INTERVJU Margareta Guček Zakošek, direktorica ■O ИС) !o Splošne bolnišnice Celje str. 26-27 NASA TEMA Bomo odnos do kulture spet vzeli v svoje roke? str. 12-13 Bernard Zarn in Jože Robežni »Bomo videli, kdo se bo najslajše smejal PRILOGA IV spona Oddaji Dobro jutro Že 20 let ustvarjajo P lepša jutra elani Mekicar in Bojan Cvjetićanin ft-Ж |п ! Voditelja EME 2022: »Sva prijatelja in tako bo ostalo« ШШз (^j novi tednik Tednik za Savinjsko regijo / št. 5 / Leto 77 / 3. februar 2022 / Cena 2,90 EUR / www.novitednik.si Poti nazaj ni več? Računsko sodišče je pritrdilo Združenim civilnim iniciativam Spodnje Savinjske doline, ki se zavzemajo za prometno učinkovito, cenejšo in kmetijstvu neškodljivo prometno povezavo med Velenjem in Celjem, da je izbrana prometna povezava F2-2 neustrezna. Kljub številnim opozorilom strokovnih skupin, ki so več let razlagale o nesmiselnosti in potratnosti predvidene trase, je bila ta potrjena. Vprašanje je, ali strokovno ali politično. str. 7 EAV.3 DOBRODOŠLI V DOLINI AVTOCESTNIH BEGUNCEV! [Welcome to the land of the motorway refuyees: Willkommen im Land der Autobahn flüchtlingel Benvenuti a la terra dei protughi autostradali! _ V£CERi POEZIJE Жго . Г > ООП К'ЛТЖ WMiit l COflS pisem pееф dl ifi.AZO* ICE 13f ■WftWIAJL CoH "»Si I FEEL SLOVENIJA slovfnija. moja dežela SENTJUR OKUŽBE V VRTCIH Dom na Resevni tik pred Kdo bo pazil na otroke? str. 2 prenovo str. 10 ROGAŠKA SLATINA Novi slatinski milijonar? str. 9 2 AKTUALNO ZADETKI »Velikokrat moj trud ni zaman. Odpira mi najrazličnejša vrata in tako je moje delo poplačano. Da sem prejel predmete princa Andreja od njegove žene, članice kraljeve družine, je zame velika čast.« Nani Poljanec, skrbnik Ljudskega muzeja v Rogaški Slatini »Že tako se dogajajo grozne stvari, zato se mi zdi pomembno, da smo vsaj drug do drugega razumevajoči in strpni. To je najmanj, kar lahko storimo za boljši svet, saj se spremembe začnejo v nas.« Toja Skok, finalistka lepotnega tekmovanja World Top Model »V življenju vam lahko vzamejo vse, le znanja ne. Šolajte svoje otroke, starejši jim prenašajte svoja znanja, spodbujajte jih k učenju in k temu, da bodo najboljši. Povprečnost ni dovolj.« Lorena Hus, članica Lions kluba Celje »Mladi mesarji so zelo cenjeni. Če so pridni in se dobro znajdejo, njihove plače ne zaostajajo veliko za tistimi, ki jih imajo zdravniki začetniki.« Boštjan Čas, lastnik mesnice »Celjska bolnišnica je v zadnjih dveh letih odigrala pomembno vlogo. Pokazala je, kaj zmore in se postavila ob bok največjim. Tu gre zahvala vsem zaposlenim v medicinskem in nemedicinskem delu, ki se ves čas trudijo.« Margareta Guček Zakošek, direktorica Splošne bolnišnice Celje ČETRTEK PETEK 9 0 SOBOTA NEDELJA 8 1 o СЛ cc < 10 -2 Potruditi se bomo morali, da ne bodo igralnice v vrtcih samevale. Ker kdo bo pazil nanje, če bo »zmanjkalo« zaposlenih? (Foto: arhiv NT / Andraž Purg - GrupA) Nihče ne preverja odgovornosti Kdo bo pazi na otroke? Poročali smo že, da so se vrtci tudi v naši regiji znašli tik pred zlomom. Strokovnih delavcev je zaradi številnih odsotnosti povsod občutno premalo, marsikje se bojijo, da bodo morali, če se naraščanje okužb ne bo ustavilo, zapreti vrata. Čeprav so razmere kritične, marsikje še vedno zaznavajo veliko neodgovornega ravnanja staršev, ki v vrtec kljub opozorilom in številnim pozivom vozijo rahlo obolele otroke ali otroke, ki so doma v stiku z obolelim s covidom. LEA KOMERICKI KOTNIK »Če se vsi skupaj ne bomo držali najosnovnejših navodil za preprečevanje širjenja koronavirusa, ne vem, kdo bo pazil na otroke,« meni strokovna delavka v vrtcu, ki ne želi biti imenovana. Kot pravi, se že več kot mesec vrtijo v začaranem krogu. Zaposleni, ki delajo z otroki v skupinah, zbolevajo, tisti, ki so še zdravi, so na koncu z močmi in jim grozi izgorelost. Njihove zgodbe so večinoma zelo podobne. Kot pravijo vzgojitelji, bi se morali starši bolj zavedati, da otroci veliko povedo. In pogosto se je v zadnjih tednih zgodilo, da so prav otroci razkrili neprimerno vedenje staršev. Tako na primer povedo, da je kdo od staršev doma zbolel zaradi covida ali da je bolan njihov sorojenec. Tudi o karantenah se radi razgovorijo, verjetno tudi zato, ker jim je beseda všeč. Vzgojiteljice starše otrok vsakodnevno opominjajo, da lahko v vrtec pridejo le zdravi otroci in da jim je, če je v družini kdo okužen s koro-navirusom, odrejena karantena, a več od tega ne morejo narediti. »Čeprav so navodila jasna, jih mnogi še vedno ne razumejo,« razočarano ugotavlja sogovornica in doda, da težava nastane, ker se okužbe z otrok prenesejo na zaposlene, ki jih je v zavodih precej manj kot otrok. »Ker posamezniki - in ni jih malo - ne upoštevajo priporočil oziroma navodil in ker kršenja karanten nihče ne nadzira ali je ta nadzor pomanjkljiv, stanje postaja resnično nevzdržno. Ne smemo biti presenečeni, če bo moral vrtec preprosto zapreti vrata, ker ne bo zaposlenih, ki bi lahko sprejeli otroke. Vzgojiteljice se trudijo, da bi se otroci imeli dobro, čeprav marsikje še komaj stojijo,« opozarja sogovornica. Verjetno ob tem ne bi smeli prezreti tega, da imajo tudi one družine. Novosti otežile delo Ob tem v vrtcih ugotavljajo, da je spremenjen način odrejanja karanten pospešil širjenje virusa predvsem med zaposlenimi. »Opažamo, da odkar otroci in zaposleni, ki so bili v vrtcu v visokotvega-nem stiku z okuženo osebo, niso več napoteni v karanteno, število obolelih zaposlenih narašča. Hitra širitev okužb med zaposlenimi zahteva premišljeno organizacijo, da lahko zagotavljamo varnost otrok,« so v enem od celjskih vrtcev zapisali v obvestilu staršem. Sočasno jih pozivajo, da v vrtec pripeljejo res le povsem zdrave otroke. Še vedno se namreč dogaja, da v vrtec prihajajo otroci, ki imajo znake prehladnih obolenj. »Priporočamo, da otroka samotestirate in ga obdržite doma v primeru pozitivnega testa. Otroka obdržite doma tudi takrat, ko je okužen nekdo izmed staršev oz. drugih članov družine. Da bomo lahko v vrtcu nemoteno izvajali vzgojno-izo-braževalni program in ne bo potrebno zapirati oddelkov, vas prosimo, da s skupnimi močmi ter odgovornimi ravnanji poskrbimo za zajezitev širjenja okužb,« zaključujejo enega od številnih pozivov v zadnjem času. V ponedeljek ne bo pouka! Ker so številni starši začudeni in niti vsi učitelji niso vedeli, da je letos pouka prost tudi 7. februar, smo na ministrstvo za izobraževanje poslali vprašanje, kakšen razlog je bil za ta prost dan, za katerega ponekod že napovedujejo nadomeščanje, a tega po besedah ministrstva ni treba. Minister, pristojen za šolstvo, določi razporeditev pouka, proste dneve in trajanje ter razporeditev šolskih počitnic v šolskem letu, in sicer v skladu s 36. členom Zakona o osnovni šoli, so pojasnili na ministrstvu. Pouka prosti dnevi so na osnovi Pravilnika o šolskem koledarju za osnovne šol državni prazniki in drugi dela prosti dnevi, šolske počitnice in nedelje ter sobote, razen če ni z letnim delovnim načrtom šole oziroma z navodili ministra zaradi nadomeščanja dneva pouka drugače določeno. Izjemoma lahko minister z navodili kot pouka prost dan določi tudi katerikoli drug dan v šolskem letu. Kot so pojasnili, je ministrica določila 7. februar kot pouka prost dan, in sicer na podlagi predloga s srednješolskega področja, da bi s tem zmanjšali stroške dijakov, ki bi pred slovenskim kulturnim praznikom samo za en dan morali priti v dijaški dom. Zaradi poenotenja šolskega koledarja srednješolcev in osnovnošolcev ter zaradi tega, ker je dni pouka v šolskem letu več, kot je potrebno za izvedbo učnih načrtov, je bil letošnji 7. februar določen kot pouka prost dan. Tega prostega dne šolam ne bo treba nadomeščati, poudarjajo na ministrstvu in dodajajo, da so bile šole o tem obveščene 2. septembra lani, ko so prejele podrobnejša navodila o šolskem koledarju z navedbo, da bo letošnji 7. februar pouka prost dan. TC AKTUALNO 3 V izogib zmedi ... Pozor, spet spremembe! 