Izhaja vsak četrte4. Oer a mu je { 3 K na leto. (Za Nemčijo 4 K, иа Ameriko in drugo tuje držnve o IC.) \\ — Posnmozne številke »o prodajajo " po 10 • inarjoT —— Slevenslcemu Ijudsivu v pouk in zatove. Spisi in dopiP' se pošiljaio: Uredništvu „Domoljuba" LjuOljnna, Kopitaneva ulica. Naročnina, reklamacije in in-poroti pa: Upravništvu „Domoljuba*, -Ljubljana, Kopitar;eva ulioa— Štev. 33, V Ljubljani, dne 16. avgusta 1917. Leto XXX. za njegov rojstni član poklonil v imenu 17. pešpolka četovodja Vid Ambrožič 17. 8. 1917. V časih težkih, velikih živimo, krvavimo, — bedo, glad trpimo. Kaj podpira nas, krepi, tolaži? Kaj nam muke in trpljenje blaži? . Pač zavest, da imamo cesarja, kakor ga še bilo ni vladarja na prestolu naše očetnjave; to krepi nas, nam sladi težave. Prvič danes rojstni dan praznuje, kar pravično, modro nam kraljuje, kar preslavnih dedov tron zašel je Avstriji v ponos in nam v veselje. Mlad po letih, velik pa v modrosti, po vrlinah svojih in kreposti, je v poklic visoki se poglobil; srca vseh takoj si je pridobil. Z vencem ljubkih zgodb že je ovilo ljudstvo mu osebo ljudomilo; Polno hvalo o cesarju novem in o zlatem srcu je njegovem. — V težkih časih žalega spomina, v vojni strašni, da ji zgodovina pa pozna enake v vekih davnih, 'c za«cl prestol očetov slavnih. v srcu želja prva mu je bila, konča se strašne vojske sila! Mir sovragom svojim je ponudil, üa sc mu je celi svet začudili Roko, ki jo je ponudil v spravo, je odbil sovražnik svojeglavo; sredstva cesar nova pa izbira, da pripelje nas do sreče, mira! On je, ki solze nam z lic otrne, ljubi mir — skor upamo — povrne; nanj ves svet se zdaj ozira, vsak od njega pričakuje mira! Duh ves nov po Avstriji, zdaj veje. — Kdo dobrote njega vse našteje, M smo jih prejeli, kar nas vodi — :ni posebno — tlačeni narodi! Kdo za ponedolžnem je trpeče se zavzel, odprl jim temne ječe, spustil jih na svobodo tisoče?... — On, enako vsem pravičen oče? Kdo povrnil ljudstvu je ustavo, da. določa samo svoje pravo? Kdo odprl spet zbornice je vrata?.. — Cesar ljubljeni naš, duša zlata! Kdo omilil trde je zakone pr,. vojakih? Kdo nam stri je spone, kdo odpravil »vezanje« sramotno?.. Cesar mili naš, z rokö dobrotno! ------Bog te živi, cesar ti naš mladi! Zate kri, življenje damo radi! Dokler cesar tak, kot ti jo vlada, Avstriji se bati ni propadali Ob triletnici vojske je prinesel nemški list (graška »Tagcspošta«) primero med tedaj in sedaj. Pred tremi leti. Nemčija je napovedala vojsko Rusiji in Franciji. V br-zem pohodu je upala streti francosko moč in polom se z Avstrijo obrniti proti Rusiji. Preden bi listje odpadlo, je upala, da bi bila vojska končana. A zasukalo se je vse drugače, i. avgusta je napovedala Anglija, da bo šla z vsemi svojimi silami v boj za Francosko. Neka težka tesnoba je zavladala po Nemčiji. Kaj bo z morjem? Kaj s prehrano? če ne ho mogoče dobivati fffVeža preko morja? Strašno sovraštvo se je vnelo zoper Anglijo. V clivjih pesmih so začeli klicati maščevanje na Angleže. »Bog kaznuj Angleže!« tako so se po-"dravljali mnogi na Nemškem in tudi iri nas. Če je kdo obsojal ta klic, bi umalu ne bil dosti domoljuben. A kako je danes? se vprašuje v nbmškem listu vojak s fronte. Saj zmagujemo. Naše čete stoje na sovražnih tleh. A ni več tistega navdušenja in tudi tistih pesmi ni več. Vnemarno beremo vojna poročila. Mimo teh poročil nam sili oko in išče po listu, kaj bo z mirom in pa kako bo s prehrano. Ali bo skoraj mir? Naj bo že tak ali tak! Ali bomo dobili premoga za zimo? Kako je z moko? Ali bo dala Ogrska, kar bi po vsej božji in človeški pravici morala? Kako je s krmo? Ali borno morali res še to živino prodati, kar je imamo? Odkod bomo pa potem dobivali mleka? Tudi sovraštvo, pravi dalje vojak, se je začelo ohlajati. Tisti nekrščanski — in nenemški klic, dostavlja nemški vojak — »Bog kaznuj Anglijo!« je potihnil. Potihnile so tudi tiste grožnje: boj do uničenja! pogazimo jih! po njih, da bodo kri cedili! Tako govorjenje se je umaknilo mirnejšim besedam. Časten mir hočemo, a uničiti nikogar nočemo! Že-se govori o sporazumu narodov, 2e se umeva, da ne more biti več, kakor je bilo. Ne več hujskati naroda na narod, ne več tlačiti slabejših, ne več misliti samo na vojsko, ampak zavedati se, da je zemlja za vse, da vsi ljudje so bratje, bratje vsi narodi, da moreta osrečiti narode le pravičnost in ljubezen! Tako nekako nemški vojak. Pozno je to spoznanje, a bolje pozno kakor prepozno! Ko bi bili narodi poslušali svetega Očeta, ne bi bilo treba treh let tako strašne preizkušnje. Ali ni sveti Oče vsega tega že izpočet.ka povedal? S silo, je dejal, se ne bo ustanovilo srečno razmerje med narodi, ampak samo s sporazumom, s pravico in ljubeznijo! Zakaj vojska, ko so drugi pomočki? Zakaj strašno prelivanje krvi in neizmerno razdejanje, ko bi se lahko mirno in po pameti med seboj pogovorili in dogovorili? Svetega Očeta narodi niso poslušali, sedaj je pa triletno gorje svetovne vojske izsililo to spoznanje in priznanje. Pozno je, a upamo, da ne še prepozno! Brez mere trpljenja bi ne bilo, brez mere uničenja in opustošenja, brez mere neznosnih bremen, ko bi bili pred tremi leti poslušali svetega Očeta. To trpljenje bo segalo tudi še v prihodnost. Koliko onemoglih in bolnih ljudi, kakšno pomanjkanje še leta in leta, kakšna bremena in davki! Vendar ni še prepozno! Ni še vse uničeno, še je mogoč nov rod in nova prihodnost in novo življenje. Morda je Bog prav zato pripustil to strašno vojsko, da bi ljudje sami preizkusili, če niso hoteli verjeti njegovim namestnikom, da more osrečiti narod еДе krščanstvo, le krščanska pravičnost, in ljubezen, le krščansko življenje po božjih zapovedih in pravičnih človeških postavah. Če bo sad vojske to globoko spoznanje, tedaj se bo tudi gorje te vojske izpremenilo narodom v blagoslov. Naš cesar resno hoče mir. To nam je v veliko tolažbo. Zakaj prepričani smo, da bo Bog to blago voljo blagoslovil. Kdor hoče vojsko, tistega naj vojska pokori, a kdor resno hoče mir, tistemu naj bo delež blažen mir! Pregled po svetu. Ilirsko kraljestvo. Dne 7. avgusta je imel Jugoslovanski klub sejo na Dunaju. S prvotno zahtevo o združitvi vseh Jugoslovanov v eni ccloti pod habsburškim žczlom — bo komaj kaj. Izpolnitev te zahteve bi bil pogoj, da bi Jugoslovani poslali zastopnika v parlamentarno ministrstvo. Kakor se bere tned vrsticami bi bili zadovoljni tudi z 2* Ilirskim kraljestvom, kajti Madjari (pa menda tudi večina Hrvatov) bi zaropotali, če bi kdo hotel količkaj posegati v njih namišljene, pravice do hrvatskih in srbskih pokrajin. Ilirsko kraljestvo bi obsegalo vse dežele, kjer prebivajo Slovenci, zraven pa še Dalmacijo. Vlada bi se baje sprijaznila z neko večjo avtonomijo v okviru deželnih mejd. Bomo videli, če bo kaj dežja iz tega grmenja. -- Ker so Jugoslovani, Čehi in Poljaki. Rusini in soc. demokratje odklonili vstop v parlamentarno ministrstvo, bo vitez Seidler sestavil skoro gotovo v kratkem uradniško ministrstvo, v katerem bo tudi zastopnik Jugoslovanov. Za Bosno in Hercegovino se potegujejo vplivne osebe na Dunaju. Zahte^. vajo predvsem, da se skliče bosanski sabor, kjer bi poslanci razložili svoje zahteve in povedali razne pritožbe. Ču-je se tudi, da bi se sabor pridružil jugoslovanski izjavi v dunajskem državnem zboru, kar bi pa bilo silno zoprno madjarskim politikom. — V Bosni se čuti deloma silno pomanjkanje osobito v krajih, ki so bili po vojski opustošeni. Okrog 200 oseb je baje umrlo lakote. Prava zmešnjava mora vladali na Ruskem če je le polovica res, kar pišejo osobito nemški časopisi. Zmeda je gotova in umljiva, ker ni pravzanrav nobenega gospodarja. Anarhija jo pa kruta vladarica. Kerenskij nastopa kot diktator, a proti anarhiji (brezvladje) nima moči. Nemire vodijo žene onih vojakov, ki so na fronti, deloma pa dezer-terji, ki so skupno priredili v Moskvi, Kijevu, Kazanu, Saratinu, Tiflisu in Baku velikanske demonstracije z zahtevo, na j so sklene mir in zvišajo podpore. Tudi na Finskem so izbruhnili novi nemiri. Na Kavkazu sta bili vrženi dve bombi na vlak, v katerem se je vozil poveljnik ondotne armade in francoski general Jones, ki je bil nevarno ranjen. Ministri za vnanje zadeve se oglašajo. Sedaj je izpregovoril angleški vna-nji minister Balfour. Ali o miru? Tudi. Trdil je najprej, da na Angleškem ni nobenega politika, ki bi zahteval, da se angleška posest pomnoži z evropsko celino. »Jasno je,« tako je rekel, »da nismo iz sebičnih namenov začeli vojske. Želimo si tudi miru prav tako resno, kakor katerakoli država.« . . . Ali mož želi izboljšati zemljevid tako, cla- so vrne Franciji, kar se ji je pred 40 leti vzelo; Nemčiji pa narekuje, da se mora oprostiti in osvoboditi (!), drugače evropski mir nc bi bil zavarovan. — V isti seji (30. jul.), ko je govoril Balfour, je zahteval poslanec Holb, naj se vpraša, če je Nemčija pripravljena izprazniti Belgijo, Francijo in druge zasedene države. Grčijo so čisto priklenili. Grški ministrski predsednik Venizelos je podpisal dekret, s katerim se pridružuje Grčija londonski pogodbi, da ne sklene posebnega miru. Pred II. soško bitko. -- Laški letalci zopet nad Puijem. — Trdo. vraten ruski odpor v Bukovim. — Velika bilka v Karpatih. — Ofenziva Mackensenovo armade severno odFoeimov. — Siini boji pri Yperini; sovražniki nadaljujejo ofenzivo. ITALIJANSKO BOJIŠČE. Topovska bitka na Krasu. Na primorskem bojišču vedno bolj narašča topovski ogenj. Sovražna, kakor tudi naša artiljerija, nastopi večkrat z vso silo. Bobnenje se sliši daleč naokrog; v tihih nočeh se v Liubljani čisto razločno slišijo posamezni pretresajoči streli. Vsa znamenja kažejo, da smo tik pred enajsto soško bitko, če nismo že v njej. Tudi v Tirolab živahno grme topovi, še bolj delavni pa so posamezni pehotni oddelki. Nov letalski napad na Pulj. Zadnje čase imajo italijanski letalci posebno veselje nad Puljem. Ponoči od 8. do 9. avgusta so ga zopet obiskali in metali v mesto neprijetne pozdrave v obliki vclikili bomb. Vrgli so jih okrog 90. Naše uradno poročilo naznanja, da niso naredili nobene vojaške škode, le privatne hiše so nekoliko trpele, dve osebi pa sta bili lahko ranjeni. Italijani