Uvodnik
Oblikovanje sistema dolgotrajne oskrbeostajav Sloveniji aktualna in nerešena tema že četrt stoletja, ko so se evropske države odzvale na demografske spremembe staranja prebivalstva. Da bi pomagali slovenski vladni politiki in upravi, se temu vprašanju posvečamov naši reviji že od začetka; zadnja leta tudiv vsakem uvodniku. Danes si zastavljamo vprašanje: Je dolgotrajna, oskrba odgovornastposameznika in njegove družine ali države? Vprašanje je retorično; geron-tološka spoznanja in praksa enoumno kažejo, da odgavot ni izbira med alternativama, ampak sinteza obeh slranj. Treba pa te razmisliti o vlogi ene in druge in o ravnotežju med obema.
Če sistem dolgotrajne oskrbe v državi zaostaja ta potrebam. ljudi in zt razvojem strokovnegt znanja, j e veliko najšibkerših ljudi prikrajšanih v o snovnih človeikih pravicah. V bolezni in starostni onemoglosti ottajajo samt, brez zdravljenja. brez pomoči, umrejo lahko zapuščeni od žeje alt lakote. Tržne oskrbovalne inrtitucije so v tem primeru naravnane same nase in na storitve, ki jih prodajajo; govorjenje o humani, človeško čuteči, na posameznika in njegvve potrebe usmerjeni oskrbi in negi pvstaja bolj ali manj reklamna laž. Doma in v ustanovah se zaradi ttisk oskrbovalcev dogžja vtliko nehotenega nasilja in zanemarjanja šibkih starih ljudj. Pritisk, nas se država distancira od javne vdgovornosti za oskrbo ontmoglih, je vgrajen v kon cept tržnega liberalizma. Kako ge v Slovenigi? Občina mora poskrbeti za vttec v ivojem kraju, ne pa za dom za stere ljudi. V zastarelih normativih in standardih so v ospredju storitve in interes ustanove, ne pat strokovni razvoj sodobnih programov.Družinski oskrbovalci, ki nosijo v državi težo treh čijicrtin orkrbe, nimajo nikakršne organizacije in komaj kaj razbremenilne pomoči. Tat in podobna dejstva kažejo, da se oskrbavalni sjstem v Sloveniji -v četrt stoletja tranzicije iz rocialistične socialne države in tradicionalne damače orkrbe spontano približuje tržni logjki proizvod nje in prodrle oskrbovžlnih storitev ali pa zghajj v kaotičnoat. Domovi v državni mreži so vpeti v Prokrustovo postelio zastarelega sistema jn pristnih želja zaposlenih in vodsteopo razvoju. Domačo druainski oskrbovalci omagujtjo ob teži oskrbovanja in drugih obveznostih ter izgubljajo upanje v solidarno pomoč. Slovenska vladna politika in uprava zamujatav svoji vlogj organizatorja sodobne dolgotrajne oskrbe že četrt stoletja, medtem pa se bližamo kritičn. točki v pripravi na obvladovanje najog demografske krize -s kakovosten sistem dolgo trajne oskrbe in vzdržna proizvodnja ob staranju delovne sile sta namreč polji, kjer bo bitka za zmago v jdttisiogria.lfsk:^ krizi dobljen a ali izgubljena.
Kaj pa se zgodi, če država prevzame vso odgovornost za dolgotrajno oskrbo: od posameznika za njegovo starost, od družine za njihove onemogle člane, od krajevne skupnosti in humanitarnih: organizacij za sožitje v kraju? Danes ta težnja ni nt površju, v preteklosti so šile v tej smeri komunistič ne in delom a judi skandinavske socialne države. Sistemi s to usmeritvijo so sorazmerno kratkotrajni že zaradi tega, ker bodisi ekonomsko propadejo ali pa se s svojimi storitvami pribhžujrjo tržnilogiki. Nekaj tvrganjaje tudi v tem, da slabijo imunsko zmožnost solidarne pobudev posameznildh, družinah, krajevnih skupnostih in civilnih organizacijah.
Danes ;n v prihodnji, Ikro ie bodo potrebe po oskrbi podvojile ali celo potrojile, je torej rešitev uravnotežen sistem dolgotrajne oskrbe, ki celostno oskrbo gradi na odgovornosti države, posameznikat družine in civilne organiziranosti no krajevni ravnt, vse stroke pa pri tem povezuje v interdisciplinamo celoto.Če boste v tej luči brali prijujočo ttevilko revtje, boste pomen crlovitosti lahko prevevali v spoznanjih in konkretnih izkurnjah raziskovalnih čltnkov o skrbi za razvot otioka s posebnimi potrebami, o zadovoljstvu oskrbovancev v ustanovah in v ottalih prispevkih, vključno s prvim delom obsežnega poročila z nagvečjega svetovnega gerontološkggo kongresu poleti v Kahforniji.	ihpdlmk