1. februarja je Slovenija uvedla slovensko covidno potrdilo, po katerem je za priznanje okužbe z novim koronavirusom dovolj pozitiven hitri antigenski test. Na brezplačno PCR-te-stiranje bo mogoče oditi le še z napotilom zdravnika. Gre za začasen ukrep, ki bo v veljavi, dokler bo virus med populacijo tako močno razširjen. PCR-testiranje je na voljo tistim, ki jih bo nanj napotil zdravnik, ter samoplačnikom, ki bodo test potrebovali zaradi drugih razlogov, kot je na primer za prehajanje državnih osebe brez ali z znaki okužbe dihal, pozitivni izvid samotestiranja HAGT oseba brez znakov ostani doma do 72 ur meja. Novo potrdilo namreč velja samo v Sloveniji in se z njim ne da prehajati v druge države. Za prehode čez mejo še vedno velja evropsko covidno potrdilo, ki se mu je s 1. febru- arjem spremenila veljavnost. Po priporočilih Evropske unije je namreč covidno potrdilo cepljenih z vsemi odmerki veljalo 270 dni. Ob prejemu poživitve-nega odmerka mRNK-cepiva proti covidu-19 veljavnost potrdila ostaja neomejena. Tudi prebolevnikom, ki so prvo cepljenje opravili v 180 dneh po okužbi s koronaviru-som (oz. v 240 dneh po preboleli okužbi do 14. septembra 2021), potrdilo velja 270 dni po cepljenju. Prav tako potrdilo izbrani osebni zdravnik, pediater HAGT PCR velja 270 dni osebam, ki so bile prvič cepljene s cepivom Janssen in drugič s cepivom podjetja Astra Zeneca. Spremenjen odlok prinaša tudi spremembe glede uporabe mask. V zaprtih javnih prostorih in na odprtih javnih krajih oz. prostorih, če ni mogoče zagotoviti ustrezne medosebne razdalje, bo odslej obvezna uporaba kirurške maske tipa II ali IIR, maske tipa FFP2 ali maske tipa FFP3. Doslej je odlok določal uporabo le navadne kirurške maske ali maske tipa FFP2. Tudi potrdilo tistih, ki so se najprej dvakrat cepili in nato preboleli covid-19, velja 270 dni po cepljenju oz. 180 dni po pozitivnem rezultatu PCR-te-stiranja. Enako velja za osebe, ki so se najprej cepile, nato bolezen prebolele in se kasneje spet cepile. To razlikovanje je sicer naletelo na kritike tudi v epidemiološki stroki. Slovensko digitalno covidno potrdilo, koda SI DCP, test HAG se obdeluje v sistemu eZdravja ob koncu izolacije: po 7. dnevu, če je oseba z negativnim HAG testom skrajšala izolacijo, ali 11. dan, če je ni. Šele takrat je koda dostopna na portalu zVEM ali v lekarnah. potrjena okužba COVID 19, osamitev, SI DCP brez okužbe s COVID 19 brez okužbe s COVID 19, pregled pri izbranem zdravniku v primeru vztrajanja težav potrjena okužba COVID 19, osamitev, SI DCP potrjena okužba COVID 19, osamitev, EU DCP brez okužbe s COVID 19 Za preverjanje digitalnih potrdil je sicer že na voljo tudi nova aplikacija, ki upošteva pogoje, veljavne v Sloveniji. SŠol, STA Poraba alkohola Naša regija nad državnim povprečjem Nacionalni inštitut za javno zdravje je izdal monografijo o porabi alkohola v Sloveniji od leta 2013 do 2018. Slovenija se po porabi alkohola uvršča v vrh evropskih držav. Raziskava je pokazala, da je bilo v tem obdobju v Savinjski regiji v povprečju 43 smrti zaradi alkohola na sto tisoč prebivalcev, kar jo uvršča nad slovensko povprečje. Največ smrti v tem obdobju je bilo v naši regiji leta 2017. Med prezgodaj umrlimi zaradi pitja alkohola in njegovih posledic je največ moških. Po raziskavi so moški zaradi prezgodnje smrti v naši regiji izgubili vsaj deset let življenja. V tem obdobju je bilo v naši regiji nekoliko manj smrti zaradi kroničnih bolezni jeter in ciroze v primerjavi s slovenskim povprečjem, prav tako je bilo manj bolnišničnih zdravljenj zaradi duševnih stisk, ki so posledica pitja alkohola. Med hospitaliziranimi je bilo največ oseb, starih od 50 do 54 let, ter mladih, starih od 15 do 19 let. Avtorji raziskave opozarjajo predvsem na posebno ogroženost deklet, starih od 15 do 19 let, in na porast bolnišničnih zdravljenj zaradi zastrupitve z alkoholom. SŠol Na podlagi Odloka o ustanovitvi javnega zavoda ZDRAVSTVENi DOM LAŠKO in določil Statuta ZD Laško, Razpisna komisija na podlagi sklepa dopisne seje Sveta ZD, z dne 13. 1. 2022, razpisuje delovno mesto: direktorja/ice Zdravstvenega doma Laško Kandidati/tke za direktorja/ico morajo poleg pogojev, predpisanih z zakonom, izpolnjevati še naslednje pogoje: - da imajo visoko strokovno izobrazbo, - da imajo najmanj 5 let delovnih izkušenj, - da imajo ustrezne strokovne in organizacijske reference, - da predložijo dokazilo, da niso bili pravnomočno obsojeni za naklepno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti. Dokazilo, navedeno v 4. alineji zgoraj, ne sme biti starejša od 30 dni. Kandidati/tke morajo ob prijavi na razpis priložiti tudi program dela in razvoja ZD za razpisano mandatno obdobje in opredeliti svojo vlogo pri realizaciji le-tega. Izbrani/a kandidat/ka bo za opravljanje funkcije direktorja/ice sklenil/a pogodbo o zaposlitvi za krajši delovni čas (30 ur na teden) za določen čas, in sicer za štiriletno mandatno obdobje. Mandat direktorja/ice teče od dneva izdaje soglasja ustanoviteljice k imenovanju oziroma naslednji dan po preteku prejšnjega mandata, če je soglasje ustanoviteljice izdano prej. Prijave s priloženimi pisnimi dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandidati/tke pošljejo na naslov: Zdravstveni dom Laško, Kidričeva 5 b, 3270 Laško, z oznako: »Prijava na razpis -ne odpiraj«. Rok za prijavo na razpisano delovno mesto začne teči 4. 2. 2022 in se izteče s potekom 18. 2. 2022. Kot pravočasne se bodo upoštevale prijave, ki bodo prispele do vključno 18. 2. 2022 oziroma v kolikor bodo oddane priporočeno po pošti in bodo opremljene z žigom oddaje z dne 18. 2. 2022. O izbiri bodo kandidati/tke pisno obveščeni v roku, določenem z zakonom. Razpisna komisija sveta ZD da 4 GOSPODARSTVO Draga energija ogroža obstoj nekaterih podjetij Stroški letos višji tudi do 300 odstotkov Vlada je v državni zbor poslala predlog Zakona o ukrepih za omilitev posledic dviga cen energentov v gospodarstvu in kmetijstvu. Za to zagotavlja 70 milijonov evrov, predlog naj bi bil sprejet po hitrem postopku. V Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) pomoč označujejo kot »korak v pravo smer«, a menijo, da prihaja nekaj mesecev prepozno, saj je gospodarstvo o težavah zaradi visokih stroškov za energijo začelo opozarjati že oktobra lani. V letu 2021 so se stroški v primerjavi s predlani v podjetjih zvišali za 18 odstotkov, letos naj bi bilo po ocenah zvišanje kar 128-odstotno. V anketi, v kateri je sodelovalo 148 podjetij, je kar 12 odstotkov družb kot ukrep za obvladovanje povišanih stroškov energentov navedlo zaustavitev proizvodnje, skoraj polovica je opozorila, da je njihov dolgoročni obstoj ogrožen. JANJA INTIHAR Med anketiranimi podjetji je bilo 30 odstotkov takšnih, ki so že lani beležila več kot 10-odstotno povišanje stroškov za energente, malo več kot 35 odstotkov jih je ocenilo, da se bodo ti stroški letos zvišali za 300 odstotkov. V GZS predvi- devajo, da gre za podjetja, ki so imela lani energijo še zakupljeno po nizkih cenah, letos pa pogodb še nimajo oziroma jih že imajo, a po višjih cenah. Kot najpogostejši ukrep za obvladovanje povišanih stroškov energentov so podjetja navedla prenos teh stroškov v ceno končnih izdelkov, 39 odstotkov jih vidi rešitev v omejevanju proizvodnje, 27 odstotkov v zmanjševanju števila zaposlenih. Kot skrajni ukrep je približno desetina podjetij navedla ustavitev proizvodnje, nekatera tudi njeno selitev v tujino. In kakšen vpliv naj bi imela izjemna rast cen na poslovanje? Večina podjetij je odgovorila, da bo imela nižji dobiček, trem četrtinam naj bi se znižala konkurenčnost njihovih izdelkov, kar 47 odstotkov sodelujočih v anketi je navedlo, da je ogrožen dolgoročni obstoj podjetja. Za pomoč gospodarstvu 70 milijonov evrov Cena električne energije, ki na slovenskem trgu dosega več kot 400 evrov na mega-vatno uro, je med najvišjimi v Evropi, opozarjajo v GZS. »Razmere so izredne, saj gre za nenormalno povišanje cen energentov. V nadaljevanju leta 2022 lahko večino težav šele pričakujemo,« je povedala izvršna direktorica Vesna Nah-tigal. Številna podjetja imajo sicer narejeno dolgoročno strategijo zakupa energentov, a jih je kljub temu izjemna rast cen energije, ki ne temelji na ekonomskih razlogih, presenetila, je dodala. Opozorila je še, da se podjetja že dlje soočajo tudi z visokimi cenami surovin in s pomanjkanjem rezervnih delov, težave imajo z zamiki v dobavnih verigah. Vlada v svojem predlogu zakona za pomoč gospodarstvu, predvsem tistemu, ki je velik porabnik energije, namenja 70 milijonov evrov. Za pridobitev denarja morajo podjetja izpolnjevati več kriterijev, in sicer da dejavnost opravljajo vsaj od 1. decembra 2021, da imajo vsaj pet zaposlenih in da so stroški za energijo v njihovih poslovnih odhodkih v letu 2019 predstavljali vsaj 5 odstotkov oziroma so za porabo energije plačali vsaj 10 tisoč evrov. Cinkarna gradi sončno elektrarno V anketi GZS so podjetja tudi navedla, da so že izčrpala vse svoje notranje rezerve, da ukinjajo izmene, podaljšujejo dopuste, odlagajo nenujno proizvodnjo ter razmišljajo celo o odpuščanju. Na Celjskem razmere v podjetjih, vsaj v tistih, s katerimi smo se pogovarjali, niso tako kritične. Težave so, a jih obvladujejo. V Cinkarni Celje, kjer elektriko in plin večinoma zakupu-jejo vnaprej, pravijo, da so že lani celo leto zaznavali večjo rast surovin in energentov, ki se je konec leta in letos še pospešila. Razmere na trgu so do zdaj dopuščale, da so večino višjih stroškov uspešno prenesli v prodajne cene, a menijo, da v prihodnje to ne bo več mogoče. Temu so ustrezno prilagodili tudi poslovni načrt za leto 2022, saj pričakujejo, da bo dobičkonosnost nižja, kot je bila v letu 2021. »Naša dolgoročna strategija je zmanjševanje porabe energije na enoto proizvedenega izdelka. Letos bomo znižali porabo vode v proizvodnji titanovega dioksida za 5 odstotkov, optimizirali bomo porabo odpadne toplote in okrepili uporabo obnovljivih virov. Zato že gradimo sončne elektrarne s skupno močjo 3,5 MW, kar bo eden največjih tovrstnih