poročajo, da so zadeli arzenal in tudi naše vojno brodovje v pristanišču. RUSK0-R0MUN3K0 BOJIŠČE. V Galiciji čistijo zavezniki zadnji košček galiških tal in pode sovražnika, Ob Brodiju in mejni reki Zbruč je liilo več manjših prask. Avstrijske in nemške čete so se ustavile deloma na levem, deloma na desnem bregu te reke. Rusi so tu zbrali precejšnje množice vojakov, in so na več mestih skušali prepoditi zaveznike z ruskega ozemlja. Rusi trdovraSno branijo zadnji kos Bukovine. Ob reki Moldavi, Sučavi in ob Seretu avstrijske čete še vedno prodirajo proti meji romunske Moldavije, toda prodiranje gre le počasi naprej, ker se Rusi nad vse trdovratno branijo. Rusko vojno vodstvo dobro ve. da jim tu preti zelo velika nevarnost. Ako bi se namreč avstrijskim četam na tem mestu posrečilo udreti ob Moldavi, Seretu in Prutu v Moldavijo, potem bi monui Rusi in Romuni popustiti še vso ostalo Romunijo. Na to se Romuni že pripravljajo, ker vse, kar le more, beži čez mejo na ruska tla. Vsled tega so Rusi vrgli velike sile preti našim prodirajočim armadam in začeli celo z ofenzivo v prostoru med Sučavo in Prutom. BrezoD; zirno so gonili velike množice čet proti napredujočim zaveznikom. Večkrat so ruske množice naskočile v gostih vrstah, pri vasi Prevordfcie n. pr. so se osemkrat navalili. Za rusko infantenjo je pritiskala njih konjenica. W je g°nlj la množice k napadu. Toda vsi rus*« napadi so se izjalovili. Počasi, toda 3W no potiskajo naše čete ruske nazaj, vzele so mesto Radaue in stoje tik pred mesti Seret, Sučavo i Gurahuinoro. Velika bitka v Karpatih. Kake tri tedne že napadajo romunske čete ob Ca sinu in v gorovju Casinului. V prvih bojih se jim je posrečilo, da so vrgli naše maloštevilne čete nazaj na mejo, toda naša ojačenja so ustavila njih na-ualjno prodiranje. Tudi pretečeni teden so Romuni v tem prostoru pošiljali vedno nove četo k napadu. Doživeli so kr'ave izgube, dosegli ničesar. Prejšnji teden je pa začela naša karpatska armada pod poveljstvom generala Rohra, na vsej karpatski črti ofenzivo. V divjih pragozdovih in ob karpatskih prelazih so se razvili zelo krvavi boji. Vrh za vrhom morajo avstrijsko-nemške čete osvojiti; romunska armada se obupno brani, ker ve, da gre za zadnji kos njilv domovine. Toda vsi romunski napori ne izdajo dosti. Ob prelazu Tölgyes potiskajo zavezniki Romune v dolino Bi- stojanke. Dne 7. avgusta ob pol 5. uri zjutraj se je pričel bobneči ogenj na sovražne postojanke severno od Fočanov; nato so naskočile zavezniške čete, udr-le čez ruske postojanke — in popoldne istega dne so stale že 16 kilometrov za sovražno črto. V hitrem prodiranju so Nemci zasedli več važnih krajev. Romuni so hitro vrgli proti Mackensenu vse razpoložljive čete; 12 regimentov so poslali v boj, da iztrgajo izgubljeno ozemlje, toda vsi napori so bili zaman; Mackensenova armada je vse potisnila nazaj do reke Sušita, prekoračila na nekaterih točkah to reko in se ustalila na gričih levega brega. Iznova so se Romuni vrgli proti napredujočim Nemcem; v 15 vrstah so napadali njih regimenti, toda nemške strojne puške so tako razredčile njih vrste, da so se morali zopet umakniti. V te boje so posegle že tudi novodošle avstrijske čete. Rcmuni so dosegli v teh bojih zelo velike izgube. Bolgari in Turki razkladajo čebulo. strice, vsa romunska bojna črta južno od Bukovine se že polagoma ruši in drobi p o c. žilavim pritiskom zaveznikov. Najhujši udarec pa je zadnji teden zadel romunsko armado ob Ojto-škem prelazu. Tu so avstrijske čete stric sovražni odpor severno od onega Prostora, kjer so Romuni napadali. Naše Čete so v srditih bojih'vrgle sovražnika s Karpatov v dolino reke Trotus in dosegle mesta Grozesci in Slanic. Pri tem je bilo ujetih 1400 Romunov in zaplenjenih 30 strojnih pušk. Mackensenova ofenziva. Od treh strani pritiskajo zavezniki proti Mol-|>aviji. Od Bukovine proti jugu, čez Karpate in od juga. Več mesecev je Mackensenova armada ob dolenjem Se-''etu popolnoma mirovala. Ko je pa vse obračalo oči na boje v Bukovini, je pa Mackensen nenadoma udaril pri mestu fočani. To mesto so zavezniki .osvojili januarja 1917. Severno od mesta So zgradili Rusi in Romuni močne po- FRANCOSKO BOJIŠČE. Silni boji pri Ypernu., Angleško-francoska ofenziva v Flandriji traja dalje. Nad en milijon mož so samo Angleži poslali na tem prostoru v boj, ofenzive so se pa udeležile tudi francoske, belgijske in celo ameriške čete. Boji so nadvse grozoviti. Ozemlje je vse pre-preženo z rekami in s kanali; že v mirnem času so bila tla zelo močvirna, danes pa je flandrijsko bojišče velikansko močvirno morje. Bregovi rek in potokov so razbiti, kanali zasuti in razdrti. Nemci so bili v tem ozemlju zgradili kritja nad močvirnato zemljo, njihove postojanko so bile pozidahe z velikimi cementnimi zgradbami, ki jih je pa sovražno topništvo razbilo. Vojaki so morali iskati kritja v lijakih, ki so jih izkopale granate, toda vsled močvirnih tal so se ti lijaki takoj napolnili z vodo, v kateri je utonilo mnogo ranjencev. Vsa mesta so porušena. V tem prostoru so pretečeni leden Angleži zo- pet večkrat napadli, toda uspehov niso dosegli. Na vsi francoski črti sc bijejo; zlasti prostor pri St. Quentinu, Reimsu in Soissonsu je bil pozoiišče krvavih spopadov, ki pa niso prinesli nikomur posebnega uspeha. RAZNA BOJIŠČA. V Macedoniji so bili mestoma hujši topovski boji. Pehota je ostala mirna. Sovražna armada čaka na grško pomoč. V Albaniji manjše praske patrulj. V Arabiji, Perziji in Mezopotamiji sovražniki mirujejo. Na morju podmorski čolni ne počivajo. Skoro vsak dan poroča nemški urad o novih potopitvah. Tedenske norice. Prvikrat praznuje Karel I. (17. avgusta) kot avstrijski cesar svoj rojstni da>i. Ko nam je vsemodri Bog v treh vojnih letih dajal okušati polno kupo grenkobe in gorja, imamo vendarle veselo zavest in tolažbo, da smo v osebi mladega cesarja Karla prejeli od božje previdnosti modrega vladarja, ljubečega in skrbnega skupnega očeta, ljudo-I milega in krščanskega gospodovalca, i ki čuti s težko prizadetimi svojimi na-| rodi, ter se poln gorkega sočutja do vseh, kateri z njim trpe na bojišči)) in v zaledju, karmoč prizadeva, da bi ljubo domovino osrečil s skorajšnjim častnim mirom. V kratki dobi težkih vladarskih poslov in neznosnih bremen, ki mu jih nalaga kruta vojna, si je naš dobri in preskrbni cesar osvojil srca vseh, ki so na bojiščih, ali na domovih. I Naj ljubi Bog skoraj podeli njemu in ! mili družinici njegovi boljših in srečnejših dni! Naj goreče molitve, ki jih pošiljajo ta dan vsi podaniki širne Avstrije, v nebo, ganejo božje Srce Jezusovo, da pošlje mirovne angele tudi do sovražnih dežela. Viteški križec Franc Jcžsiovega reda z vojno dekoracijo je podeljen gosp. Ivanu Bešter, dekanu v Postojni. Hudo nam je za zvonove, ki jih jem-ljo za vojne namene. Ljudstvo in Cerkev žrtvuje tudi to za domovino, ako mora biti tako. Žrtev imenujemo to dajatev, kajti našemu ljudstvu zvon ni le kos kovine in te dajatve ne ceni le po vrednosti brona, marveč zvon mu je prijatelj v trpljenju in veselju, mu je spremljevalec od zibeli do groba. Pristavimo še to, da bi veliko laglje pogrešali marsikateri spomenik iz brona, ki nima ne umetniške, ne posebne zgodovinske vrednosti, kakor pa zvonove. Kako lepa prilika bi bila, da bi sedaj spravili s pota nemarno in umetniško izkaženo podobo, bolje spako nad Prešernovim spomenikom v Ljubljani, Deželni gospodarski svet za Kranjsko, ki je jel poslovati, ima 10 članov. Od teh imenuje deželni odbor 3, trgovska zbornica 2, druge pa deželna vlada. Kmetijstvo je zastopano samo po članih, imenovanih od deželnega odbora. Prvo sejo je imel ta svet 8. avgusta; 3i vodil jo je dvorni svetnik Lasehan. Na dnevnem redu je bilo poročilo ljubljanske podružnice zavoda za promet z žitom o delovanju tekom zadnje dobe. Leta 1916.-1917 je zavod na Kranjskem pobral sledeče množine, pridelkov: nad 8000 stotov pšenice, 2500 stotov rži, 3600 stotov ječmena, 2000 stotov ajde, 1800 stotov koruze, 13.000 stotov ovsa, 9300 stotov fižola, 3000 stotov prosa in nad 100.000 stotov krompirja. Poti-eba dežele na moki je znašala nad 271.000 stolov, dovoza je bilo pa le 175.000 stotov. — Sladkorja za vkuhavanje sadja pride na kranjsko 10 vagonov, Ljubljani se je odkazalo poldrugi vagon. — Živahno so nekateri zborovalci, zlasti deželni poslanec Dermastia, ugovarjali rekyiziciji sadja in mlevskim kartam; prav tako jo tudi opozarjal na nevarnost, ki preti deželi vsled rekvizicije sena. Nagfe smrt. Hipno je umrl ubit od električnega toka 13 letni Robert Brun-skole z Bleda. Splezal je na drog z električno napeljavo, da bi oprostil neko papirnato igračo. Kljub pazljivosti se je približal žici, tok se je strnil in drugače j ako marljivi in zaledni deček je padel mrtev na tla. Ponesrečil se je v triglavskem pogorju gorski vodnik Franc Urbas, ko je polagal sol divjim kozam. Padel je in se do smrti pobil. Mengeška pivovarna je prodana graškemu pivovarniškemu kartelu. Zopet suša. Na Dolenjskem tožijo, da je suša ustavila in deloma zamorila vso rast; pozna se zaostanek povsod: na njivah, travnikih, vrtovih in v vinogradih. Prvi pridelek slab, drugega skoraj nič —; lakota neizogibna. Bog daj pomoč! Na Notranjskem je par-krat pomalem deževalo. Zaradi krmil. Na Dunaju je bil dne 7. avgusta posvet zaradi razmer, ki so nastale v južnih deželah glede sena in slame. Navzoči so bili poleg ministra Höferja zastopniki najvišjega armad-nega poveljstva, vojnega ministrstva, ministrstva za deželno brambo, prehranjevalnega urada in zastopnika dežele Kranjske msgr. dr. L a m p e. Pri ti priliki je dr. Lampe podal sliko dejanskega položaja, koliko je bila naša dežela prizadeta po dajatvah že lani, da so pa druge dežele v dajatvah na senu zaostale. Leios je suša pri nas utronobila polovico sena. Dajatev, ki se sedaj nalaga, se mora razdeliti na vse dežele tudi v zaledju. Ožje vojno ozemlje naj se pa ohrani za slučaj sile. Po poročilih vojaških zastopnikov se je sklonilo priporočiti, da se Kranjski naložene dajatve le toliko časa vzdržuieio. dokler je to n c o b h o d n o potrebno in nc bo dovoz iz zaledja popolnoma pokril potrebščine. Bo smrti