bila dana celo možnost, svoja veleposestva s nakupovanjem novih posestev in zem-
ljišč poljubno razširiti, nastal je nekak zemljiški kapitalizem, ki je tlačil in dušil za svojo eksistenco se horešega malega kmeta in de-lavca.Po zemljiški štatistiki iz 1. 1910 štela je Koroška okroglo 400.000 ha produktivne, to je rodovitne zemlje. Ta zemlja bila je razdeljena na 47.000 posestnikov in sicer je pripadalo;,
24.589 malim kmetom 31.141 ha zemlje, 19.102 srednjim kmetom 354.610 ha zemlje, 2.707 večjim kmetom 236.742 ha zemlje, 508 veleposestnikom 391.753 ha zemlje.
Ako primerjamo te številke,' vidimo, da poseduje 43.697 malih in srednjih kmetov skupno za 6000 ha zemlje manj kot 508 veleposestnikov. V tej krivični razdelitvi zemlje pa ni iskati edine vzroke za neugodni socijalni in gospodarski položaj malega in srednja kmeta, marveč je ogrožala njegov obstanek predvsem politična in gospodarska moč lega, v rokah veleposetnikov združenega zemljiškega kapitala. Veleposestniki so vživali pod prejšnjim avstrijskim birokratskim režimom vsepovsod predpravice ali privilegije. 'Najbolj jasno se je to videlo pri volilni geometriji za koroški deželni zbor, po kateri je volilo 112 veleposestnikov 10 poslancev, dočim sta pripadla na koroške Slovence samo 2 mandata. Toda ne samo tukaj, mai-več povsod drugod je imel veleposestnik prednost in gorje je bilo j kmetu, če si je upal se postaviti svojemu vele-rodnemu mejašu ali njegovemu oskrbniku nasproti, da bi branil svoje pravice. Ako se ni uklonil prostovoljno, zgodilo se je to s silo. Začelo se mu je nasprotovati, se z njim to-žariti radi meja, servitutnih pravic itd., dokler ni bil mali posetnik popolnoma premagan ali celo pregnan s svojega posestva. A tudi s tem, da so dajali veleposestniki ozir. njihovi oskrbniki v zakup zemljišča in zaposlili na svojih posestvih delavce in obrtnike je izvajal zemljiški kapital velik pritisk na odvisne kmete in delavce, ki so mu služili kot „Stimm-vieli"' za njegove nacijonalne in gospodarske iuterese.-To smo koroški Slovenci prav bridko občutili pri vsakih volitvah, kader smo našli ves upKv zemiljškega kapitala veleposestev vselej na strani nemškega nacijonalizma, delujočega proti našemu narodnemu in gospodarskemu obstanku. Da so se zemljišča v rokah veleposestnikov v korist splošnosti, zlasti za splošno prehrano prebivalstva dežele cesto prav negospodarsko in nezadostno obdelovala ozir. izrabljala, je vsakemur še zadostno znano izza časa vojne. Pa tudi postopanje proti slovenskim najemnikom veleposestniških zemljišč po plebiscitu s strani oskrbnikov in upra-viteljstev veleposestev jasno priča, da v teh krogih še vedno ne računajo z novo dobo, ki si vstvarja nov družabni red na podlagi ustave, sloneče na splošnem, enakem in proproei-jonalnem volilnem sistemu. Zato moremo smatrati agrarno reformo v smislu pravičnega so-cijalnega in gospodarskega reda, ki naj bi odpravil dosedanje krivice, samo za vprašanje časa. Cehoslovaška in Jugoslavija sta že na tem, da izvedeta razlastitev veleposestev in ’-nzdelita zemljo med kmete. Tudi pri nas na Koroškem, kjer se nahaja cela tretjina zemlje v vokali veleposestnikov, ho treba pripraviti vse potrebno za ureditev vprašanj, ki so v zvezi z agrarno reformo kakor različne revizije lastninskih in servitutnih pravic itd. Vse to bo morala biti v prvi vrsti naloga naših poslancev, ki bodo izvoljeni od koroških Slovencev.
Nova konjska bolezen. Zadnje tedne se je pojavila v nekterih avstrijskih deželah, tudi na Koroškem nova konjska bolezen, ki je povzročila že veliko škode. Najprej se je mislilo, da je neka vrsta mrtvo uda v križu, pri kte-rem ohromijo zadnji deli in je voda pomešana s krvjo. Pri novi bolezni pa ohromijo prednji deli, zelo pogostokrat tudi goltanec, tako da bolna žival pač' more žvekati, a ne požirati in spušča krmo zopet iz gobca. Ohromijo tudi žvečivne mišice, čeljustni deli otečejo in žival more odpreti gobec le za en ali dva prsta široko. Tako mora žival lakote poginiti. Strokovnjaki še niso edini, kakšna bolezen je to, Nekteil menijo, da gre za okužen,je hrbtnega mozga. Drugi zopet trdijo, da povzročajo bolezen gliste (črvi v črevih), takozvani sklero-stomi, in zato dajejo tako obolelim konjem razna sredstv.a in zdravila zoper črve.
Izdajatelj: Sirotek Bohumil. - Odgovorni urednik : Ž i n k o v s k. y Josip. — Tiska Lidova tiskarna (kom. družba), Wien, V., Margaretenplatz 7.