projektov v Sloveniji,« poudarjajo v cinkarni. Kot še dodajajo, je napovedovanje gibanja cen energije v naslednjih mesecih nehvaležno. Predvsem bo odvisno od geopolitičnih razmer zaradi ukrajinsko-ruskega spora, od morebitnih podpovprečnih temperatur v preostanku zime, ki lahko negativno vplivajo na že tako bolj prazna skladišča plina v Evropi, ter še od marsičesa drugega, kar bo dodatno vplivalo na kratkoročne in s tem tudi na dolgoročne cene elektrike. »Vsekakor so razmere na trgih nestabilne, a upamo, da bo pomlad prinesla postopno umirjanje in nekoli- ko nižje cene energentov,« še pravijo v cinkarni. V mlekarni letos 1,4 milijona evrov višji stroški Tako kot v Cinkarni Celje tudi v Mlekarni Celeia električno energijo zakupujejo za leto vnaprej, deloma zemeljski plin kupujejo sproti. Ustanovili so posebno strokovno skupino, ki je pripravila strategijo zakupa posameznega ener-genta in tudi skrbi za nakup. V mlekarni pravijo, da se jim bodo zaradi višjih cen stroški za energente letos povečali za približno 1,4 milijona evrov, kar v njihovi dejavnosti, kjer morebitni dobički niso visoki, pomeni velik pritisk na dobičkonosnost podjetja. Z ukrepi za čim bolj učinkovito premagovanje težav se ukvarjajo vsak dan, pravijo v Arji vasi. Poleg skrbne strategije zakupa nenehno iščejo tudi možnosti za manjšo porabo energentov ter pripravljajo naložbene ukrepe, s katerimi bodo povečali samooskrbo z električno energijo ter zamenjali energetsko potratno strojno opremo. Za razliko od cinkarne so v mlekarni manj optimistični glede gibanja cen energentov v prihodnjih mesecih. Zato so ukrepi, ki so jih sprejeli, še toliko bolj pomembni, pravijo. V Uniorju in Cetisu brez večjih težav Kdaj bodo razmere na trgu energentov postale spet normalne in pri kakšni višini se bodo ustalile cene, ne upajo napovedati niti v zreškem Uniorju. Cenovna razmerja so zdaj povsem porušena v vsej Evropi, pravijo, vendar zaradi tega v podjetju ne pričakujejo večjih težav. Na področju oskrbe z energenti imajo namreč sprejeto strategijo, ki v kar največji meri omogoča nemoteno in cenovno manj tvegano dobavo. Kot pravijo, imajo za letos in za prihodnje leto zakupljeno večino energentov, zato bo podjetje vpliv višjih cen občutilo v še znosnih mejah. Težav tudi nimajo v Cetisu. Zaradi znižanja stroškov elektriko zakupujejo za celotno skupino MSIN, katere del so. Tveganja skušajo razpršiti tako, da zakup razporedijo na vse leto. Kako občuti izjemno veliko podražitev elektrike in drugih energentov, smo vprašali tudi Steklarno Rogaška, ki sodi med večje porabnice energije, a so nam iz podjetja sporočili, da kot del mednarodne korporacije Fiskars Group, ki je delniška družba, ne smejo razkrivati ničesar, kar bi lahko vplivalo na delničarje. Certifikati za odgovorna podjetja Združenje kemijske industrije, ki deluje pod okriljem GZS, je petnajstim podjetjem podelilo certifikate Program odgovornega ravnanja za leto 2022. Pogoje za pridobitev certifikata sta izpolnili tudi Cinkarna Celje ter družba AquafilSLO, ki ima del proizvodnje v Štorah. Program odgovornega ravnanja je pobuda svetovne kemijske industrije, v katero je vključenih že več kot šestdeset držav. V Sloveniji deluje od leta 1998, izvaja ga Združenje kemijske industrije pri GZS. Podjetja, ki sodelujejo v tem programu, se prostovoljno zavežejo, da bodo zagotavljala neprestane izboljšave na podro- čju varstva okolja, varovanja zdravja in varnosti pri delu, ter bodo imela odkrit in korektern odnos do javnosti. V Sloveniji je v podjetjih, ki so pridobila certifikat Program odgovornega ravnanja, zaposlena približno polovica vseh, ki delajo v kemijski industriji. JI V boju proti podnebnim spremembam PONEDELJEK in SREDA: 8.00-10.00 in 11.00-14.00 PETEK: 8.00-10.00 in 11.00-13.00 info@vo-ka-celje.si (03) 42 50 300 Skupina Xella, ki proizvaja in trži različne gradbene materiale, želi v okviru zaveze boja proti podnebnim spremembam strankam ponuditi priložnost, da lahko s pravilno izbiro trajnostnih materialov izmerijo svoj osebni prispevek k blaženju podnebnih sprememb pri gradnji ali obnovi. Xella bo izravnavala izpuste ogljikovega dioksida pri proizvodnji toplotne izolacije Multipor, s čimer bo ta postala prva ogljično nevtralna Xellina blagovna znamka. Že zdaj izpuste ogljikovega dioksida, tiste, ki nastanejo med proizvo- dnjo, in tiste, ki so posledica predelave surovin, embalaže, logistike in odlaganja, izravnava z nakupom prostovoljnih emisijskih kuponov v sodelovanju s podjetjem ClimatePartner. Skupina Xella je izbrala dva certifici-rana projekta za varovanje podnebja v Evropi, ki pomembno prispevata k boju proti globalnemu segrevanju. Prvi je v Lichtenau v Nemčiji, kjer gre za ponovno namakanje in renaturacijo šotišča, ki lahko shrani velike količine ogljikovega dioksida, drugi projekt pa so vetrna polja v Svetem Nikoli v severovzhodni Bolgariji, ki proizvajajo energijo iz vetra brez fosilnih goriv. Kot še sporočajo iz družbe, nova podoba blagovne znamke Multipor ponazarja, da sta ekološko razmišljanje in delovanje zasidrana v jedru podjetja. Mineralne izolacijske plošče Multipor imajo odlične izolacijske lastnosti, pomagajo zmanjšati energetsko potrebo po ogrevanju oziroma hlajenju zgradb ter zagotavljajo uravnoteženo notranje ozračje ter tako omogočajo bolj zdrave življenjske pogoje. NT GOSPODARSTVO 5 Izklicna cena za hotel Slovenija v Rogaški Slatini bo 2,8 milijona evrov. Tisti, ki ga bo kupil, bo zraven dobil še 26 umetniških del ter blagovni znamki Hotel Slovenija in Spa Kristal. Februarske dražbe na Celjskem Naprodaj betonarna s parkom, vila in hotel 824 tisoč evrov. Ker za nakup ni bilo zanimanja, je upravitelj na drugi dražbi ceno znižal na 710 tisoč evrov, a spet ni bil uspešen. Na naslednji dražbi, ki je bila leta 2017, je vilo za 568 tisoč evrov kupila Družba za upravljanje terjatev bank, ki je tudi največja upnica Gradir-ja. Slaba banka je nato sama začela prodajati konjiško vilo in je zanjo postavila ceno 850 tisoč evrov, a je bila pri iskanju novega lastnika prav tako neuspešna. Pred dvema letoma ji je uspelo najti vsaj najemnika. Včeraj popoldne je vilo ponovno prodajala, tokrat se je odločila za elektronsko dražbo in izklicno ceno 650 tisoč evrov. Ali ji je nekdanji Riemerjev ponos le uspelo prodati, bomo poročali v naslednji številki Novega tednika. Februarja se na Celjskem obeta nekaj zanimivih dražb. Gre za prodajo nepremičnin, ki so del stečajne mase različnih podjetij ali so v lasti Družbe za upravljanje terjatev bank. Največja nepremičnina na dražbi bodo proizvodni in poslovni prostori, ki jih ima v Žalcu leta 2016 propadlo gradbeno podjetje Nivo iz Celja. Na dražbi bo tudi Hotel Slovenija v Rogaški Slatini, slaba banka pa ponovno išče kupca za Vilo Marijo v Slovenskih Konjicah, ki je bila v lasti Franca Riemerja, nekoč enega najbogatejših Slovencev. JANJA INTIHAR Stečajni upravitelj Matjaž Janša bo Nivojev poslovni kompleks v Žalcu prodajal prvič. Vanj je vključil tudi biopark, ki ga je Nivo uredil leta 2006. Janša je do zdaj park prodajal samostojno, a mu kljub zniževanju izklicne cene ob vsaki novi dražbi kupca zanj ni uspelo najti. »Ker v preteklih letih ni bilo nobene ponudbe, se mi je zdelo smiselno, da park vključim v prodajo proizvodnega kompleksa. Tudi zato, ker je v njegovi neposredni soseščini,« pojasnjuje Matjaž Janša. Čeprav bo žalsko premoženje Nivoja prodajal kot celoto, ga je razdelil v več sklopov. V prvem so betonarna, poslovni prostori, delavnice in dvorišče za skladiščenje gradbenih izdelkov. Velikost zemljišča je malo več kot 39 tisoč kvadratnih metrov. Drugi sklop sestavljajo stroji in oprema za proizvodnjo betonskih izdelkov, tretjega fotovol-taična elektrarna in četrtega biopark. V parku, ki meri malo več kot 9.000 kvadratnih metrov, sta dve manjši jezeri, v njem je tudi nekaj pomožnih zgradb, ki so namenjene rekreaciji in športu ter organiziranju manjših prireditev. Za vzdrževanje parka skrbi podjetje Nivo Eko, ki je že ves čas, odkar je šel Nivo v stečaj, najemnik poslovnega kompleksa v Žalcu. Izklicna cena za poslovne in proizvodne prostore ter park bo 4,8 milijona evrov, kar je tudi njihova tržna vrednost, vendar bo dražba izvedena po načelu zniževanja cene. Upravitelj Janša pravi, da posebnega zanimanja za nakup ni in da si vsaj do zdaj še nihče ni ogledal nepremičnin. Predkupno pravico zanje ima Občina Žalec, ki je nakup najbrž ne zanima, saj te pravice ni uporabila niti takrat, ko je bil naprodaj samo biopark. Matjaž Janša je pred kratkim prodajal tudi Nivojeve poslovne prostore na Lavi v Celju. Zbiranje ponudb je bilo le deloma uspešno, saj mu je novega lastnika uspelo najti samo za 8.500 kvadratnih metrov veliko zemljišče z več stavbami, v katerih so bili včasih skladišča, garaže in pisarne. Nepremičnino je za 800 tisoč evrov, kolikor je znašala tudi izklicna cena, kupilo celjsko podjetje Intercom. Slatinski hotel prvič na dražbi Prihodnji teden bo stečajni upravitelj Valter Stepan prvič prodajal Hotel