se je ponesrečil posestnik Jožef Slivnik iz Gorij dne 6. avgusta. Ko je sekal drva, se mu je spodrsnilo, da -ga je padajoča bukev stisnila. Čez eno uro jc izdihnil. Pokojni je bil zgleden gospodar in blag oče svoji družini. Mir duši! 4i Zažgal je na Krtini devetletni begunec slamnato streho posestnika Paštebarja; požar, ki je nastal, je uničil njemu in sosedu — vse. Ni novica. P. n. odjemalce, ki jim je naročnina potekla že koncem junija, vljudno opozarjamo, naj hitro plačajo še za drugo polovico, da se jim list ne bo ustavljal, — Dalje prosimo vse naše naročnike, posebno pa vojake na fronti, naj pri vsaki premembi sporoče poleg novega, tudi svoj sturi naslov. Naslovi naj bodo razločno pisani in natančni, S tem bo prihranjenega mnogo dela in truda, Vofaške novice. — Vsi čmovojniki in vojni prostovoljci letnikov 1865, in 1866, gredo na dopust. Vsled Najvišjega povelja z dne 21. maja 1917 so bili poslani na dopust vsi črnovojniki rojstnih letnikov 1865 in 1866, iz-vzemši gažiste, pripadnike črnovojno obveznih korporacij in prostovoljce, Z Najvišjim lastnoročnim pismom z dne 7. avgusta 1917 se je pa gornje povelje rpzširilo tako, da se morajo tudi člani vseh črno-vojnoobveznih korporacij, torej posebno vpisani strelci in pripadniki prostovoljskih formacij, dalje tisti, ki so za čas vojne prostovoljno vstopili v skupno armado oziroma mornarico, ki so bili' rojeni leta 1866. in 1865. oziroma še preje — ako sami це prosijo, da smejo še dalje ostati v aktivni vojaški službi — čim preje, najkasneje pa dne 15. septembra 1917 poslati na dopust. Pciiv k prijavi v vojni pogrešanih vojakov, ali vojakov, ki so prišli v vojno ujetništvo. Ker je vsled nepričakovano dolge vojne število pogrešanih izredno na-rastlo in se po izkušnjah z gotovostjo lahko sodi, da velik del prijav pogrešanih sloni na napačnem zapisovanju imen, na pomanjkljivih navedbah osebnih podatkov, na pomanjkanju naznanil iz vojnega ujetništva, na potvorjenih nuliških zapiskih iz sovražnih dežel i. t. d,, je 10. oddelek vojnega ministrstva sklenil, da naj se pozove prebivalstvo k sodelovanju pri popravljanju napačnih naznanil in sicer tako, da zbira naznanilne liste, s katerimi naj se naznani: Ime in priimek, šarža, vojaški oddelek, rojstni kraj in leto, pristojnost in leto, katerega je bil pogrešani potrjen, na katerem bojišču se je nazadnje nahajal, katere bližnje okoliščine so o njem znane, kdaj in odkod je zadnjič pisal. Za naznanila pogrešanih vojakov določeni naznanilu! listi se dobe brezplačno pri obč, uradih, v Ljubljani pri Mestnem magistratu. Po izpolnitvi naj jih občinski uradi pošljejo Rdečemu krjžu pod uradno kuverto z naslovom: »Rote Kreuz-Askimftstelle, Dunaj, I. Stock im Eisen-Platz 3-4«. Prošnje za dopust. L. 1915. jc bilo treba rešiti 50.000 prošenj za gospodarske dopuste. Lani je to število narastlo do 250.000; letos se je dvignilo do 800 tisoč. Umevno, da teh prošenj ni bilo moč redno rešiti. V državnem zboru je bil vložen nujni predlog, naj bi se stvar uredila in pospešila, Generalni polkovnik Kövesz jQ Imenovan za maršala. 1 o odliko mu je cesar podelil, ko je pretekli teden obiskal Bukovino in glavno mesto Černo-vice. — Podmaršalu Fabiniju je cesar pripel Leopoldov red I. razreda z meči. Prijatelji miru. Sv. oče Benedikt XV. se trudi zopet z novimi poskusi za mir. Na Angleškem je bilo v nedeljo (5. avgusta) 13 shodov, ki so jih sklicali prijatelji miru. — Kerenskij je izrazil željo, naj se sporazum v Londonu izrazi za mir brez anekaij in vojnih' odškodnin. Napad letalcev na Pulj v noči pred 4. avgustom je napravil, med prebivalstvom dovolj strahu, kajti do 25 letal se je vrtelo od polnoči do treh nad trdnjavo in nad okolico v višini 3000 do 4000 metrov, tako da jih niti žarometi niso mogli odkriti. V mesto je padlo 20 bomb. Nekaj hiš je bilo poškodovanih, blizu kolodvora jo gorelo. Ubit je bil med .drugimi sin odličnega Hrvata Gazana. Padel je na italijanskem bojišču 28. julija dijak škofovega zavoda v Št. Vidu — Joško Arhar iz Trebče vasi pri Žužemberku. Pokojni je bil vseskozi zgleden mladenič. — Pokoj duši! Umrl na dopustu. V Gorjah si je po nesreči zastrupil, kri ranjenec Anton Černe. Bojeval se je v Galiciji, kjer ga je zadela krogla, ki mu je obtičala v životu. Pri vlačenju brane se je ranil in s tem zastrupi! kri, da je moral umreti. Bil je blag in nepokvarien mladenič. P. v m.! Slovo pred smrtjo, Črnovojnik Mihael Božnar, doma v Stari Oselici pri Žireh, je bil deset mesecev na tirolski fronti. Vsled hudega prehlaienja je prišel v bolnišnico v Pragi, kjer je umrl. Zapušča žalostno ženo in eno hčerko; sinček mu je umrl med odsotnostjo od doma. Ko je videl, da mu bo treba umreti, se je poslovil pismeno od ljubljene žene tako-le: »Ljuba moja tudi na onem svetu nepozabljena žena! Moral bom tukaj umreti. Ne žaluj za menoj, saj ne bom nikoli nate pozabil. Delaj, kar boš lahko; ni treba toliko trpeti, saj na svetu vse mine. Ni bila božja volja, da bi hčerko Ivanko še videl na tem svetu. Kar Bog naredi, vse prav stori. Nekoliko ložje mi je iti s lega sveta, ker si vsaj ti mene enkrat obiskala. Bog ti daj dobro, kolikor dni ti bo prisojenih na tem solznem svetu, Lepo te prosim, ne pozabi name, moli zr.-mc, kadar dobiš sporočilo, da mc ni vec. Ne žaluj preveč po meni, da nc zboliš in ne pustiš nedolžnega otroka. Uči jo moliti in Bog vaju nc bo pozabil. Jaz bom za vaju pri Bogu prosil. Moje minute so že štete. Bog bodi milostljiv sodnik meni nT tebi. Ni bila-božja volja, da bi bila šc živela skupaj, kakor sva živela doslej v ljubezni. Ne morem, ne morem več. Na svidenje v nebesih! Podam Ti v slovo svojo desno roko, kot sem Ti jo podal, ko sva si obljubila skupaj živeti « Zarota med italijanskimi vojaki. Pri italijanski soški.armadi co zasledili — tako poročajo berolinski listi - ve" liko zaroto, ki je nameravala povzročiti revolucijo. Ustreljenih je bilo baje 150 vojakov, okrog 400 jih pride pred sodišče. Zarotniki so bili v zvezi s civilisti v zaledju; v preiskavi je baje 266 civilnih oseb. Proti ofenzivi. Vojaški in delavski svet v Petrogradu je sklenil, da se ofenziva ustavi; ustavile so jo pač naša in zavezniške armade. Pred vojno sodišče bo poklical ruski vojni minister Kornilov 12 ruskih generalov 452 častnikov in več tisoč podčastnikov in navadnih vojakov; krivi so da je naša armada prodrla rusko črto, ker je veliko ruskih polkov odreklo pokorščino. Kaj pravijo angleški ujetniki... Po sporočilih angleških vojakov, ki so prišli te dni v ujetništvo, se vojska ne bo dolgo nadaljevala; vse pričakuje pogajanj tekom četrt leta. Z vojnimi umetnostmi so tudi Angleži pri kraju. Pol milijona Angležev se skriva. V Ameriki je do pol milijona Angležev ki se še niso priglasili za vojno službo. ■Ameriška vlada je sedaj nanje pritisnila s tem, da je zapretila z izgonom, čc so no priglase. Zdajj zdaj... Na Angleškem ustanavljajo judovski pešpolk; častniki morajo znati rusko in judovsko govoriti. Na polkovo zastavo bodo naslikali podobo kralja Davida. Bogati židovski Rusi so namreč takoj, ko je počil prvi strel, zapustili Rusijo ter v večini pobegnili na Angleško. Zdaj bodo pa morali tudi pokusiti kislo jabolko. Anglija je tudi že tako dalrč, da ne more pogrešali nobenega moža, četudi je priseljen jud. v Sn še in še... Ljudovlada Liberia je napovedala Nemčiji vojsko; tudi Ar-genlinija je pretrgala diplomatske zveze in stavita ultimat. Vojaški pozdravi. Cesarjevičevi« s Tl.-o; pozdravljajo vse brak-e in bralke: Čtv. Vidmar V„ Litija; dcr._ Vrlio-vec J. in lrr, Jerman, Homec; podd. Pctrič A„ Do-brepolje; inf, J. Fun tek, Zagradcc; Prelcsnik Fr.. Kamnik; Franke Iv., Št. Jernej; škof Iv., Babna-gora; Marolt J., Ribnica; Koren K„ Istra; Bedenk Ar,t. No : korajšnje svidenje v domovini! — S koroških planin, kjei r.e je tele dobro začela pomlad: Albin K.nčar, Fr. Žirovnik, Jos, Živalič, Iv. Mnrin-fič, Л. Jakopič, Al. Kiror, Fcrd. Žibert, Jos. Petrov':::', Fcrd. Žabar, Jos. Slak, Jan. Struna. — Iskreni: pozdrave pošiljamo slovenski fantje z južnega 1 iišča vsem možem, fantom in dekletom: De?, Anton Gracar iz Tihoboja; pjddcs. Franc Mar! .rl, Crngrob pri Skofji loki; pešci: Jakomin Lovrenc in Franc Krasna z Vrhnike; BlodnikarV,, Moravče; Baloh Alojzij, Gor. Tuhinj! Gron e Franc, Sv. Križ pri Kostanjevici; Jožef Požar, Moravče; Okl, n Janez, Uršna sela; Molk Franc iz Verda Pri Vrhniki. Vsi pri »cesr.rjevičevem« polku št, 17. — Ob Irilelnici svetovne vojske pošiljamo vsem brolceri in bralkam »Domoljuba«, kakor tudi vsem Prijateljem, znancem in staršem najprisrčnejše poprave -ledcči slovenski topničarji: Franc Kramar J* Malone pri Igu; Anton Marenk iz Dražgoš na Gorenjskem- Jernej Marolt od Jane pri Litiji: Fr. Gerden iz Martlnje vasi na Dol.: Medved iz Brc-na Štajerskem; Matija Štajnbrrger od Ilirske raslrice; Ivan Bajt od Cerkno, Prim.; Mihael Ve-tr,'". Savinjska dolina, Sf r j.; Peter Rcbcrnik iz Ma-f!lc Snežne na Štaj.; Jožef Valcnčič iz Bitinja na '', 'vaa üaie iz Cola pri Vipavi; Ivan Dobelšek w :-ne pri Celju; Anton Verbič iz Št. Andraža * slov. gorl.-ah; Alojzij Dacar iz Kamnika: Franc Jeunan iz Zab iršta pri Ljubljani; Janez Grčar iz ^'Pclj na Gor.; Franc Kastclič, četovodja, Knežja • s prj Trebnjem. Kličemo: Na veselo svidenje, kar p je mogoče! Го so Vaše iu naše želje pre- vroče! V to pomozi Bog in sreča junaška! Na zdarl — Ob triletnici se oglašajo s pozdravi naši »cesarjevičevi« korenjaki: Iv. Pregelj, Jož. Debevc, Št. Rupert na Dol.; Al. Bajec, Col; Fr. Peterlin, Al Žnidarič, Ciril Pibernik, Fr. Narobe. Razne novice. Sena bo samo za nujne potrebe, zato je poslanec dr. Krek v seji odbora centralne zveze gospodarskih zadrug na Dunaju (9. avgusta) opozarjal, da je nujno potrebno zmanjšati število konj pri vojni upravi, posebno pri višjih poveljstvih in častnikih. Dunajska poslanska zbornica bo imola zopet seje okrog 15. septembra. Proti tatvinam na polju. Pravosodni minister je zapovedal sodnijskim oblastem, naj z vso strogostjo zasledujejo tavine in poškodbe jioljskili pridelkov. Bolezen, Na več krajih južne Štajerske nadleguje ljudi rdeča griža; krivo je nezrelo sadje. Električna razsvetljava Štajerske. Veliko elektrarno grade pri Falu ob Dravi; dve elektrarni ob Muri sta žc dograjeni. Te tri centrale bodo baje največje v Evropi in bodo preskrbelo vso Štajersko z električno silo in oddajale tok tudi za železnice in na Dunaj. Smrt med žiiom. Pred dvema mesecema je gorel paromlin v Enzendoriu pri Dunaju. Pravijo, da so bili ostri nabpji med romungkim žitom, ki so se med mleltijo užgali. Od takrat morajo delavci v mlinih, ki meljejo romunsko žito, vse blago poprej presojati, da se odstrani vsaka nevarnost. Nemiri v Pragi. Med praškimi delavci so nastali nemiri zaradi prebrane. Električna železnica in drugi obrati so bili ustavljeni za nekaj časa. Delavstvo je zahtevalo, da no smejo izvažati živil s Češke, da se mora za delavstvo preskrbeti več živil in da naj se «klene mir. Odkod to živali? Ob obali Jadranskega morja osobito ob dalmatin;-■■kom obrežju so opazili zadnjo.čase več morskih volkov; enega so ubili. Tudi ribo sabljarico so videli, daljo morske pse in več orjaških želv. Najbrž jc vso to posledica podmorske vojske. Velika eksplozija. Dne 3. avg. zjutraj ob pol osmih se jc imelo niunicij&ko skladišče 7 km daleč od Krakova. Vzrok je najbrž velika vročina. Najprej je zletelo v zrak skladišče 16, kjer ni bilo delavcev. Nato se je razletelo drugo skladišče št. 17, kjer jc doletela smrt tudi 43 vojaških oseb. V vseh mestnih delih se je ob eksploziji razletelo na stotine šip; še cclo velika steklena okna po izložbah velikih trgovin so popokala. Vsled zračnega pritiska in poka so se odpirala okna in vrata. Nad krajem eksplozije se je dolgo časa videl 100 metrov visok oblačni steber. Kuhanje žganja iz češpelj, breskev, hrušk, sliv in jabolk je prepovedano. Tudi iz ostankov tsga sadja sč ne sme variti žganje. Izjema se dovoljuje ie za tako sadje, ki je neužitno, črvivo in gnilo, za kar bi bilo treba šele prošnjo vložiti na Dunaju (I. okr., Plankengasse). V Bukovini kaže letina dobro. Rusi so na svojem umikanju pač marsikaj razdejali in poškodovali, uničili mostove in kolodvore, a splošno niso pustošili. Niso pozabili. Nemški poslanec Heine je nameraval pred tednom imeti shod v Dunajskem Novem mestu. Ko je nastopil na odru, je zašumelo po dvorani in so za-orili klici: Vun z njim! Moral ie pobegniti. To je tisti mož, ki je v parlamentu zaklical, da je bilo v Galiciji še premalo ljudi obešenih. — Naš dobri cesar je zaukazal, da se v vzhodni Galiciji in Bukovini ne sme izvršiti nobena smrtna obsodba, ako tega ni poprej odobril vrhovni armadni poveljnik. Zmeda za zmedo. Na Ruskem si — kakor videti — nc znajo pomagati. Vojska je razdrapana, vojaški in delavski svet nima prave glave, ne razumnosti, ne moči; Kerenskij nima srečne roke. Čedaljebolj se oglašajo pristaši bivšega carja, češ, on edini bi utegnil Rusijo zopet zediniti. Drugi pa žele, da bi jiri-šel na krmilo Nikolaj Nikolajevič, ki naj bi dobil pravice diktatorja; toda mož je obolel. Železniške nesrečo. Na nekem vlaku kijevske železnice je zblaznel strojevodja ter pognal vlak v naivečio brzino tako, da je z velikansko silo trčil v neki drug vlak ter je bilo pri tem mrtvili 250 oseb. — Pri postaji Arkvata na progi Genova—Milan je skočil s tira nočni brzovlak. Ubitih jc bilo 34 oseb, do 100 pa ranjenih. Predsednik francoske republike Poin-care je naznanil ministrskemu predsedniku, da namerava odstopiti. Ministrski svet ga je naprosil, naj potrpi, dokler se ne sni-de zbornica. Delavski minister odstopil. Potrjuje se, da je ponudil angleški delavski minister Henderson svoj odstop, ki ga je ministrski predsednik sprejel. Pojar, 10. avgusta jc pogorela v Londonu velikanska Barkingova tvornica. Smrtno ponesrečenih jc 30 oseb, ranjenih pa veliko več. Dopisi. Smlednik. 29. julija jc piaznovol naš gospod župnik Marlin Kerin 25lctnico mašništva. Vsa slovesnost je pričala, da zna župnija ceniti zasluge vnetega, Ie svojemu poklicu živečega župnika. Kljub največjemu delu in pomanjkanju delovnih moči je bilo dovolj rok na razpolago, ki so okrasile cerkcv, prostor pred cerkvijo, župnišče in društveni dom z vcnci, mlaji in zastavami. G. slav-Ijencu se je poklonila šolska mladina, Marijina družba in Izobraževalno društvo. Popoldanska predstava je poveličala slavnostno razpoloženje. Tisti, ki pravijo, da smo Gorenjci trdi, grčavi, naj vedo, da pnd to raskavo skorjo bijejo dobra, čuteča srca. Toda pr-.-govor pravi: »Dež za solnccm mora biti, za veseljem žalost priti.« Župnija, oso. bito Izobraževalno društvo, je izgubilo delavnega predsednika g. Andr. Kajdiža Z mirnim, a vztrajnim delom je znol poživili društvo in ohraniti v žilavosti kljub težkočam sedanjega časa. Hvaležni kličemo: Bog plačaj stotero! — M. K. Od Zagorja o. S. V pretočenem letu je bilo v »Domoljubu«, da je v puščavi draginje vendarle ena oaza, v kateri se dobiva slanina po 2 K kg; tudi druga živila so bila ceneja kakor drugod. To je bilo res častno za premogokopno družbo v Za- fil gorju ob Savi, da je tako preskrbovala svoje delavce in delavke s ceno hrano. Kar naenkrat pa je potegnil močan vihar in zasul še to oazo, da je še slabše kot drugod. Slanina je sedaj po 16 K kg. Tako so se podražila tudi vsa živila v premogo-kopnem konsumu v Zagorju ob Savi. Sedaj naj se premisli, kako more oče, ki ima sedem otrok, kupovati živila in druge potrebščine, četudi zasluži 10 K na dan, ko je vse tako dragol Pa še dobiti ni mogoče vsega, kar je predpisano. Tudi so nekateri, ki celo noč naporno delajo, ko pridejo zjutraj domov vsi zmučeni, da bi se malo odpočili, pa morajo iti h kmetom delat, da si tam še nekaj kruha ali drugih jestvin prislužijo. Kakor kaže, bodo v nekaterih letih čisto pošle moči in delavci si bodo popolnoma uničili zdravje. Kje bomo potem dobili novih delavnih moči, ko bo tudi mladina uničena, ker ima preslabo in premalo hrane. Nič ne bo čudno, ako bo 40 odstotkov ljudi tuberkuloznih, večina pa slabokrvnih. Bog daj, da bi se čimpreje na boije obrnilo! Ljubno na Gorenjskem. Dne 4. t. m. je umrl tukaj g, Anton Pezdič, bivši gostilničar in lesni trgovec na Posavcu. Pokojni je bil daleč okrog znan,' podjeten in nadarjen mož. Ni bil sicer naš somišljenik, a odkrit značaj. — Zadnja leta mu sreča ni bila mila in prišel je ob premoženje. S srečo vred so ga zapustili tudi njegovi prijatelji in somišljeniki in nad tem se je bridko pritoževal; — to mu je bilo najhuje. — Lepo se je pripravil na smrt. Sveti naj mu večna luči Iz Menišije pri Cerknici. '»Domoljub« nam prinaša več žalostnih kot veselih poročil. Beremo o vremenskih nezgodah, o nevihti in toči. Zares ža- j lostne so te novice. Hudo je bilo. ako je toča pobila v prejšnjih srečnih časih, ko si za denar dobil, kar si hotel: koliko hujše je pa sedaj v teh žalostnih časih, kc: za noben denar ni dobiti živeža, ko jc Vsak navezan na svoj lastni pridelek. Kaj ti pomaga cel kup denarja, saj boš lačen zraven njega, . ako si nisi nič pridelali Pri nas na Menišiji smo bili do zdaj obvarovani pred nevihto in točo, hvala | Bogu, dasi nam je suša nekoliko škode napravila ' f »osebno pri ser.u; polovico ga je manj kakor druga eta. Nesrečen je pa bil 20. julij. Bilo je na Ko- i žleku. Pri posestniku J.-Turšiču ' so grabili seno; | bilo je pet grabljic skupaj. Začelo je grmeti, nato se usuje dež; grabVice hite pod neki grm. Čez ncl'"j časa pravi ena: »Pojdimo pod ono smreko« in šlo so. Ena se nasloni na drevo, kmalu pa pravi: »Ja2 ne bom več tukaj« in se odmakne. Na njeno mesto stopi zraven stoječa mlada žena in se nadoni na smreko. V istem trenutku udari strela v drevo in ona, ki ie bila naslor.jena. je bila takoj mrtva. Ostale štiri sr, pa bile hudo omamljene, tako da rc eno komaj spravili k zavesti. Sušite zelemfad S Sušite zelenjad! Ta način konservira-nja zelenjadi je pri nas še skoro popolnoma neznan. Kmetske gospodinje suše na solncu kvečjemu kako dišavno zelenjad in pa gobe. Ne vedo pa, da sušimo lahko tudi raznovrstno drugo zelenjad, in sicer ne samo na solncu, ampak tudi na sušilnicah prav tako kakor sadje. Za sušenje posebno primerna je sledeča zelenjad: fižolvstročju, grah, ohrovt, zelje, karfijola, koleraba, pe-teršilj, korenček, zeiena, čebula, por in paradižniki. Vobče veljajo za sušenje zelenjadi tista načeid, kakor za sadje. Sušimo jo lahko na solncu in pri ognjeni toploti na raznih sušilnicah. Uporabljamo za to navadne lese, rešeta itd. Za sušenje vzamemo vedno s^e;o zelenjad z vrta. Ko jo snažno opereino, jo moramo pripraviti tako, kakor bi jo hoteli takoj uporabiti. Fižolovo stročje n. pr. razrežemo, grah izluščimo, zelje, ohrovt narežemo kakor solato, kolerabe, peteršilj, korenček in zeleno zrežemo na krožke ali zribamo kakor kislo repo, čebulo in paradižnike skrhljamo na tanke ploščice. Tako pripravljene zelenjadi pa ne 61 denemo takoj sušit, ampak jo moramo prej oariti ali pa obariti v krqpu. S parjenjem dosežemo, da ohrani zelenjad lepo barvo, da se pozneje suha rada kuha in da dobi prijeten okus, Ako bi jo sušili neparjeno ali neobarjeno, bi imela neprijeten okus po slami in bi se slabo kuhala. Parjenje vobče bolj priporočajo kakor obarivanje, ker se s tem ohranijo v izdelku vse rudninske snovi. Za parjenje si lahko priredimo velik lonec, ki ima pokrov, Na dno lonca denemo kakih 10 cm visok železen ali pa tudi lesen podstavek. Nanj postavimo pa iz goste pocinkane žice prirejen vložek. V lonec nalijemo nato kakih 5 cm visoko vode, v vložek pa narahlo naložimo za sušenje pripravljeno zeler.jad, ter lonec dobro pokrijemo. Ko voda v loncu zavre, prešine vroča para zelenjad, jo zmeči ter sestavine predela. Parjenje traja 5—10 minut, kakor je pač zelenjad bolj ali manj nežna. Ko je končano, vzamemo mrežnati vložek iz lonca ter denemo zelenjad takoj sušit. — Kdor noče na ta način sehlo pa odmikamo vedno bolj od spodaj' navzgor. Sušilnica mora imeti dobro ventilacijo. Suho zelenjad spravljamo /sako vr-sto zase, ali pa tudi pomešano med seboj v redkih vrečicah, k:i jih obesimo l.a kak prav suh prostor, — Za dodatek juhi po-zimi in na spomlad naj bi vsaka gospodinja nasušila nekaj korenčka, podzemeljske kolerabe, zelene, peteršilja, pora, ohrovta, karfijole, čebule in paradižnikov. Vsako naštetih zelenjadi posušimo zase in suhe