Slovenija, ki je edino večje premoženje leta 2020 propadle družbe RG Hotel iz Rogaške Slatine. Izklicna cena za hotel, vso opremo v njem, 26 umetniških del ter blagovni znamki Hotel Slovenija in Spa Kristal bo malo več kot 2,8 milijona evrov. Predkupno pravico ima koprsko podjetje Uniglobal, ki je hotel najelo junija lani in je vanj, da ga je sploh lahko spet odprlo, moralo vložiti približno sto tisoč evrov. Družba RG Hotel je bila v lasti dveh ruskih poslovnežev. Stečaj so predlagali zaposleni, ki so bili več mesecev brez plač. Družba je dlje časa poslovala z izgubo in imela za več milijonov evrov dolgoročnih finančnih obveznosti, plačilno nesposobna je pravzaprav bila že od leta 2016. Upniki so v stečaju prijavili za 4,6 milijona evrov terjatev. Stečajni upravitelj je izklicno ceno določil na osnovi tržne vrednosti nepremičnin in premičnin. Ob prodajah takšnih nepremičnin morebitni kupci običajno čakajo na naslednje dražbe z znižanimi izklicnimi cenami, zato je vprašanje, ali bo Stepanu hotel uspelo prodati že v prvem poskusu. Riemerjeva vila za najmanj 650 tisočakov Vila Marija v Slovenskih Konjicah je bila del stečajne mase podjetja Gradir, ki je bilo v lasti Franca Riemerja. Stečajni upravitelj je malo manj kot 800 kvadratnih metrov veliko vilo in zemljišče okrog nje začel prodajati že leta 2016, kmalu po stečaju Gradirja. Na prvi dražbi je bila izklicna cena 6 IZ NAŠIH KRAJEV Za dostopnejše javno zdravstvo LEA KOMERIČKI KOTNIK Kot je med drugim v svojem nastopu in kasneje tudi med odgovori, ki so mu jih zastavili svetniki, povedal Janko Šteharnik, se tudi v javnem zdravstvenem zavodu, ki ga vodi zadnjih šest let, srečujejo z vedno hujšo kadrovsko stisko. »Tudi epidemija je pripeljala do tega, da si želijo nekateri velenjski zdravniki in tudi drugi delati kot koncesionarji. Če koncesije v Velenju ne bodo dobili, bodo odšli v sosednja in druga mesta.« Pred svetniki sta spregovorili tudi zdravnici in pojasnili, zakaj želita poklicno pot nadaljevati med zasebniki koncesionarji. Prav razlaga pojma koncesije je terjala kar nekaj časa in Šteharnik se je trudil svetnikom čim bolj nazorno razložiti, kaj to pravzaprav je in kaj koncesija pomeni za bolnike. »Javni zdravstveni zavodi in koncesionarji opravljajo javno službo pod enakimi pogoji. Ob tem zdravnik, ki se odloči za koncesijo, deluje v manjši enoti, kjer si lažje organizirajo delo, je pa seveda odgovornost večja.« Koncesije da, zasebništvo ne Po treh urah razprave so velenjski mestni svetniki sprejeli sklep, s katerim podpirajo možnost razpisovanja koncesij v skladu z veljavno zakonodajo, če se s tem ohranja ali širi javni zdravstveni sistem v Velenju. V sprejetem sklepu so tako zapisali, da razumejo, da oblika izvajanja zdravstvene dejavnosti na podlagi podeljene koncesije pomeni izvajanje javne zdravstvene službe in ne predstavlja nevarnosti t. i. privatizacije javnega zdravstva. Prav slednje je bila vroča tema že decembra, ko je mestni svetnik Matej Jenko direktorju zdravstvenega doma očital, da skuša iz dejavnosti javnega zavoda izločiti zobozdravstvo in ga privatizirati ter da dom vodi v stečaj. Jenko je takrat opozoril na po njegovem mnenju sporen načrt Šteharnika o posebnem zobozdravstvenem središču, ki bi ga s pomočjo denarja za prestrukturiranje regije zgradil na zemljišču velenjskega podjetnika Tomaža Ročnika in tja preselil vso zobozdravstveno dejavnost. Vrednost naložbe naj bi znašala približno dvesto milijonov evrov. Svetniki so sicer sprejeli tudi sklep, da podpirajo razvoj primarnega zdravstva na enem mestu znotraj ZD Velenje, saj se s tem občanom omogoča dostop do storitev, ne glede na obliko izvajanja, v javnem zavodu ali pri koncesionarju. V primeru širjenja dejavnosti na druge lokacije mora predstavnik javnega zavoda o tem predhodno pridobiti soglasje mestnega sveta. Podpora razvoju zobozdravstvene dejavnosti Svetniki so podprli tudi dejavnosti občinske uprave in vodstva ZD Velenje pri iskanju možnosti za črpanje denarja na podlagi Zakona o zagotavljanju finančnih sredstev za naložbe v slovensko zdravstvo v letih 2021 do 2031. Občina želi sredstva v okviru naložb v primarno zdravstvo nameniti za vzpostavitev satelitskega urgen-tnega centra, ki je lahko tudi na drugem kraju, ter za nadgradnjo in obnovo stavbe, v kateri domuje velenjski javni zdravstveni zavod. Prav tako so svetniki podprli prizadevanja ZD Velenje, da se na območju občine vzpostavi pilotni projekt zobozdravstvene klinike, ki bi poleg dviga storitev zobozdravstvene medicine v Velenju predstavljal tudi zaposlitvene priložnosti mladih v sklopu prestrukturiranja regije. Velenjski župan Peter Der-mol je dejal, da je treba iskati najboljše možne rešitve. »Ne podpiram selitve kateregakoli dela velenjskega primarnega zdravstva. Storitve je treba v čim večji meri ohraniti v središču mesta. Razmišljamo, da bi satelitski urgentni center Za ljubitelje plezanja BRASLOVČE - Za plezanje se odloča vedno več mladih. Temu primerno tudi v manjših krajih kot gobe po dežju rastejo plezalne stene. Ena je od konca lanskega leta na voljo v OŠ Braslovče. Najbolj so se je razveselili tamkajšnji učenci in mladi planinci, ki imajo na njej že prve ure plezanja. Naložba je lokalno skupnost stala 37 tisoč evrov, od tega je fundacija za financiranje športnih organizacij prispevala malo manj kot 19 tisoč evrov. ŠO postavili ob velenjskem gasilskem domu.« Direktor ZD Velenje je ob tem dejal, da so strateški izzivi prihodnosti uravnoteženje osnovnega zdravstva, nova oblika sekundarnih programov v okolju, izločitev servisov, ki niso zdravstvena dejavnost, ter regionalna združevanja na področju digitalizacije in administracije. Milijon klicev »Bodimo pogumni, spremembe so res nujne. Neučinkovitost je posledica nezadostnega števila zdravnikov,« je dejal Šteharnik, ki je svetnikom odgovoril tudi na očitke o nedosegljivosti. »Od 8. novembra do 23. januarja smo prejeli 2,1 milijona klicev, od tega smo jih 1,05 milijona vrnili. Po izračunih Telekoma smo opravili 527 dni telefonskega klicanja. Ne moremo biti dosegljivi. Tega tudi Telekom ne bi zmogel,« je bil jasen in ob tem okaral ljudi, ki »rinejo k zdravniku tudi za povsem nenujne stvari«. Ob tem je zbrane vprašal, kako naj zdravniki ob vseh teh klicih in številnih birokratskih zahtevah sploh najdejo čas, da se bodo lahko ukvarjali z bolniki. Zdravstveno varstvo na primarni ravni omogoča prvi stik z zdravnikom za diagno-sticiranje in zdravljenje akutnih in kroničnih bolezni, promocijo zdravja in zdravega načina življenja, preprečevanje bolezni, svetovanje in vzgojo bolnikov. Po veljavni zakonodaji mrežo na osnovni ravni oblikuje in uresničuje občina. Primarna raven je organizirana v zdravstvene domove in zdravstvene postaje, ki so vezane na najbližji zdravstveni dom. Koncesije za opravljanje zdravstvene dejavnosti kot javne službe podeljujejo pristojni občinski oziroma mestni upravni organi ter ministrstvo za zdravje. Janko Šteharnik, direktor ZD Velenje: »Področje zdravstva v državi je kritično. Dostopnost je huda težava. Tudi na sekundarnem nivoju. Vse večja je težava zaradi pomanjkanja kadra. Težka situacija na področju zdravstva tudi zaradi epidemije je pripeljala do tega, da si želijo nekateri velenjski zdravniki in tudi drugi delati kot koncesionarji. Če koncesije v Velenju ne bodo dobili, bodo odšli v sosednja in druga mesta.« SLOVENSKI KULTURNI PRAZNIK V MnZC V torek, 8. februarja 2022, vas med 9. in 17. uro vabimo v Muzej novejše zgodovine Celje na brezplačen ogled stalnih in občasnih razstav. Fotoatelje in galerijo Pelikan si lahko ogledate med 9. in 13. uro. Vabljeni, vstop prost. Obisk muzeja in muzejskih dogodkov je možen ob upoštevanju veljavnih epidemioloških ukrepov. http://www.muzej-nz-ce.si VELENJE - Prižgali zeleno luč za koncesije »Jutri morajo občinske službe začeti pripravljati dokumentacijo za razpis koncesije, ker se lahko zgodi, da bo pojutrišnjem že prepozno,« je na torkovi seji velenjske svetnike posvaril direktor Zdravstvenega doma (ZD) Velenje Janko Šteharnik. Svetnike in vodstvo občine je seznanil s stisko zaradi pomanjkanja zdravnikov. Pri tem je bil očitno prepričljiv, saj so svetniki s sklepom omogočili možnost razpisovanja koncesij z ohranitvijo ali s širitvijo javnega zdravstvenega sistema. Velenjski mestni svetniki so s sklepom omogočili možnost razpisovanja koncesij pod pogojem ohranitve ali širitve javnega zdravstvenega sistema. Sočasno se zavzemajo za ohranitev ponudbe zdravstvenih storitev v središču mesta. (Foto: LKK) Župan Mestne občine Velenje Peter Dermol: »Marsikaj se bo spremenilo in zdravstvo ni samo izziv znotraj naše regije, ampak znotraj celotne države. Soočamo se s pomanjkanjem zdravnikov in to področje moramo znotraj zakonskih okvirov urejati tako, da vsem občanom omogočimo dostopnost do zdravstvenih storitev. Strah pred koncesijami je zato neupravičen, saj imamo s tem v Velenju dobre izkušnje. Urad za prijave spolnih zlorab duhovnikov CELJE, LAŠKO - Celjski