šele zmešamo. Iz »Slov, Sadjarja«, Delo „Zavoda za pospeševanje obrti". (Konec.) O ustanovitvi provizoričnega vajeniškega doma je poročal g. duhovni svetnik A. Stroj: Ujeti Anaroiti, kulturonosci pri naših sovražnikih. pariti, naj zelnjad obari. To je pa še lažje. Zelenjad pripravimo v prej imenovani vložek iz žične mreže in jo za 2—7 minut potopimo v vrelo vodo. Ko jo vzamemo ven, je obarjena. Takoj, ko se nekoliko ohladi in odcedi, jo denemo sušit. Zelnate rastline (zelje, ohrovt, kolerabe, karfijole itd.) je sploh bolje bariti kakor, pariti, — Zelenjad se suši jako hitro in je treba posebno paziti, da se preveč ne posuši ali celo opali, zlasti ako jo sušimo v sušilnici. Svežo zelenjad, ki je še mokra od parjenja, denemo lahko v precejšnjo vročino (80 do 100° C). Ko se obsuši, pa toplina v sušilnici ne sme biti nikdar čez 80° C, Posebno moramo paziti v zadnji dobi, preden je zelenjad suha, da se ne presuši. Kajti, ako je toplina proti koncu sušenja le količkaj prehuda, se izpremeni barva in izdelek dobi neprijeten okus. Temu se najlažje izognemo, ako pogosto menjavamo lese tako, da svežo zelenjad vlagamo spodaj v sušilnici, kjer je največja vročina, na- Eden glavnih pogojev lepšega in uspešnejšega razvoja male obrti je dober obrtni naraščaj. Zato si ■'prizadevajo mojstri, da si pridobe dobrih vajencev; obrtne oblasti pa se trudijo, da bi si veliko mladeničev izbralo obrtni poklic in da bi se zanj dobro izobrazili v obrtno-nadaljevalnili šolah in s pomočjo drugih v korist obrtnega stanü ustanovljenih naprav. C.-kr. ministrstvo za javna dela je izdalo 3. novemb-1908 posebno pomenljiv odlok, ki v njem nujno priporoča napravo vajeniških domov za stanovanje in prehrano onih, ki so že vajenci, ali ki mislijo vajenci postati. Že 1. 1908. je bila torej potreba vajeniških domov priznana njih naprava nujno priporočena, л vsakim letom pa so postali vajeniški domovi bolj potrebni in sedanje vojne razmero nas naravnost silijo, da Kaj storimo v tem oziru. Število obrtni" vajencev je začeto silno padati. Како Se je nedavno konštatiralo v dunajskem občinskem svetu, je bilo 1. 1913. na Dunaju 61.588 vajencev, 1.1915. samo 47.740 in l. 1916. samo šo 29.250: torej je število vajencev padlo za več kot polovico. V drugih mestih so podobne ali še slabše razmere. Manjši mojstri že skoraj ne morejo sprejeti vajencev na nrano, četudi jih uprav sedaj, ko ni dobiti pomočnikov, prav nujno potrebujejo. Ravnotako pa tudi starši, ki žele, da bi se njih sinovi učili rokodelstva, ne morejo dobiti zanje hrane in stanovanja. Tem žalostnim razmeram bi odpomogel edinole vajeniški dom ali vsaj provizoričen vajeniški dom v najetem stanovanju. Česar posamezen mojster nc premore, to se da doseči z združenimi močmi, v Ljubljani je »Društvo za varstvo vajencev« nameravalo zgraditi vajeniški dom za 300 vajencev. Že so bili zagotovljeni ustanovni in vzdrževalni stroški in tudi načrti potrjeni. Nastopil pa je vojni čas in sedaj ni misliti, da bi se načrt mogel izvršiti. Pač pa se je »Društvo za varstvo vajencev« odločilo za ustanovitev provizoričnega vajeniškega doma za (iO vajencev. Ustanovni stroški bi bili 14.400 K, vzdrževanje sedaj v vojnem času bi stalo 48.800 K. »Društvu za var3tvo vajencev« so zagotovili v ta namen podporo: Deželni odbor vojvo-dine Kranjske, knezoškofijski Ordinariat in mestni magistrat. Društvo pa tudi zaupno pričakuje izdatne podpore od c. kr. ministrstva za javna dela in si dovoljuje prošnjo posebej priporočiti navzočemu g. sekčijskemu načelniku, ki ima za razvoj obrti na Kranjskem nevenljivili zaslug in ga prosi, da sprejme tudi v posebno varstvo ljubljanski vajeniški dom. Vajenci potrebujejo skupne pomoči vseh oblasti. Kdor občuje s to mladino, bo rad pripoznal, kako resnična je ta trditev. Veliko izmed vajencev je osirotelo, mnogi očetje so dali svoje življenje za domovino. In zlasti sirotam je namenjen vajeniški dom. Važno kulturno nalogo torej izvršuje Zavod za Pospeševanje obrti na Kranjskem, zlasti njegov ravnatelj c. kr. nadkomisar ]ng. V. Remec, ki se v zvezi z »Društvom^ za varstvo vajencev« trudi za skorajšnjo ustanovitev provizoričnega vajeniškega doma. v Ljubljani. Z vajeniškim domom bomo dobili sredstvo, da si vzgojimo dober obrtni naraščaj, ki bo zmožen, da bo ohranil to, kar si J0 pridobil obrtni stan. Postave in naredbe^ v korist obrtnega stanu bodo Prinašale po dobro vzgojenem obrtnem naraščaju obilega sadu rokodelskemu =tanu in posredno tudi drugim stanovom. Tako bo vajeniški dom prinašal vedno koristi deželi in državi. G. sekcijski načelnik W. Haas takoj izjavi, da je ministrstvo že prispe-va!o za ustanovitev znesek 2100 K, k vzdrževanju ie tudi pripravljeno prispevati v najvišji mogoči meri, ki pa Je omejena s proračunsko postavko javnega proračuna in mora biti v »Hladu z razpoložljivimi sredstvi. Ne dvomi pa, da bo novo nameravano ministrstvo za socialno skrbstvo to ustanovo še izdatnejše podpiralo. Sodelovanje zavoda pri tej akciji se v polnem obsega odobri. Pri točki »Slučajnosti« je bil sprejet predlog g. J. Ložnrja, naj stori zavod za pospeševanje obrti vse potrebno, da bo vojaštvo, ki ima sedaj svoji rabi zelo veliko množino raznih obrtnih delovnih pripomočkov, orodja in strojev, po vojski dalo to najprej na razpolago obrtništvu ter naj bodo pre-kupci izključeni. Na predlog g. vladnega svetnika L Šubica sklene kuratorij še resolucija, da smatra čimprejšnjo otvoritev obrt-no-nadaljevalnih šol za nujno potreb no. Vsi, ki jih vzdržujejo, naj store svojo dolžnost, da se pouk na teh šolah zopet poživi. Slike in črtice z bojišč. Neupogljivi... Mnogo srčnih pozdravov vsem do mačim od slovenskih fantov na južnem bojišču... Minil je že triletni boj, pa še smo živi in zdravi. Sovražnik ne mara mirovati, marveč pričenja vedno iznova nevarno igro. Mi se ne plašimo; če ima polentar še kaj robe odveč, naj jo le pošlje. Toliko časa. dokler boječi Italijan, bomo tudi mi vztrajali; saj je naša dolžnost, da se pridno borimo za ljubo domovino, pa za naše domače, ki se morajo toliko truditi s težkimi deli na polju in doma, četudi je tudi nad pridelkom vojna roka, ki hoče svoj obilni del. To so pač neprijetnosti; toda če pomislite na revne begunce, se pa vendar vsa grenkoba nekako oslajša, in vse trpljenje lažje prenese, da ste le na domu in pod svojo streho. Tukaj na bojišču imamo mnogo takih, da nimajo niti na dopust kam iti. Kdo ve, kje jo žena in otročiči, ki morda sami nimajo kaj dati v usta! Kolika tolažba je že zavest, da ste v svoji hiši in na lastni zemlji. Upajmo, da se bo v kratkem izpre-obrnilo na boljše. Dal Bog, da bi že prišel trenutek, ko se bo reklo: »Mir se sklepa! Mir je gotov!« To bo takrat veselje posebno za nas, ko nimamo nobene vesele urice: pozimi mraz. poleti pa vroče, da je joj. Kar stopil bi se, Če bi bil kaj debel. Pozdravljamo vsa štajerska dekleta, a slišimo, da so se nekatere izneverile svojim sklepom. Žalostno! Predmojster Jakob Čeplak, topni car Rok Fr., Viktor Јзпко. Čudno, da še živimo. Najprej srčne pozdrave vsem bralcem in bralkam »Domoljuba«! Ljubi »Domoljub«! Tudi nam lajšaš srce, kadar prideš, ker nam poveš toliko novic iz domovine. — Čudno, čudno se nam zdi, da o takih grozotah, gromenju in bobnenju topov še živimo. 27 mesecev smo že tukaj, da se merimo s polentar-jem. Veliko stvari se mi je že pripetilo v tem času., ali kaj takega pa še ne, kot 3. avgusta t. L Šel sem v službo z enim tovarišem. Med potjo prižvižtrlja sovražna granata, ki se tik naju razpoči. Ni bilo časa niti toliko, da bi »joj« za-klicai. Ležala sva v hipu na tleh vsa zasuta z drobnim kamenjem in prstjo.* Posebnega hudega se nama na vendar ni zgodilo; vstala sva, se urno otresla in hitela dalje v službo. Sam Bog naju je obvaroval. — V deseti soški bitki sera bil med Kukom in Vodicami ter občutil bobneči ogenj topov od 12. do 20. maja. Ostal sem — hvala Bogu — zdrav. Angel božji, ki se mu vsak dan priporo« čim, me varuje. Pozdravljamo: Strelci Pertovt Peter, Lokavec; Fr. Zaje, Mot-nik; Kukovec Peter, Vel. Nedelja; Jurij Kuglar, Maribor; Mevec Mat., Cerknica; Bernard Ivan, Loka; Napotnik Jos.. Konjice. Groza me obide, če mislim nazaj.,. Vojak Peter Vidman (doma v Kirch-bergu na Tirolskem) je bil svoj čas ujet na Srbskem, sedaj pa v Italiji na asinarskem otoku Domačim je pisal naslednje pismo: Tukaj se mi ne godi slabo. Kdor je bil že na koncu, je takoj izpočetka umrl; drugi so pa še precej okrevali. Mislim, da smo najhujše prestali. Da sem obstal, ko smo šli iz Srbije v Albanijo, se mi je zahvaliti najprej Bogu, potem pa dvema plemenitima tovarišema, ki sem se z njima seznanil že v Srbiji, pa me tudi potem nista zapustila, ko sem bil čisto brez vsega. Izpočetka sem imel nekaj denarja, a ga je kmalu zmanjkalo; imel sem namreč smolo, da sem pri železnici, kjer smo delali, izgubil 50 dinarjev. Ta dva sta pa delila z menoj zadnji košček kruha, kar je tem večje vrednosti, ker sta tudi sama imela le malo denarja. Brez njune pomoči bi bil v Albaniji omagal in zmrznil, kakor se je to tisočerim piipetilo. Najhujše je bilo zadnje dni. Preden so nas sprejeli na ladje, smo dobili samo malo koruznega in pše-ničnega testa, pa še to so nam drugi zavidali, ki niso ničesar imeli. S ttm, kar smo prejeli od poveljstva, bi pač nihče ne bil mogel izhajati. Kdor ni imel nič svojega, kdor ni prosjačil, kradel ali ropal, je vsak obležal in umrl. Le kdor je sarn videl in skusil to grozoto in obupno gorje, ima pravi pojem, kaj je lakota v mrazu in snegu. Mnogo jih je bilo, ki so v najhujšem mrazu bosi napravili to dclgo pot iz Srbije v Albanijo čez nepristopno gorovje; imeli so noge samo ovite z revnimi cunjami. Taki so seveda najprej omagali in, da tako rečem — poginili. Tudi mene bi bila zadela ista usoda, če bi se me ne bil usmilil zvest prijatelj. Enkrat smo »marširali« od treh zjutraj do treh popoldne drugega dne, da nismo zmrznili. Videli smo ljudi, ki so po odpadkih živali iskali in brskali, da bi dobili kako zince. Sirova koruza je bila prava slasčica. Toda dovolj o tem. Groza me obide, ko mislim nazaj. Vsemogočni, ki me je doslej varoval, mi bo pomagal še zannprej. Ako je njegova volja, se