škof Maksimilijan Matjaž je ustanovil urad za sprejemanje prijav in spremljanje žrtev spolnih zlorab. Njegova namena sta pomoč žrtvam spolnih zlorab, ki so jih zagrešili kleriki, ter preprečevanje ponavljanja teh zločinov. Ob ustanovitvi urada je celjski škof, ki ima, kot pravi, ničelno toleranco do zlorab, spomnil, da je že papež Frančišek v apostolskem pismu Vos estis lux mundi (Vi ste luč sveta) maja 2019 določil, da se v škofijah ustanovi enega ali več stalnih in javnosti lahko dostopnih sistemov za prijavo spolnih zlorab, ki so jih zagrešili kleriki oz. člani ustanov posvečenega življenja ali družb apostolskega življenja. Urad bo imel sedež v Laškem, kjer deluje odvetnik Pavel Teršak. Deloval bo po priloženem statutu v skladu z omenjenim apostolskim pismom, s smernicami za zaščito otrok, mladoletnih in ranljivih odraslih oseb v Katoliški cerkvi v Sloveniji ter z drugimi zavezujočimi dokumenti Cerkve, ki sta jih ali jih še bosta izdala sveti sedež in Slovenska škofovska konferenca glede spolnih zlorab, ki so jih zagrešili kleriki oz. člani ustanov posvečenega življenja ali družb apostolskega življenja, je še zapisano v obrazložitvi. LKK Spodobno na potrebo Dolgo je moralo vodstvo občine poslušati kritike na račun tega, da v mestu ni zagotovljenega javnega stranišča. Od danes se lahko tako občani kot turisti med obiskom starega mestnega jedra spodobno olajšajo. Kmalu bo občina na drugem koncu mesta uredila še mobilno sanitarno enoto. V jugozahodnem vogalu pritličja Celjskega doma, kjer je bila nekoč cvetličarna, je od prvega februarja možna brezplačna uporaba javnih sanitarij Toilet. Te so prilagojene invalidom, vendar jih bodo lahko od 7. do 21. ure uporabljali tudi občani in obiskovalci mesta. Invalidom bodo sanitarije s pomočjo posebnega ključa dostopne 24 ur na dan vse dni v tednu. Vhod v javne sanitarije je iz Razlagove ulice. Za vzdrževanje dolgo pričakovanega javnega toaletnega prostora v knežjem mestu bo skrbelo javno podjetje Zelenice. Občina je za ureditev javnih sanitarij namenila 90 tisoč evrov. Kmalu bo občina poskrbela še za mobilno sanitarno enoto, ki bo prav tako prilagojena invalidom in bo imela dovozno klančino. Opremljena bo z enoto za razkuževanje, z notranjo in zunanjo osvetlitvijo ter s previjalno mizo. V hladnih dneh bo ogrevana. Za uporabo bo treba odšteti 1 evro. Občina bo mobilno sanitarno enoto postavila na parkirišču pri Turški mački. LKK IZ NAŠIH KRAJEV 7 SPODNJA SAVINJSKA DOLINA - Ko gradi politika, se zgodi precej strokovnih napak Poti nazaj ni več? Kot smo že poročali, je konec lanskega leta računsko sodišče pritrdilo Združenim civilnim iniciativam Spodnje Savinjske doline, ki se zavzemajo za prometno učinkovito, cenejšo in kmetijstvu neškodljivo prometno povezavo med Velenjem in Celjem, da je izbrana prometna povezava F2-2 neustrezna. Kljub številnim opozorilom posameznikov in strokovnih skupin, ki so več let razlagali o nesmiselnosti in potratnosti predvidene trase, je bila ta potrjena. Vprašanje je, ali strokovno ali politično. A po vseh zapravljenih milijonih, izgubljenih letih in po načetem zdravju tam živečih bi bil ponoven korak nazaj enako neprimeren, kot je neprimerna izbira trase. V civilnih iniciativah opozarjajo, da bo izbrana hitra cesta, poleg številnih hiš, izbrisala tudi precejšen del kakovostnih kmetijskih zemljišč. LEA KOMERICKI KOTNIK Civilne iniciative za učinkovitejšo, manj škodljivo in predvsem cenejšo hitro cesto, ki bi Velenje povezala z avtocesto, so ob ugotovitvah računskega sodišča dobile vsaj delno zadoščenje, da so imeli vsa leta prav. A kot kaže, kaj več od tega ne bodo dosegle. Kmalu po sprejemu državnega prostorskega načrta za omenjeno hitro cesto je javnost začela vse glasneje dvomiti o pravilnosti izbire. Da bi odgovorni o izbiri ponovno odločali, ko je bil za to še čas, ni bilo prave volje. Kljub številnim protestom in ustavnim presojam. Ljudje, ki bodo morali s to cesto živeti, so bili preslišani. Vmes se je predvidena cena gradnje dvigala v nebo. In kot vedo povedati tisti, ki poznajo sestavo tal, kjer se gradnja še ni začela, bo ta znesek najverjetneje še višji. Šola, ki nas bo veliko stala Občina Šmartno ob Paki bo pri gradnji povezovalne hitre ceste utrpela največ škode. Tako glede zemljišč kot porušenih stanovanjskih hiš. Pred leti je bila to tudi pogosta tema razprav na sejah občinskega sveta, pogosto se je moral župan Janko Kopušar zagovarjati tudi pred nezadovoljnimi občani. Enako kot tudi njegova kolega na Polzeli in v Braslovčah. Kljub jasnemu in prevladujočemu mnenju ljudi iz doline so državni mlini mleli po svoje. Kot kaže, bo v začetku leta to ponovno tema pogovorov v posameznih občinskih svetih. Kot je povedal Janko Kopušar, se bodo svetniki z odprtim pismom združenih civilnih iniciativ seznanili enako kot z ugotovitvami računskega sodišča. A je prepričan, da tudi če bodo ponovili mnenje, ki ga v tej zgodbi zagovarjajo, sprememb ni mogoče pričakovati, pravi Kopušar. »Naša občina je v tej zgodbi ves čas med tnalom in nakovalom. Ve-lenjčani in Korošci pričakujejo, da bomo projekt v celoti podprli, na drugi strani so občine Spodnje Savinjske doline, ki F2-2 (priključek Šentrupert) 312 milijonov evrov 119 hektarjev kmetijskih zemljišč 70 rušitev objektov (43 stanovanjskih hiš) 9 viaduktov in 3 tuneli 250 metrov višinske razlike 4 leta gradnje ne upošteva prostorske strategije Slovenije ne upošteva prometne strategije Slovenije F6 (priključek Arja vas) 98 milijonov evrov 13 hektarjev kmetijskih zemljišč 9 rušitev objektov (6 stanovanjskih hiš) 1 viadukt 120 metrov višinske razlike 18 mesecev gradnje upošteva prostorsko strategijo Slovenije upošteva prometno strategijo Slovenije ^ ------ pričakujejo, da bomo odločno proti,« pravi Kopušar, ki meni, da ponovno odpiranje te teme nima prav veliko smisla. »Očitno že gre za predvolilne boje,« pripomni in doda, da če bi se iz vseh napak kaj naučili, potem bi bilo prav, da bi obudili pogovore o izbiri trase. Če gre zgolj za nabiranje političnih točk, je to nepošteno do vseh tistih, ki so že zapustili svoje domove, se preselili in skušajo na novo zaživeti. Da upanja za drugačen razplet zares ni veliko, dokazuje tudi odgovor infrastrukturne-ga ministra Jerneja Vrtovca, ki ga je med jesenskim obiskom v Šmartnem ob Paki Kopušar vprašal, ali se lahko trasa hitre ceste še spremeni, glede na to, da poslanec iz njegove stranke izbrani možnosti ostro nasprotuje. Kot je povedal Kopušar, je bil minister jasen: »Kljub storjenim strokovnim napakam, ki so poglavitno vplivale na izbiro, možnosti za spremembo ni več.« Enako je v odzivu na odprto pismo civilnih iniciativ, ki so ga posredovale vsem vpletenim občinam, zapisal župan Polzele Jože Kužnik, ki je od avgusta lani zaposlen pri Darsu: »Poročilo računskega sodišča je dovolj zgovorno. Dokazuje, kar sem trdil že pred šestimi leti. Takrat je še bila možnost ponovne presoje izbrane trase, danes za to ni več časa. Koroška in Šaleška dolina potrebujeta hitro cesto. Upam le, da so se odgovorni iz tega kaj naučili, čeprav za zelo visoko ceno.« V Velenju za, v Celju proti Medtem ko so si v Velenju ves čas prizadevali, da bi trasa F2-2 ugledala luč sveta, so bili Celjani bolj naklonjen gradnji trase F6, ki predvideva priključitev hitre ceste v Arji vasi, kar bi bila najkrajša povezava obeh mestnih središč. »Trasa Šentrupert-Velenje, ki jo je potrdila tudi vlada s spre-j et jem odredbe o državnem prostorskem načrtu, pomeni najkrajšo pot do Ljubljane in edino povezavo gospodarstva - podjetja Hisense Gorenje, Premogovnika Velenje, Poslovne cone Stara vas v gradnji ter številnih drugih podjetij - na osrednjo slovensko prometnico. S to cesto se bomo izognili prometnemu zamašku skozi Velenje, prav tako se s to traso povezava do Celja ne bo oddaljila,« so v odziv na odprto pismo civilnih iniciativ zapisali v velenjski občini. »Že desetletja si prizadevamo za čimprejšnjo gradnjo trase Šentrupert-Vele-nje ter celotne tretje razvojne osi in ne pristajamo na kakršnokoli zavlačevanje ali spreminjanje trase. Računamo, da se bodo postopki gradnje nadaljevali po načrtih oz. da se bodo še pospešili. Zavedati se moramo, da trasa Šentru-pert-Velenje najbolje povezuje lokalna središča tega dela Slovenije in predstavlja najkrajšo povezavo Koroške in Šaleške doline z avtocesto A.« Povsem drugačno je mnenje v Celju, kjer so se več kot deset let zavzemali za izbiro trase, imenovane F6, ki je, kot pravijo, edina sprejemljiva tako z ekonomskega, prostorskega kot okoljskega vidika. »V tem času smo na vlado in pristojna ministrstva naslovili več dopisov, v katerih smo jih pozivali, naj ponovno preučijo in upoštevajo strokovne razloge za umestitev trase med Velenjem in avtocesto A1 s priključkom v Arji vasi. O tej smo leta 2016 v Celjskem domu organizirali strokovni posvet, marca 2019 smo Regionalno gospodarsko zbornico Celje v dopisu opozorili, da njena podpora trasi F2-2, ki nas je zelo neprijetno presenetila, ne sledi strateškim usmeritvam in izničuje vsa dosedanja prizadevanja Mestne občine Celje. Zato smo toliko bolj ogorčeni nad sprejetimi odločitvami, saj smo upravičeno pričakovali, da bomo občine, ki si prizadevamo razveljaviti državni prostorski akt, tako na upravnem kot ustavnem sodišču uspešne in da bo zmagala trasa F6, ki bi prinesla razvoj celotnemu gospodarstvu celjske regije.« Mreža končuje in nadaljuje Strateško partnerstvo Mreža, ki je delovalo od leta 2019, je uspešno končalo predvidene dejavnosti in za konec objavilo e-publikacijo metodologij, ki so jih sodelujoče organizacije razvile na podlagi dveh analiz potreb ranljivih ciljnih skupin v občini Slovenske Konjice ter mestnih občinah Celje in Velenje. Mrežo so sestavljali Mladinski center Dravinjske doline, Društvo Novus, Zavod Vozim, Andragoško društvo Univerza za tretje življenjsko obdobje Velenje in Zavod Uspe-šen.si. Mreža je obravnavala izzive socialne izključenosti različnih ranljivih skupin prebivalstva in reševala izzive okolij delovanja partnerjev po principu delujemo lokalno in s povezovanjem učinkujemo globalno. E-publikacija vsebuje izbor 29 metodologij, ki so uporabne za spodbujanje dejavnosti pri različnih skupinah ljudi, in sicer zajema področja digitalne pismenosti, preventive in osebnostne rasti, fizične dejavnosti, poklicnih in poslovnih vsebin, spodbujanja ustvarjalnosti, jezikovnih tečajev, družabništva in prostega časa ter človekovih pravic. Dejavnosti Mreže je sofinanciralo ministrstvo za javno upravo v okviru razpisa za razvoj in profesionalizacijo nevladnih organizacij in prostovoljstva. Partnerstvo Mreža je v času delovanja razvilo dve novi projektni ideji - Najdi.se in Di-FIT - Digitalni fitnes dolgo-žive družbe, v okviru katerih bo letos nadaljevalo sodelovanje. TC 8 IZ NAŠIH KRAJEV Celje brez digitalnega milijona Ministrstvo razveljavilo razpis. Bodo občine manj pametne? CELJE, SLOVENSKE KONJICE - Občine, ki so se lani prijavile na razpis za demonstracijske projekte vzpostavljanja pametnih mest in skupnosti, bodo vsaj za zdaj ostale brez predvidenih osmih milijonov evrov. Potem ko je ministrstvo za javno upravo jeseni razpis razveljavilo, na novega ni pristala vladna služba za razvoj in kohezijsko politiko. V občinah so presenečeni. LEA KOMERIČKI KOTNIK Ministrstvo za javno upravo je februarja lani objavilo javni razpis, na katerega je v roku prispelo štirinajst ustreznih vlog, a so v času, ko bi moral minister Boštjan Koritnik že podpisati sklepe o izbiri, ugotovili postopkovne nepravilnosti, zato se je minister septembra odločil za razveljavitev razpisa. Hkrati je takrat zagotovil, da na ministrstvu že pripravljajo nov, preglednejši razpis. A je bil ta, kot kaže, premalo pregleden za vladno službo za razvoj in kohezijsko politiko (SVRK), ki jo vodi minister Zvonko Černač. Kot so pojasnili v SVRK, je bil razpis zastavljen napačno, saj vsebine financiranja niso bile jasno opredeljene, rezultati projektov pa ne bi zagotavljali boljših storitev. Ob tem so dodali, da razpis ni imel povezave z zagotavljanjem internetne infrastrukture na področju sivih lis in da bo za širokopasovna omrežja po mestih in vaseh v prihodnjem finančnem obdobju na voljo šestdeset milijonov evrov. Kaj bo s pripravljenimi projekti? Če razpis ne bi bil razveljavljen, bi po milijon evrov za digitalni razvoj prejele vodilne občine šestih konzorcijev - Ajdovščina, Postojna, Maribor, Kranj, Slovenske Konjice in Celje. Občine so zaradi odločitve razočarane. Ker so projekti pripravljeni in ker so občine za njihovo pripravo že namenile del denarja, upajo, da bo država vendarle našla denar za njihovo uresničitev. Iz Mestne občine Celje so v odgovoru zapisali, da je bil za številne občine v Sloveniji razpis najboljša možnost za uvedbo rešitev s področja pametnih mest, saj za lasten razvoj nimajo zadostnih finančnih in kadrovskih virov. »Državno (so)financiranje in konzorcijska organizacija z mestnimi občinami v vlogi vodilnih partnerjev sta neposredno naslavljala to problematiko. Z razveljavitvijo razpisa bo predvsem v manjših občinah razvoj v smeri pametnih mest bodisi ustavljen bodisi omejen na priložnostne rešitve v okviru drugih projektov in pobud,« še dodajajo. Ob tem so poudarili, da bodo v Celju lahko nemoteno izvajali projekte s področja pametnih mest, saj imajo zagotovljeno financiranje iz drugih virov. »Kljub vsemu razveljavitev razpisa za MOC in njene konzor-cijske partnerje (tako javne kot zasebne) predstavlja nezmožnost uresničitve po našem mnenju kakovostnega ter inovativnega projekta s področja turizma, oslabitev medobčinskega sodelovanja znotraj regije ter seveda ne- povratno izgubo vloženega časa in denarja.« Močno so zaradi odločitve vladnih služb razočarani tudi v Slovenskih Konjicah, kjer so po objavi razpisa sestavili konzorcij osemnajstih občin in se skupaj prijavili na razpis. »K prijavi nas je vodilo predvsem razmišljanje o nadgradnji digitalizacije v občini s ciljem, da bi postali pametna občina glede na potrebe občanov in uporabnike storitev,« so povedali v konjiški občini, kjer so v okviru razpisa razmišljali tudi o vzpostavitvi platforme za meritve kakovosti zraka. »V naši občini bi s projektom pridobili povratne informacije, s pomočjo katerih bi lahko izboljšali kakovosti bivanja na različnih področjih. Projekt bi začeli izvajati že letos,« še dodajajo. V Slovenskih Konjicah so v proračunu za letos in prihodnje leto, ko bi že morali tudi izvajati omenjen projekt, zagotovili tudi lastna sredstva. Kot poudarjajo, še vedno upajo, da se bo denar za tovrstne vsebine našel na enem od ministrstev, v okviru načrta za okrevanje in odpornost, v novi finančni perspek- tiv. »Digitalizacija je potrebna ne le v gospodarstvu, ampak zelo tudi v javnem sektorju,« zaključujejo. Dobili so novo ambulanto ŽALEC - Vsi tisti, ki ste morda trenutno brez osebnega zdravnika, zagotovo ne boste ostali brezbrižni ob novici, da je v Šempetru po novem začela delovati ambulanta družinske medicine. Bolnike v sklopu žalskega zdravstvenega doma vpisujeta še dve zdravnici. Nova šempetrska ambulanta družinske medicine, ki je uradno začela delovati 13. januarja, je v prostorih OŠ Šempeter. V njej deluje zdravnica družinske medicine Mateja Oblak. Žalski zdravstveni dom je na začetku februarja prevzel tudi ambulanto, ki jo je do takrat vodil zasebni koncesionar, zdravnik Peter Strouhal, ki odhaja v pokoj. Njegovi bolniki si morajo izbrati novega zdravnika. Izbirajo lahko med zdravnico Karmen Lubej, ki deluje v nekdanji Strouhalovi ambulanti, novo zdravnico v Šempetru ali zdravnico Tanjo Reberšek, ki ima ambulanto v Zdravstveni postaji Vransko in še ima nekaj prostih mest. V okviru žalskega zdravstvenega doma je trenutno zaposlenih devetnajst zdravnikov in pet zobozdravnikov. Skupaj javni zavod zaposluje 109 sodelavcev. A zdravstvena mreža v Spodnji Savinjski dolini je veliko bolj razvejana. Nekaj družinskih zdravnikov in zobozdravnikov je koncesionar-jev zasebnikov. V Žalcu so takšni dva zdravnika družinske medicine, pediatri v sklopu dispanzerja za otroke in mladostnike, klinična psihologinja in štirje zobozdravniki za odrasle. Štiri zasebne ambulante družinske medicine so še na Polzeli, dve sta v Preboldu. ŠO IZ NAŠIH KRAJEV 9 ROGAŠKA SLATINA - Proračun bo morda bogatejši za 1,6 milijona evrov Bo glavni dobitek zadela še občina? Ko je Žalčan pred leti prejel zmagovalni dobitek igre na srečo Eurojackpot, se je nepričakovanega priliva v proračun veselila tamkajšnja občina. V teh dneh so v pričakovanju v Rogaški Slatini. Če ima srečnež, ki je pred dnevi vplačal dobitno kombinacijo, stalno prebivališče v tem zdraviliškem kraju, se lahko lokalna skupnost nadeja dodatnega 1,6 milijona evrov, ki bo kot davek od igre na srečo kapnil v občinsko malho. Ugibanj o tem, ali bo denar namenjen gradnji najvišjega razglednega stolpa v državi, ne manjka. TINA STRMČNIK, ŠPELA OŽIR Igralcu igre Eurojackpot, ki je listek vplačal v Rogaški Slatini, so srečo prinesle številke 5, 21, 23, 29, 35 ter dodatni številki 7 in 9. Novopečeni milijonar je zadel dobitek, vreden 11,1 milijona evrov. Vendar bo po obdavčitvi na račun prejel približno 9,4 milijona evrov. Davek od zmagovalnega dobitka v vrednosti 15 odstotkov (približno 1,6 milijona evrov) bo oplemenitil občinski proračun občine, kjer ima zmagovalec stalno prebivališče. Ob tem seveda ne pojenjajo ugibanja, ali bi slatinska občinska uprava denar na- menila gradnji razglednega stolpa, za katerega v zadnjem času išče vire financiranja. Za naložbo, ocenjeno na 3,7 milijona evrov, bo skušala 1,4 milijona evrov sofinanciranja pridobiti iz sklada za okrevanje in odpornost, del denarja si obeta od donatorjev. Če lahko upa še na dodaten nepričakovani vir denarja, bo morda znano že prihodnji teden. Na Loteriji Slovenija, ki organizira igro Eurojackpot, so pojasnili, da lahko igralec dobitek prevzame od srede, 9. februarja, naprej. Večmili-jonski znesek bo nanj čakal 90 dni od dneva žrebanja. Manjšina dobitka za fontano Podobno srečo