bomo še videli; upam, da kmalu. Gospodarske stvari. Gospodarski in tržni pregled. Krompir in nove odredbe. Najvažnej-ia odredba zadnjega časa je odlok urada ta prehrano z dne 26. julija 1917, d. z. št. 311, s katerim se zapleni ves krompir letošnjega leta. Vsaka prodaja je neveljavna, razen onih, ki so bile sklenjene z mesti ali tovarnami že prej in jih je potrdila deželna vlada. Zaseženi krompir se ne sme ne prodati, ne pokrmiti, ne zastonj dati drugače, kakor je določeno v tej odredbi, ali se bo še posebej ukrenilo. Kmetje vendar smejo rabiti krompir za svojo hrano, za posle in delavce, v kolikor se jim bo po posebni odredbi dovolilo. Krompir sc sme dati .tudi za plačo delavcev, če je bilo to poprej dogovorjeno. Da se natančno določi, koliko se je krompirja pridelalo, bo moral vsak svoj pridelek priglasiti, če to odredi urad za prehrano ali dcže'na vlada More se pa tudi že pri kopanju odrediti določitev. Na nekaterih krajih bodo lahko za po-f.kušnjo uradno kopali, da se določi množina. Vsak pridelovalec, ki ima nad polovico ha postlanega krompirja inora sam napovedati, koliko ga je pridelal. Koli1»o bo smel pridelovalec dr>ma krompirja porabiti, se bo pozneje določilo. Deželna vlada more odrediti, da ne bo treba malim posestnikom delati n&povedi. Vsi, ki krompir aprejmejo, moraio paziti, da se dobro shrani Občine morajo do 15. avgusta glavarstvu naznaniti število oseb, ki nii.iajo zadosti lastnega krompirja. To je tudi za kmečke občine zelo važno. Povsod se nahaja veliko ljudi, i.i ga ne bodo nič pridelali. Drugod je krompir suša končala. Torej do 15. avgusta bi se moral vsak, ki ga ne no imel zadosti do prihodnjega leta, pri županstvu zglasiti. Pokrmiti smejo krompir le pridelovalci sami, če se jim je uradno dovolile. Torej r,e sme nihče krompirja za krmo kupiti Krmiti se sme le krompir, ki ni za hrano oripraven. Vse vodstvo bo imel v rokah žitnoprometni zavoo. Cena za krompir je do 20. avgusta za 100 kg 40 K, do 5. septembra 25 K, od 6. septembra le 15 K. — Kakor se kaže, bo letos Ista napaka pri dobavi krompirja, kakot lani. Mesta so na-kupičila velike množine krompirja, ki se je deloma pokvaril, ker niso znali z njim prav ravnati in niso imeli dobrih prostorov za shrambo. Bati se je, da bo zaradi težkih odredb še večje pomanjkanje krompirja. Vsckako pa ima deželna vlada pri tem važno besedo, da zabrani najhuje. Najhuje bo zadela celo deželo prepoved, da bi se smel krompir krmiti brez uradnega dovoljenja. V severnih deželah so sadili večinoma krompir, ki se rabi le za žganje ali druga obrtne izdelke. Ta krompir bo„ najbrž ves določen za krmo. Pri nas imamo le najboljši krompir, ki ima tudi več hran'lnih snovi v sebi. Že zdaj je pa gotovo, da bo masti v prihodnjem letu bolj manjkalo, kakor krompirja. Stanje živine v NemčijL Začetkom junija so na Nemškem šteli živino. Govedi je bilo skupno 21,462.071, decembra 1. 1913. le 20,994.344. Padlo je letos v primeri z letom 1913. število krav za 692.310 glav, to БЗ je 6,1 odstot., volov in bikov za 114.636, to je za 7,3 odstot. Telet je bilo 467.727, to je za 2,2 odstot. in mlade živine 810.824, to je za 13,1 odstot. več. Število ovac se je na Nemškem vzdignilo za 646.632, to je za 11,7 odstot. Naštel so jih 6,1 milj, y Bolj žalostni so podatki o štetju pre-šičev. Leta 1913. 1. decembra so našteli na Nemškem 25,659.140 prešičev, letos le 12,763.610, torej dobro polovico, to je za 50,3 odstot. manj kakor pred vojsko. Najbolj je padlo šte\ :lo prešičev od pol leta do 1 leta starih, torej takih, ki so pozimi najboljši za klanje. Letos je bilo takih 4,739.644, to je 63,8 odstot. manj. Kje bodo reveži dobili mast? Pred vojsko so velike množine mesa jn masti uvozili, zdaj ne bodo doma niti polovico navadnega števila prešičev, ki so dobri za klanje, dosegli. — Tudi pri паз bo vprašanje masti najvažnejše, Če se ne bo vlada z vsemi močmi zavzela za to vprašanje in dovolila kmetom veliko krompirja pokrmiti, bomo imeli popoln polom. Mleko, sir, Vlftda je odredila, da se sme pokrmiti 3 odstot. zadnjega žita, ječmena pa 15 odst. Za proso in turščieo bo deželna vlada določila, koliko se sme pokrmiti. Tu bo zopet merodajna vladna naklonjenost. Vsakemu konju se sme dati na dan po 1 kg ovsa. V Lincu se prodaja mleko na drobno po 34 vin., v zaprtih steklenicah pa po 40 vin. Na Solnograškem so prepovedali delati sir. Na Tirolskem so povišali ceno telet na 3 K i\\i teže za 1 kg do 30. sept. 1917, za zaklane 3 K 90 vin. na postaji. Tam so tudi predlagali, da se cena mleku zviša na 45 vin. Pravijo, da ne bodo dobili drugače zadosti mleka. Več kot sto kmetov je bilo v okolici Inomosla oproščenih vojaštva, ker so se zavezali, da bodo dajali za mesto vsak dan večjo množino mieka Tudi za Ljubljano bi bilo to zanesljiva pot, da bi se več mleka dobilo. Oproščeni vojak bo že gledal, da bo dobil pripravne krave. Deželna vlada je prepovedala sir izvažati iz Tirolske in Predarlske. Vse mora ostati za armado in domače prebivalstvo. Na Pred-arlskem mora polovica sira ostati za domače prebivalstvo. Sir se bo plačeval; pol-emendolec 2 K 80 vin. do 3 K, grojer 2 K 60 vin., iz posnetega mleka 1 K 60 vin. Torej se ne bo rabil za civilno prebivalstvo najboljši sir. Za ves drugi sir se plača na Tirolskem in Predarlskem: emendolcc (polnomasten) 5 K 20 vin., polemendolec 4 K 80 vin., grojer 4 K 10 vin. Deželna vlada skrbi najprej za svoje prebivalstvo. Ko bi se pri nas isto zgodilo s krompirjem, fižolom in prešiči, bi bila tudi zadrega precej manjša. Stiska na Dunaju, Dunajčani so zelo hudi, ker ne dobe krompirja. Druga leta so imeli že prve dni junija zadosti zgodnjega krompirja, zdaj ga še v avgustu primanjkuje, Kakor liitro je vlada s svojimi odredbami vmes posegla, je krompir izginil s trga, Sumijo, da ves pridelek pokupijo velike gostilne, kuhinje in tovarne naravnost od kmetov. Kmetje so seveda toliko pametni, da ne bodo silili na Dunaj, če tam manj dobe in so še v nevarnosti. Iz vseh krajev se je vsul velik roj na deželo. Za živila, zlasti za moko) se ponujajo grozne cene. ... »Podjunsko čebelarsko društvo« naznanja svojim članom, da bo — ako mogoče — preskrbelo čebelarje z brez-davčnim sladkorjem. Kdor ga želi, naj naznani število panjev in množino M. Sehmiedhoferju v Heleni, p! Črna. črtice. Dobava sena za vojaštvo. Vsled ve-like potrebe sena pri soški armadi je navišje armadno poveljstvo odredih, da se kranjski deželi naloženi kontingent sena v čim najkrajšem času rekvi. rira po § 27 zakona o vojnih dajatvah, Sena torej ne bodo odjemali nastavljeni komisijonarji, ampak vojaški organi naravnost od županstev. Oddajalo se bo seno od 17. do 23. avgusta. Župani morajo dobiti od vojaškega prevzemnega organa za vsakega posestnika posebej listek, na katerem je natančno zapisano, koliko sena je posestnik oddal in kako daleč ga je pripeljal, ker se bo kmetu plačala vožnja po daljavi. Ta potrdila se pošljejo deželnemu mestu za krmila v Ljubljani, ki bo skrbelo, da se vsakemu posestniku vse izplača, kar mu gre. Poveljstvo soške armade bo tako postopalo, dokler ne bo dovoz iz zaledja pokril armadno potrebe. Tukaj in tam. Čitamo, tla so v Avstriji določene naslednje cene za žilo: Za meler.ski slot pšenice 40 K, ječmena 37 K, ovsa 36 K. Kdor odda pšenico ali rž do 15. novembra, dobi povrhu še nagrado po 2 K za vsak meterski stol. — Na Ogrskem so pa določene žitne cene od 48 do 52 K. Odkod t.o, da ima ogrski kmet vedno prednost pred našim, kakor da bi Ogri za skupno domovino vrč žrtvovali nego Avstrija! Za jabolka je določil urad za prehrano najvišje cone in sicer:* za 100 kg mešanih svežih jabolk pri gospodarju 44 K; ako jih dostavi v skladišče odjemalca, 50 K. — Za češpljc (trgano, namizno sadje) G0 K; otresene 35 K; slive 65 K. Bazpis natečaja za osnutke vzorcih hi-: ni h oprav enostavnega sloga. Zavod za pospeševanje obrti je odločil j znesek 500 K. in sicer v treh nagradali po 250 K, 150 K in 100 K za osnutke ce-nega pohištva, ki naj se odlikuje po solidnosti in enostavnosti konstrukcije, primernosti rabe in ki naj upošteva zlasti dejstvo, da se gre pred vsein za nabavo pohištva v južnih od vojske prizadetih krajih. K natečaju so prepuščeni popolnoma dovršeni konstrukcijski načrti, če mogoče s pravilno perspektivno sliko, izgotovljene predloge, pa tudi izdelki in natura. Natančnejše informacije in pojasnila daje pisarna »Zavoda za pospeševanj® obrti, Ljubljana,, Dunajska cesta št. 22«. Rok za vlaganje se določi na 14 her t. 1. Želeti bi bilo, da se udeleže lega natečaja zlasti boljši obrtniki, ki so zmožni za samostojno delo skupno * arhitekti in umetniki, ki poznajo slog našega domačega pohištva. Od natečaja niso izključeni tudi že izvedeni izdelki, če odgovarjajo smislu natečaja- Listek Zvonarjeva hči. [Povest. Spisala E. Miller. Fr. Steržaj.) (Dalje,) — Priredil 15. Oblikovanje, V livarni je bilo delaveselo razpoloženje, Še so bila oboja cetverokotä vrata na dvorišče odprta in jutranja svetloba je plula skoznje v obširni prostor. Vratom nasproti se je raztezala stena z globokimi okni proti mestnemu jarku. Ob njej je stala delovna miza učenikova, stružnica in drugo. Ilovica je bila naložena v kotu, ob njej d^a velikanska čebra z vodo in. orodje. Na mizah je blestel vosek in malo poizkusne kovine. Na rdečem tlaku je ležal kup sre-brnobelega cina, poleg njega je rdeče žarel baker v trikrat toliki množini. Ob njih je mojster Jožef odtehtaval potrebne množine. Na desno od vrat so se odpirala tla v veliko četverokotno jamo Tukaj naj se rodi novi zvon. Globoko notri je stal Henrik. Pridno, s privihanimi rokavi je oblikoval. Okroglo, z opeko in ilovico prevlečeno je stalo »zvonovo zrno«, ki je kazalo njegovo notranjo podobo. Stari Rudnik je stal zgoraj ob ja>ni in ukazoval: »So И na. dnu za zrak potrebne odprtine, da ne bi ogenj razgnal oblike?« >Vse natanko, oče! Zrno je gotovo in z ilovico prevlečeno,« se je oglasil krepki Henrikov glas iz jame. »Lahko prižgemo cgenj, da se oblika posuši.« »Prižgi!« je zapovedal mojster. Vrata sta zaprla, da bi prepih ne napravil razpok v ilovici. Henrik je potisnil sjhi les in oglje od spodaj v notrajnost zrna in zažgal. Medtem pa so njegove roke gnetle tuintam, gladile in oblikovale, kjer jc njegovo izurjeno oko opazilo kako napako. •ložef in pomočnika so pa odzunaj vr-ti!i prerezno obliko ob ilovnatem prevle-čku zrna, gladili jo tako, da je odgovarjala zvonovi notrajnosti. Ogenj je osuševal obliko in njegova toplina je utrjevala ilovico. Možje so odšli k zajtrku, zakaj zgodaj so bili pričeli, Henrik je stopil po lestvici zo-Pet v jamo in čuval nad ognjem. Počasi se je zrno sušilo. To je bilo potrebno, da ne nastanejo razpoke. Mojstru pa ni dalo miru. Vedno in vedno je stopal okoli; tuin-tam jc nekoliko zmočil mesto, ki se je prehitro sušilo. Ko je prišel Jožef v livarno, je nesel v pločevinasti posodi umazano brozgo iz vode, pive in pepela. Stopil je v jamo in Pnčelo se je pepeljenje zrna; ta tanki pre-vleček je bil potreben, da bi se »srajca« iz 'lovice ne prijela zrna. Od vrha do tal so Pfevlekli zrno s to lepljivo brozgo. Ugaslem ogenj so nanovo prižgali. Stari moj-?'eri ki je pregledoval natelitane kovine, le Pristopil in vprašal: »Je-li čas, da zrno oblečemo v »srajco«?* »Čas je,« sta odvrnila oba enoglasno, Jožef je stopil iz jame in ukazal učencu: »Daj nama ilovice!« In Henrik je pričel po namazanem zrnu nakladati ilovice. »Srajca« ali pravzaprav pravi zvon, kakor se vlije — se mora narediti najprej iz ilovice. Zgornji del se mora zopet v krogu s prerezano desko enakomerno izoblikovati, napis na njej je treba napraviti iz voska in naposled vse namazati z lojem. »Srajca«, t, j. prava oblika zvnona je gotova. Zvečerilo se je. Globoke se je oddahnil Jožef in dejal: »Tako, sedaj naj se srajca na zraku osuši, mi pa pojdimo večerjat.« Rano zjutraj prihodnjega dne so pričeli s tretjim delom, s plaščem. Iz ilovice, med katero je bilo pomešano predivo, konoplja in telečja dlaka, da se drži skupaj, so naložili na »sraico«, novo debelo plast. To je zunanji, trdni del zvonove oblike. Med njo in zrnom, kjer je zdaj ilovnata, srajca, je prostor za kovino. Po ure dolgem, trudapolnem delu so napravili tudi plašč. Mojstii pogledajo, če so v težkem plašču proste odprtine za zrak, da ne pretrga zvona med vlivanjem, če bi se »zračne pi-ščali« zamašile. Tudi korenine za zvon so pripravili. Umazano delo je sedaj pri kraju. Najtežje pri vsem se šele pričenja, ko je plašč docela suh. Treba je sedaj »srajco«, pravo zvonovo obliko, ki je sedaj odveč in mora napraviti bronu prostor, vzeti izmed zrna in plašča ven, da se naredi prostor za vlivanje. Treba je najprej dvigniti kamenotrdi plašč kvišku, kar se lahko zgodi, ker je površina »srajce« bila namazana z lojeni. Da se more plašč lahko dvigniti, pod-lože se železne tračnice, opremljene s kljukami, ki ga spodaj primejo; okoli njega se tesno nabijejo leseni obroči, ki ga drže skupaj, in se pritrdijo močne vrvi, ki se vzpenjajo po škripcu, da je mogoče plašč enakomerno in polagoma dvigniti. Plašč je pritrjen, lahko se dvigne. Ogenj ga jc osti-' šil in raztopil na »srajco« namazani loj. Plašč je prost. Če da Bog svoj blagoslov, ga bo lahko dvigniti brez škode. Možje so stopili k vrvem. Mojster mogočno zavpije: »Kvišku!« Počasi pričenja šestero rok vleči — plašč se dviga, njegova ogromna oblika plava nad zrnom in »srajco«. Urno pritrdijo vrvi. Možje si obrišejo pot s čela, gledajo v globino, gledajo kvišku. Naglo stopajo možje v jamo. Treba je sedaj odstraniti »srajco« od zrna. Z ostrimi noži jo hite odločevati v posameznih kosih, tako dolgo, da je izginila poslednja sled, zakaj skrbno-snažno mora biti površje zrna, predno je iznova pepele. Eden pritrdi železo za kembelj in pritrdi se krona, ki jo je stari n^ojster lastnoročno napravil. Nato spuste z veliko skrbnostjo plašč prav na isto mesto, kakor je bil prej. Sedaj je prostor med njim in zrnom prazen za kovino. Treba je še dno skrbno z ilovico zadelati. In nato je bilo zopet dela. Ves dan jim je minul, da so. napolnili jamo, kjer je bila zvonova oblika, z zemljo, peskom in pepelom ter je trdo pohodili in zgnetli, da je bila enako visoka s tlemi v livarni. Jutri se prične lahko z vlivanjem. (Dalje.) Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje: Ljubljana Miklošičeva cesta štev. 6 (tik za frančiškansko cerkvijo) sprejema hranilne vloge, in jili obrestuje po 4V4°/o brez kakega odbitka. ШШт od MilriHo 1.1 GSej inseE°at! Petek, 17. avgusta: Rojstni dan našega presvitlega cesarja Karla. — Sv. Benedikta, opatinja. - Sv. Ma-mant, pastir. — Sv. Libcrat. muč, (f 483.) Sobota, 18. avgusta: Sv. Helena, cesarica. — Sv. Agapit. muč. Nedelja, 19. avyusla, 12. poMnk. Evang. o usmiljenem Samaritanu. — Sveti Ludovik Tolosanski. — Sv. Julij, • muč. — Sv. Marijan, puščavnik. Ponedeljek, 20. avgusta: Sveti Bernard, opat. (f 1153.) — Sv. Štefan, ogrski kralj. — Sv. Lucij. Torek, 21. avgusta: Sv. Joahim, mož sv. Ane. — Sv. Adolf. — Sv. Ivana Frančiška Šantalska: (t 1641.) — BI. Janez Bcrhmans. Sreda, 22. avgusta: Sv. Timotej, muč. — Sv. Hipolit, škof. — Vladimir, hrvatski kralj. Četrtek, 23. avgusta: Sv. Filip Bcnicij. — Sv. Moderat. * i * Soincc vzhaja ob 5. uri 1 minuta, zahaja ob 7. uri 6 minut. Luna: Mlaj 17. avgusta ob 7. uri 21 minut zvečer. , * * * Sv. Helena, cesarica. (f 328.) Po sporočilu nekaterih zgodovinarjev je bila Helena hči nekega poštnega lastnika v Bitiniji. Vsled izredne ljubeznivosti in plemenitega obnašanja si je prisvojila naklonjenost cesarja Konštancija Klora, ki jo je vzel za soprogo. Šla je z njim v Trier, kjer je imel svoj sedež kot sovladar: Helena je mati' Konstantina Velikega. Prvotno je bila poganske vere; ko se je oprijela krščanstva, je obenem postala velika opora katoliške Cerkve in dobrotnica Človeštva. Njena poniž- 42 i Jlnost je dopadala vsem ljudem. Hodila fje okrog v preprosti obleki, dasi soproga tako mogočnega vladarja; tudi k Sv. maši je prihajala skromno oblečena. Z velikodušno darežljivostjo je prispevala v razne dobrodelne namene, fclasti za reveže in cerkve. Ko je prišla [v Jeruzalem, je bila njena prva skrb, Üa je dala povelje, naj bi зе poizvedelo, kje se nahaja križ Kristusov. Kako vesela je bila, ko se je to posrečilo! Tudi ■iV Jeruzalemu je posvečala svoje življenje z molitvijo, s spokornostjo in z deli ljubezni zlasti do bolnikov in jetnikov. ■|V 80. letu jo je Bog poklical po krono nesmrtnosti. Nazaj! V nekdanji mirni, zadovoljni dobi smo zaslepljenci krivo pol hodili; grehoti, zmoti smo služili, živeli v samopašnosti in zlobi Pozabljajoč Bega \ strasteh, gnusobi brei studa so ljudje povsod tonili. Vzplamtela zdaj je vojska v strašni sili, kot kazen božja splošni vsej hudobi. četrto leto vojne se pričanja. Vrnimo k Bogu se, da skr.r ustavi prestrašno klanje, skrajša čas trpljenja, da urno k miru narode pripravi. Vrnimo k Bogu se, — in spet v domove pripelje nain očete in sinove J. M., invalid. To m ono. Pozdrav gorskih strelcev. Pozdrave pošiljamo fantje slovenski, sc bratov spominjamo zlasti dolenjskih. Zdaj bralkam in bralcem vsem »Domoljuba*'« pa tudi vsem znancem našega kluba, dekletom poštenim clamo pozdrav. Mi gorski smo strelci vsi vrli Slovenci. Folentarja čakamo da brž ga namahamo; da vidi sovrag, kak' dom narn je drag; da biva tu narod, ki ljubi cesarja, ki da za vladarja blago vse in kril J. Požek in J. Milek iz Adlcšič; N. Požek, Dolence; A. Govcdnik, Bušinjavas; F. Črnugelj, Grabro-vec. * Odlikovanja in zasluge. Danes hlepi vse po odlikovanju. Čim starejši je kdo, tembolj je v tem oziru (da si želi kako odliko, naslov ali križec) podoben otroku. Ne mislimo pa tukaj vojakov, saj je nedavno zapisi naš poročevalec iz Galicije (poročnik Jože Barle), da vsak izmed mož tam na Ironti zasluži zlato medaljo, če bi se vpoštcvalo irpljenje, katero mora vsakdo prestajati; žal, da odlike in svetinje, ki jih dele, ne pridejo vselej na prsa najboljših in najzaslužnejših. Prav vsled strastnega ooganjanja za križci in odlikami se dostikrat zgodi, da se zasluge dele nezaslužnim in da veljava raznih redov in znamenj pada. Te dni )e neki vzgojni list pisal o odlikovanjih sledeče; »Vsak nekoliko globlje misleč človek naj bi bil vzvišen nad tem, da bi na razna odlikovanja kaj dal, ali da bi jih smatral kot merilo' zaslug. Seve jc taka sodba bolj težka, ker je javnost tako razvajena, da take vnanjosti še vedno uvažuje ,.. Zato naj bi bile merilo za sleherno odlikovanje le resnične zasluge odlikovanca, ne pa činovna vrsta, ne javna služba in stopnja na tej službi ne plemstvo, re starost ali kaj drugega. Ako se pa to ne da predrugačiti, potem bi bilo bolje za marsikoga in za marsikateri stan, če ob plohi številnih odlikovanj ostane —- suh, nego če se ga dotakne le par ničevih kapljic. Žaromet, Prijatelj Emil Povšič (pri 30-5 cm bateriji) nam je zopet narisal in poslal dopisnic!) s šaljivim prizorom; Dva možakarja — eden s košem na hrbtu, drugi s pipo v ustih — se pomenkujeta, ko opazujeta v dalji velik žaromet. Njuno modrovanje jc slikar spravil v naslednje stihe: Stari iz Podbrda Luka vprašal je soseda Smuka: »Kaj ta strela svet podira; - al' je fana, al' bandira?« Smuk pošteno parkrat pljune, tja med rebra Luko sune: »Kaj ne veš? To .rešpektor' jc; spredaj sveti, zadaj erje . ..« »Kdo za Boga to bi vedel! — Novi svet pač vse je zmedel.« Dostavekl Preljubi »Domoljub«! — Prcjmi tole sličico in z njo vred seveda najlepših in prisrčnih pozdiavčkov cel nahrbtnik od Tvojega zvestega »kanonirčka« — Pcvšiča E. Za razvedrilo. Dobil.., Peter: »Tine, ali si kedaj dobil v loteriji?« Tine: »Sevda sem. Dobil sem prepričanje, da sem bil norec, ker sem toliko časa zastonj metal denar proč« Pri gospodi. Sinček: »Papa, kupi mi no konjiča, da se bom vozil na izprehod!« — Papa: »Nimnm denarja za to. če se boš pa pridno učil in bo kaj prida iz tebe, si boš pa lahko sam oskrbel lepega konjiča.« — Sinček: »Torej se pa ti nisi pridno učil.