je leta 2014 imela Občina Žalec, ki je kot strela z jasnega prejela 4,2 milijona evrov, kolikor je znašal davek od takrat 28,2 milijona evrov vrednega dobitka, kar je do zdaj tudi najvišji prejeti Jackpot v Sloveniji. Župan Janko Kos nam je takrat zaupal, da so pričakovanja proračunskih uporabnikov skokovito narasla. Naenkrat je bilo kar nekajkrat več želja, kot je bilo dejansko na voljo proračunskih sredstev. Mnogi denar, ki so ga prejeli Žalčani, povezujejo zgolj z izgradnjo fontane, za kar ga je občina res namenila nekaj, a zgolj peščico. Postavitev fontane jo je namreč stala »le« dvesto tisoč evrov. Kot rad večkrat izpostavi tamkajšnji župan, so ta denar zelo dobro unovčili. Fontana je namreč občini prinesla vrsto pozitivnih učinkov. Žalec se naenkrat po njeni zaslugi ni znašel le na slovenskem, temveč tudi svetovnem turi- stičnem zemljevidu. In za kaj so Žalčani porabili preostale štiri milijone? Dva milijona so namenili za izgradnjo infrastrukture za poslovne cone in preostala dva milijona za energetske sanacije ter kulturni dom. Ob večmilijonskem dobitku bi se komu najbrž zvrtelo v glavi. Morda bo denar omogočil tudi vrtoglave razglede z najvišjega stolpa v državi. (Foto: arhiv Občine Rogaška Slatina) PRIDRUŽITE SE USPEŠNi DRUŽINI KRONOTERM MONTERJI - SERVISER OGREVALNIH IN HLADILNIH NAPRAV ŽELELI BI, DA IMATE: IV., V. ali VI. stopnjo strokovne izobrazbe - smer elektrikar, strojnik, mehatronik ali instalater, vozniški izpit B kategorije, osnovno računalniško znanje, željo po timskem delu in sposobnost dela z ljudmi, če imate znanje nemškega ali angleškega jezika in izkušnje na področju ogrevalnih naprav še toliko bolje. OD VAS PRIČAKUJEMO: Izvajanje montaž, preizkusov delovanja in servisnih posegov ogrevalnih naprav in sistemov. TEHNIČNI SVETOVALEC V PODPORI ŽELELI BI, DA IMATE: V., VI. ali VII. stopnjo strokovne izobrazbe - smer elektrikar, strojnik ali inštalater ogrevalnih naprav in instalacij, vozniški izpit B kategorije, znanje za delo z računalnikom (MS Office, internet, elektronska pošta), strokovnost, dovzetnost za spremembe, zavzetost, zanesljivost ter komunikativnost, znanje nemškega ali angleškega jezika, dobre organizacijske sposobnosti. OD VAS PRIČAKUJEMO: Strokovno svetovanje in reševanje izzivov naših strank, odgovornost, doslednost in angažiranost, ter prijazno komunikacijo. KAJ DOBITE V ZAMENO? Zaposlitev za nedoločen čas v mladem in ambicioznem kolektivu na zelo perspektivnem področju obnovljivih virov energije v uspešnem in razvijajočem se mednarodnem podjetju, nenehno izobraževanje tako doma kot v tujini in letno nagrajevanje za uspešno delo, številna zabavna druženja, teambuildinge in piknike. PRIJAVITE SE: Pisne prošnje z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na elektronski naslov: dani.povse@kronoterm.com ali na Kronoterm d. o. o., Trnava 5e, 3303 Gomilsko. O PODJETJU KRONOTERM Hitro rastoče uspšeno podjetje Kronoterm je vodilni slovenski proizvajalec toplotnih črpalk v Sloveniji. Z lastno razvojno ekipo ter laboratorijem, številnimi uspehi na področju okolju prijaznega ogrevanja in nagradami s strani stroke ter uporabnikov postavljamo trende na področju toplotnih črpalk. Naši izdelki so visokokakovostni, potrjeni s strani številnih institutov ter uporabnikom in okolju prijazni. Postanite tudi vi del mladega kolektiva v prijetnem in zabavnem delovnem okolju. KRONOTERM TOPLOTNE ČRPALKE 10 IZ NAŠIH KRAJEV ŠENTJUR - Za boljše počutje ob obisku priljubljene planinske točke Dom na Resevni tik pred obnovo Dom na Resevni, ki planincem zavetje in gostoljubje uradno nudi od leta 1981, bo v tem letu dobil svežo podobo. Planinsko društvo (PD) Šentjur že podpisuje pogodbe z nekaterimi izvajalci del. Uspešno je bilo namreč pri pridobivanju sofinanciranja projekta, zdaj denar zbira še pri podjetnikih in posameznikih. Začetek prvih del v društvu načrtujejo že prihodnji mesec. TINA STRMČNIK PD Šentjur, ki je bilo ustanovljeno začelo graditi planinski dom na Resev- odprtje je bilo leta 1981. »Pri gradnji leta 1951, je deset let po ustanovitvi ni. Leta 1963 je bil pod streho, uradno so sodelovali prostovoljci, material Tako bo po obnovi videti Planinski dom na Resevni (Foto: Arhiv PD Šentjur) so prispevali številni podjetniki. To je spoštovanja vredno. Žal planinski dom pravzaprav ni bil nikoli dokončan, zob časa je do danes naredil svoje. Način življenja se je spremenil in dom je treba obnoviti,« je dejal predsednik društva Peter Jevšnik. Od kleti do podstrešja Podstrešni del doma je nedokončan in trenutno neizrabljen. Društvo želi tam urediti skupna ležišča. V prvem nadstropju sta predvideni dve apart-majski sobi. Z ureditvijo omenjenih prostorov bi dom po prepričanju predsednika društva postal prijaznejši družinam, da bi v tamkajšnjem okolju lahko preživele nekaj dni. Obnove in posodobitev bo deležno tudi nadstropje, kjer planinci zdaj poiščejo okrep-čilo in se osvežijo. Šentjurski planinci želijo v kleti urediti predavalnico oz. sejno sobo, ki jo bodo lahko po potrebi spremenili v prostor za druženje. Podpredsednik Miro Rožej je pojasnil, da se bodo obnove lotili postopoma. Prvi del obnove bo zajemal ureditev sanitarij v pritličju in v nadstropju, ureditev mansarde in pralnice v kleti. V drugem delu obnove je predvidena energetska obnova stavbe. V tretjem delu bodo obnovili hodnik, klet in prvo nadstropje. Prvi izvajalci že izbrani Šentjurski planinci so s partnerji - šentjursko občino in podjetjem 360 peskovnik - za del obnove pridobili 50 tisoč evrov sofinanciranja pri Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja. Na razpisu gospodarskega ministrstva so pridobili 58 tisoč evrov za energetsko sanacijo doma. Dela, ki jih bodo izvedli najprej, so skupno ocenjena na približno 200 tisočakov. Podporo iščejo pri podjetnikih in posameznikih, saj društvo po besedah Jevšnika samo ne zmore takšnega zalogaja. »Svojega denarja nimamo. Višino najemnine planinskega doma, ki ga oddajamo, namenjamo za vzdrževanje stavbe.« Za prvi del obnove so v društvu s pomočjo razpisa že našli izvajalce, je dejal Rožej. Za strojne napeljave bo poskrbelo štorsko podjetje Etiks, gradbena dela bo prevzelo podjetje Oder. Nad deli, povezanimi z električno napeljavo, bo bdelo podjetje Elektro bum. Izvajalca za energetsko obnovo mora društvo še poiskati. Vedno bolj priljubljena Jevšnik je dejal, da je med poho-dniki zanimanje za obisk Resevne in tamkajšnjega planinskega doma vedno večje. »Beležimo res ogromen obisk. Z obnovo želimo obiskovalcem ponuditi kakovostnejše storitve in privabiti še nove prišleke.« Je v načrtu morda tudi označitev planinske poti, ki vodi iz Hruševca po vzhodnem grebenu Resevne? Sogovornik je dejal, da so si planinci že prizadevali za kategorizacijo in označitev omenjene poti. Zapletlo se je pri pridobivanju soglasij lastnikov gozdov, po katerih vodi pot, saj se nekateri ne strinjajo z uradno označitvijo poti. Gradnjo ustavile zimske razmere MOZIRJE - Planinsko društvo Mozirje je lani, čeprav z enomesečno zamudo, začelo graditi novo Mozirsko kočo, ki je pred časom pogorela. Gradbena dela so končana do te mere, da je kletni del stavbe že končan. Dela so nato ustavile zimske razmere. Kot pravi predsednik društva Boštjan Golič-nik, bodo gradnjo nadaljevali, ko bo mogoče. Društvo je zadovoljno z zbranim denarjem, uspelo je tudi na razpisu Ministrstva RS za gospodarski razvoj in tehnologijo. S prijavo na razpis za podporo planinski športni in rekreacijski infrastrukturi je društvo za leto 2022 dobilo do 300 tisoč evrov proračunskih sredstev. »Ta denar bomo lahko dobili s pridobitvijo uporabnega dovoljenja,« pravi Goličnik. Zavarovalnica je končala tudi odškodninski postopek in se na koncu odločila izplačati celotni znesek zavarovalne vsote, to je 400 tisočakov. Ta sredstva so že na društvenem računu. »Trenutno je tako zbranih približno 800 tisoč evrov, vendar bo obnova presegala milijon evrov, tako da manjkajoči denar še vedno zbira društvo,« dodaja Goličnik. SŠol Spomnimo, da je požar Mozirsko kočo (na fotografiji) popolnoma uničil februarja lani. V približno treh letih je bila na Celjskem to že tretja koča, ki jo je ogenj v celoti uničil. Oktobra 2017 je zagorel Kocbekov dom na Korošici. Za tem je požar uničil Frischaufov dom na Okrešlju. (Foto: PD Mozirje) ШП7Г muzeinoveišizeodovine celie вгапе Piano o časopisu, PIVU in vesouu naSPLDH VEČER V MUZEJSKI KAVARNI V ponedeljek, 7. 2. 2022, vas ob 18. uri vabimo v Muzej novejše zgodovine Celje na pogovorni večer z Branetom Pianom, avtorjem knjige O ČASOPISU, PIVU IN VESOLJU NASPLOH. Z gostom se bo pogovarjal direktor MnZC dr. Tonček Kregar. Obvezne predhodne prijave na e naslov katja. pur@mnzc.si ali telefonsko številko 03 428 64 26, najkasneje do petka, 4. 2. 