« Vprašanja In odgovori. Državna podpora 1970: Ne gre, ker v resnici ni v vojni službi. M. K., Trstenik: Železne postelje prodajajo ljubljanske železne trgovine Postreže Vam pa tudi vsaka tvrdka za pohištvo, n. pr. Dovgan v Ljubljani, Dunajska cesta. P. M., Češnjice: Ročni mlini so prepovedani, zaradi tega jih ne prodajajo več. A. K., Metlika: To zacltvo bo preiskalo in uredilo »Deželno mesto za preskrbo klavne živine v Ljubliani«. Obtnile se pismeno tja. — Žitnice ! morajo biti dobro prezračene, a okna zastrla z go-' sto mrežo, da ne morejo veše in mušice skozi, ki puste zalego. Poprej je pa treba pregrade dobro očistiti in osnažiti. To golazen preganjajo tudi z naftalinom (neke vrste sol), ki se natrese po takih prostorih. Samo prccei hud duh ima. Naroča se v prodajalni Zankl-novi sinovi v Ljubljani. M. B., Lcskovec: Prečitajte, kar je bilo v »Domoljubu« v zadnjih treh številkah o »vzdrževalnim«. Dotična ženica naj napravi novo prošnjo; morda bo zdaj šlo. — Z novico o prosti vožnji proti Zagrebu je nekdo napravil neslono šolo. M. A., Medija Izlake: Pritožbe bi morali pojasniti ravnateljstvu v Trstu. J G., Dolsko: Če je resnica, da je sin na tak način prišel v ujetništvo, je izključena vsaka podpora. Če pa ta govorici nima nobene podlage, napravite novo prošnjo z ozirom na novo postavo o vzdrževalnini. M. Š., Brcžei Sprejeta je bila v državnem zboru postaja, ki določa podporo tudi družinam v sovražnih deželah pridržanifi državljanov. Prošnje bo najbrž reševala komisija pri glavarstvu. Koze mlekarice bo oddajalo »Kranjsko deželno mesto za vnovčevanje živine v Ljubljani« v najkrajšem času. Koze je importiralo »Kranjsko deželno mesto za vnovčevanje živine« naravnost iz Švice ter so pravega sanskega plemena, bele barve. Koze se bodo oddajale le revnim slojem v Ljubljani in okolici, in sicer takim ljudem, ki imajo mnogo majhnih otrok in trpijo vsled tega pomanjkanje mleka v najhujši meri, Reflektanti iz Ljubljane in okolice (revnejši sloii z mnogobrojnimi otroki) naj se priglase za omenjene koze pismeno pri »Kranjskem deželnem mestu za novčevanje živine« v Ljubljani, Turjaški trg št 1, ter se jim bo pozneje naznanil dan oddaje. Književnost. Ces?- kliče v boj proti domačim „o-vražnikom. Zbirka protialkoholnih spisov »Sveta voiska« v Mariboru. Zvezek 5. — Spisal F. Kovačič Maribor, 1917. — Založila »Sveta vojska«. Sadno vino ali sadjevec. Navod, kako ga izdelujemo in kako z njim ravnajmo, da dobimo okusno in stanovitno pijačo. Po najnovejših virih in lastnih izkušnjah za slovenske sadjarje priredil z 42 podobami in pojasnil Martin Humek, deželni sadjarski nadzornik. Cena 2 K 40 vin. — Knjiga je izšla ravno prav, da si jo, predno dozori sadje, vsakdo omisli in prečita. Izdelovanje sadnega vina je marsikje velikega narodnogospodarskega pomena. SKRIVALNICA. Doslej smo se vselej tako pomenili, da skupaj skrivalnico smo ugenili. Kaj pa, če danes prav nič ne izdamo, koga in kaj tu v podobi imamo? ... Naloga prej urednika je bila, da je namignil, kar slika je krila. Sam bil prisiljen je vedno iskati, preden je mogel — kar skrito — No, pa iščite zdaj enkrat sami, saj ponavadi se hitro dobil izdati. LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Dunaj, 11, avgusta: 26, 65, 29, 64, 40. Trst, 8. avgusta: 67, 25, 35, 63, 88. Plažam za iveplo v palicah, kosih, rrahu, cvetu K14 — za kg. za platneni šmirek (šmirgol) . . . . K M - '■»»1 za Selak orange.........KH-^ za kg- za vinsko kislino Stignifz Elemčr zaloga tehniških potrebščin na debelo Budapest VI, , O-utza 16, telefon 48--W. »BRK"»«»® ШШ& rceessietena zassszo regisfrauana zadragn v Ljubljani, v lastnem domu Miklošičeva ccsta štev. 6, za frančiškansko cerkvijo sprejema hranilne vloge vsak delavnik dopoldne od 8. do 1. ure in jih obrestuje po IlEoge o „Lindski pasaillmci" so pa-palnama aarno naložene, ker poso-IHnica dale denar na uarna pcsesiis«a na deželi In u mesJitn. Rezeroni zakladi znašala ekro§ia en mšlifam kron. — Säanfe hranilnih aäag ie bila koncem leta <916 ohrogio 7Љ millfoMou hrom._ brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje zavod sam za svoje vložnike, tako da dobe le-ti od vsakih 100 kron čistih 4 krone 25 vinarjev na leto. .Ljudska posojilnica« sprejema vloge tudi po pošti in daje za njih vplačilo na razpolago poštne položnice. Sprejema tudi^ vloge na tekoči račun ter daje svojim zadružnikom posojila proti vknjižbi z amortizacijo ali brez nje na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. — Menjice se eskomptujejo najboljše n. a d o žolne življenjsko in rentne nezgodne in jamstvene zavarovalnioo v Ljubljani, Marije Terezije cesta 12/11 sprejema zavarovanjo na doživetje In smrt, otroških dot, rcntna in ljudska nezgodna in jamstvena zavarovanja. Javen zavod. Absolutna varnost. Nizko premijo. Kaj« uk<'dnojsi i <>(£())i za vojno y.avar*>vaiije. Stanje zavarovanega kapitala K 176,000.000'— St.anja garancijskih fondov K 56.000.000'— Zavod temelji na vzajemnosti. — Prospekti zastonj in poštnino prosto. Sposobni zastopniki so sprejemajo pod najugodnejšimi pogoji. 1832 Vsako množino dobro zrelih in suhih 1002 lešnikov kupi Franc Bartol v Medvodah. Hranilnica in posoiilnica v Vodicah naznanja žalostno vest, da je njen večletni načelnik UerbiC ПМеЗ posestnik v Kosezah v soboto 4. t. m. zvečer nenadoma umrl. Bog mu plačaj stotero ves trud in skrb, ki jo j« posvetil hranilnici. Vodice, dne 5. avgusta 1917 1999 Odbor. Avtomatična past za podgane KS-80, za miši K 4 00, love brez nadzorstva do 40 ži-vali v eni noči, no zapuute ni-^љЈ^.'*"""- kake sledi in se same zopet nnsiavijo. Pust za ščurke „Rapid" vjame na tisoče ščurkov v eni noči, po K 5-70. Past'.a muhe ■Nova« komad o. 2-80. Povsod najboljši uspehi. Mnogo zahvalnic. Pošilja se po povzetju ali p>-oti predplačilu. Poštnine HO v.lzvoz. tvrd. Tintner, Dunaj III., Neulinyg. 26-L, t-*-. ■ % Џ; Ц it i •V Čudovito io zašivanjeiB fff «a» o U VII 495/17-2 NaSe Čudovito ročno šilo za šivanje šiva tako naqlo prešivne vbode kot šivalni strol. — Največja Iznajdba, s katero more vsak sam krpati iu Šivati usnje, raztrgane Čevlje, konjsko oi remo, kožuhovino, preproge, pogrinjala za vozove, šotore. klobuievlno, plašče za kolesa vreCe, platno In vsako drugo moCno blago. Dobrota za rokodelce, kmete in voiako. Neobhodno potrebno za vsakogar Trdno konstrukcija, zelo lahka vporaba. Jamstvo za porabnost. Mnogo pohvalnih pisem. Cena kumol. šilu s sukanrem, 4 raznimi šlvauHaml ln porabnim navodilom K 3.90, 3 kosi K U —■ 5 kosov K 18-- Oošilja po povzetju, (na bojiSCe proti pred plačilu.) 1552 M. Svoboda, Dunaj, III/2, iiiesspse 13-404. V imenu Njegovega Veličanstva cesarja! C. kr. okrajna sodnija v Ljubljani je razsodila o obtožbi javnega obtožitelja zoper Ano Povše, rojeno 8 septembra 1877, pristojno v Kranj, posestnika ženo v Štepanji vasi št. 19, radi prestopka po § 20 št. 1 cesarsko naredbe z dne 24 marca 1917 št. 131 drž. zakona v navzočnosti c. kr. dež. sod. svetnika v p. Potrato kakor javnega obtožitelja, obtoženke Ane Povše po danes dognani glavni razpravi po predlogu javnega obtožitelja, naj se obtoženka kaznuje, tako: Obtoženka Aua Povše je kriva, da je marca meseca 1917 in p ve dni aprila v Stepanjivasi izrabljaje izredno razmere, povzročene po vojnem stanju, zahtevala za neobhodne reči očitno čezmerno ceno, namreč 5(i h za 1 iiter mleka, po katero mora priti odjemalec, in je s tem zakrivila prestopek draženia po § 18,/20 št. 1 cesarske naredbe z dno 21. avgusta 191G št. 261 drž. zakona ter se radi tega obsodi po § citirane cesarske naredbe z uporabo § 26'i na 48 ur zapora, ter po § 3b9 k. p. r. v povračilo kazenskih stroškov. V smislu § 45 navedene cosarske naredbe se odredi, da se ima razsodba enkrat v ljub*-»-ljanskem časopisu „Domoljub" na stroške obtoženke objaviti. Ljubljana, 11. junija 1917. Dr. pl. Kočevar m. p. |e sredstvo za nomlaje-I' ramyaoü jcnje las, ki rdeče, svetle in sive lase In brade za trajno temno pobarva. t steklenica s poštnino vred K 2-70. i« rožnata •.-oda, ki ?lvo po-rcyuym rdeči bleda lica. ličink je čudovit. 1 steklenica s poštnino vred K 2'ktj. Povzetje 85 vinorjev več. Naslov za naročila" IHN GHOLICH, dro - rila pri angem, Brno 64t, Jttorava. '2525 Št. J9l>7. Six'brn prstan v 5 z eznili burkah omajtiran K 3'50. Izšel je I novi cenik j s koledarjem in vojnimi urami j| po najnižjih cenah. Tudi po pošti zastonj. Na obilni obisk vljudno 449 vabi F» ČUDEN Ljubljana, PreSernova ulica St. 1. Odilia zaposlila ura aatuiit-no regul. lu re-dp* Nikel ali jeklo 1i 12 — je — 80.— B ru 200 240. 280-volina ali dennr n azil j. Pošiljat, po povzetju f li predplačilu Razpošiijal-nicn • JAN KONRAD, c.f.\f. dvor. di'h.Mos'fBrrx)SM75!\ Češko. '/ ara en a do- Kuuerte s firmo, pismu, rnčuRi? Ittf.. izvršuje naiančno po naročilu Katoliška tiskarna v Ljubljani. Kaaeasfeštg: . ^asssaatažig: regisfrovs^a Eaaäf&asja s omejenim lemisfvom. ' Dovoljuje članom posojila proti poroštvu, zastavi življenjskih polic, posestva, vrednostnih papirjev ali proti -4P zaznambi na službene prejemke. Vračajo se posojila v 7i/2l 15 ali 22'/2 letih v odsekih ali pa v poljubnih dogovorjenih obrokih. Kdor želi posojila, naj se obrne na pisarno v L-ubljani, Kongresni trg štev. 19, ki daje vsa potrebna pojasnila. Društveno lastno premoženje znaša koncem leta 1915 51984840 kron. Zadruga sprejema ludi hranilne vloge in ;ih o! restuje po 4'и01о Deležnikov je bilo koncem leta 1915 1924 s 15 615 deleži, ki reprezentujejo jamstvene glavnice za 6,089.850 kron. Črno in rdečo deteljo, kumno, janež, repno, korenjevo, razna travna in druga domača semena, prazne vreče kakor tudi vse vrste pridelkov kupuje SKVEB & URBANIÖ, Ljubljana, Wollova ulica 12. !i Hko le Miste, poäljjtte Mar ssmim Ii vsak občuduje in zaželi, kajti ona je mejsirsbo delo iirarsfee Razpošilja seÄj0ajoölju zamenjam! Velika izbira ur, verižic, prstanov, lepotičja, daril itd. v velikem feras??em ceniku, katerega zahtevajte zastonj in poštnine prosto. St. 99410 kovinasta anker Roskopf ura.......K 12-40 » 99449 Roskopf ura, grav. močna, 2 pokrova.....K 1680 » 99600 Radijska žepna ura ponoči sveteča......K 16'20 » 99865 kovinasla verižica K 1'60 » 99645 Uhani amer. double zlato K 3-40 » 99022 Srebrni rožni venec K 9 50 Lastna znamka „IKO" svetovnoznana. Svetovna razpošiljalnica H.SUTTNERsi Lastna protokoli) ana tovarna tir v Švici- Nobene podružnice. Svetovnoznana radi razpošiljanja dobrih ur. Izdujakonzorcij „Domoljuba". Odgovorni urednik Jožoi Gostincar, državni poslanec. Tiskala Katoliška tiskarna.