2022. Vstop prost. http://www.muzej-nz-ce.si Z novima oskrbnikoma PREBOLD - Lovski dom na Golavi je sredi januarja ponovno odprl vrata za obiskovalce. Nova oskrbnica je s partnerjem Žigom postala gostinka Rebecca Trauner iz Za-bukovice. Dom je odprt ob koncih tedna. Lovska družina Prebold, ki bo čez dve leti praznovala sto let delovanja, se je lovsko kočo pod Golavo odločila zgraditi leta 1955. V naslednjih letih jo je močno povečala in nastal je pravi lovski dom, ki v osrednjem prostoru sprejme do sto ljudi. Skoraj petdeset let je bila v njem oskrbnica Tilčka Novak. Potem ko je družina Novak opustila dejavnost, se je zvr- stilo nekaj oskrbnikov. Zadnja je bila Darja Ažman, ki je bila s partnerjem oskrbnica tri leta, a so epidemija in z njo povezani ukrepi naredili svoje. Koča je bila zato do 15. januarja za obiskovalce zaprta. Lovska družina Prebold in tamkajšnji prebivalci si želijo, da bi dom z novim vetrom zaživel kot nekoč, ko so bila v njem številna rojstnodnevna in poročna slavja. Nahaja se pod 834 metrov visoko Golavo in je zaradi dobre cestne povezave zelo priljubljen kolesarski cilj, medtem ko večina pohodnikov pri domu pot nadaljuje naprej na sam vrh. ŠO 90,6 95,1 95,9 100,3 novi tednik ■ radio celie Vedno? г iMmqj / Vedno? 2 штј! KULTURA 11 Priložnost za mlade umetnike Razpis Premiera 2022 V Centru sodobnih umetnosti Celje vabijo k prijavi na odprti razpis Premiera 2022. Z razstavami, ki jih prirejajo vsake tri leta, poimenovanimi Premiera, predstavljajo mlade umetnice in umetnike iz slovenskega prostora, ki s svojo govorico razmišljajo o sodobnem času ter začenjajo vstopati v umetnostni prostor. Trienale Premiera so zasnovali leta 2008, letos načrtujejo že peto izdajo. Razpis bi moral biti objavljen že lani, a so ga zaradi epidemioloških razmer prestavili na letos. Odprt bo do 31. marca. LUKA ŽERJAV S projektom želijo mladi generaciji ustvarjalk in ustvarjalcev omogočiti pogoje za kakovostno predstavitev in z novimi avtorskimi idejami ter umetniškimi praksami nagovoriti tako strokovno kot šir- šo javnost. Na razpis se lahko prijavijo vizualne umetnice in umetniki, ki končujejo študij ali se soočajo s prvimi poskusi poklicnega vključevanja v slovenski in mednarodni umetnostni prostor. Kriterij izbora sodelujočih je kakovostna uporaba sodobnih medijskih in vsebinskih pristopov. Na razpis lahko umetnice in umetniki prijavijo do tri umetniške projekte, ki niso starejši od treh let. Prednost pri izboru bodo imela dela, ki še niso bila predstavljena širši javnosti. »Poleg tega, da razpis nudi možnost nude-nja prepoznavnosti mladim nadebudnim umetnikom, je tudi dobra priložnost za strokovno beleženje dogajanja na sodobni umetniški sceni. Tako lahko zaznamo umetnice in umetnike, ki obetajo in so kasneje na svojem področju tudi zelo uspešni. V teh trinajstih letih so se pokazali dobri rezultati, saj so mnogi umetniki, ki so sodelovali na dosedanjih Premierah, zdaj že kar uveljavljeni avtorji v polju sodobne umetnosti. Lahko bi izpostavila Leo Cul-leto ali Tino Konec, Adriana Praznika, Evo Lucijo Kozak, Danila Milovanovića, Laro Reichmann in mnoge druge,« je o dosedanjih pozitivnih učinkih razpisa in razlogih za prijavo povedala kustosinja Maja Antončič. Izbor predzadnjega razpisa, Premiera 2018, je pripeljal do bolj ali manj odprtih tematskih točk, izražanj, politik in doživljanj, vezanih na telo in prostor oziroma okolje. V celoto so skušali povezati tri vidike, ki sestavljajo izbrana umetniška dela. Prvi sta bila upodabljanje in uporaba telesa kot motiva, umetniškega sredstva z več problemskimi plastmi. Drugi je izpostavljal doživljanje geografsko ali kako drugače določljivega prostora, ki je med drugim izpostavljal časovno razsežnost. Tretji je bil pričakovan odnos med telesom, njegovim jezikom in zaobjetim fizičnim prostorom. Izbrane avtorje bodo predstavili na razstavi in v katalogu Med prijavami bodo izbrali dela, ki bodo predstavljena na skupinski razstavi 5. trienale mladih umetnikov - Pre- miera 2022 v galeriji sodobne umetnosti. »Razstavo nato vsebinsko zasnujemo glede na izbor del. Poleg možnosti razstavljanja vsi izbrani umetniki dobijo tudi honorar oz. razstavnino za razstavljen projekt in objavo v katalogu, ki ga bomo izdali ob razstavi,« je dodala Maja Antončič. Razstavo nameravajo odpreti v poletnem času. Prijave za letošnji razpis sprejemajo na elektronski naslov: maja.antoncic@ celje.si. Razpisni pogoji so objavljeni na spletni strani Centra sodobnih umetnosti Celje. O rezultatih razpisa bodo umetnice in umetnike obvestili najkasneje do 14. aprila letos. Knjigoljub na Glavnem trgu Sledenje kamnu v Kvartirni hiši V novem antikvariatu in striparnici na Glavnem trgu 18 v Celju vas bo pozdravil Staš Tajnšek, ljubitelj dobrih knjig, filmov in stripov ter strasten ljubitelj kave. Začel je s spletno trgovino, kasneje je odprl trgovino v Celju in se preselil v Hoče, zdaj se je vrnil v Celje, kjer ponuja rabljene stripe in knjige za vse navdušence nad stripovsko subkulturo. Knjige v antikvariat pridejo na različne načine. Staša vedno pogosteje pokličejo in sporočijo, da imajo knjige, za katere nimajo več prostora. V njegovo trgovinico zahajajo knjigoljubi, poiščejo nekaj zase, poklepetajo in se družijo. Gre za precej drugačno izkušnjo nakupovanja kot v tradicionalnih knjigarnah. Njegov svet so zgodbe. Te, ki so napisane med platnicami, in one, ki skačejo med stripovskimi oblački. Njegova želja je za vsako knjigo najti pravo knjižno polico in oči, ki se bodo z veseljem sprehajale med platnicami. »Vonj nove knjige je morda res poseben, a rabljene v sebi skrivajo še modrosti in občutke prejšnjih bralcev,« je o razlogih, zakaj kupiti rabljeno knjigo, povedal Staš Tajnšek. Po njegovih besedah je v slovenski stripovski subkulturi še vedno prisoten močan vpliv italijanskih stripov, ki so izhajali v Jugoslaviji in do katerih predvsem starejši bralci gojijo nostalgičen odnos. Po drugi strani mlajše generacije vedno bolj posegajo po stripih v angleškem jeziku. »V preteklosti je večina ljudi razumela hrvaški jezik, česar pri mlajših generacijah ni več. Po drugi strani večina mladih obvlada angleško,« je dodal Staš Tanjšek. V novih prostorih predstavlja bogato ponudbo rabljenih knjig v angleškem jeziku ter tudi ponudbo knjig v slovenskem jeziku. Najmlajše bralce bodo v svet domišljije popeljale številne otroške knjige, ljubitelje stripov pa čaka največja zbirka ameriških stripov v Celju. LŽ, foto: Sherpa Staš Tajnšek vabi vse knjigoljube v svoj nov antikvariat na Glavnem trgu Akademski kipar Janez Lenassi velja za enega najpomembnejših sodobnih slovenskih kiparjev. V Sloveniji in po svetu je ustvaril vrsto različnih skulptur ter obsežen opus malih in srednje velikih plastik. Jutri bodo v celjski Kvartirni hiši odprli njegovo razstavo Sledenje kamnu. Po besedah vodje Kvartirne hiše Matije Golner-ja prvič v Celju predstavljajo njegov umetniški opus. Razstava je plod večletnega sodelovanja z izolsko galerijo Insula, saj si galeriji redno izmenjujeta razstave. Pregledno razstavo, ki bo od jutri gostovala v Celju, so pripravili lani v Kopru in jo predstavili tudi v nekaterih drugih obalnih razstaviščih. »Gre za dela, ki so večinoma v zasebni lasti. Ko so zbrana, kot so to naredili na Obali, se je preprosto dogovarjati o gostovanjih. Gre za enkratno priložnost za ogled razstave v Celju, saj do zdaj v naših krajih dela Janeza Lenas-sija niso bila predstavljena,« je dodal Matija Golner. Od leta 1959 do 2007 je Janez Lenassi kot avtor sodeloval na tridesetih mednarodnih kiparskih simpozijih in velja za najbolj prepoznavnega slovenskega simpozijskega kiparja. Njegove simpozijske skulpture so v Avstriji, Nemčiji, Izraelu, na Češkem, v Združenih državah Amerike, Bosni in Hercegovini, Hrvaški, Makedoniji, Srbiji, Grčiji, na Japonskem, v Italiji, na Nor- Janez Lenassi na Mednarodnem kiparskem simpoziju v Tokiu leta 1984. (Foto: arhiv družine Lenassi, kamra.si) veškem in v Sloveniji, kjer so nastale v okviru Forme vive na Seči. Njegovo kiparstvo je nastajalo v sozvočju z okoljem in naravo, še posebej z morjem in značilnostmi sredozemskega okolja. Spoštljiv odnos do narave in kulturne dediščine je izražal kot umetnik ter tudi na splošno v življenju. Umrl je 26. januarja 2008. »Lenassi je tako idejno kot praktično razvil poetiko, ki je prišla do stopnje, ki bi jo lahko imenovali poslušanje in sledenje kamnu oziroma naravi na splošno. V ustvarjalni obliki, ki je skoraj usodno vezana na izvedbeni material, je bil umetnik v nekakšni posebni povezavi s kamenino. Večinoma le z minimalističnimi posegi, drobnimi popravki, je deloval v njeni materialni masi, da se je ta rahločutno spreminjala v prefinjene, prikrite likovne umetnine. Posebno pozorno je Lenassi obravnaval javno skulpturo in prostorske postavitve v okolju. S prefinje-nim izvedbenim načinom je gledalcem s svojimi artefakti odkrival duh prostora vse do svoje smrti leta 2008. Lenassi je bil z Jakobom Savinškom pobudnik ustanovitve kiparskega simpozija Forma viva v Portorožu in Kostanjevici na Krki,« je o avtorjevem ustvarjanju zapisal kustos razstave Dejan Mehmedovič. Razstavo si lahko ogledate do 28. februarja. Matija Golner o dogajanju v celjski Kvartir-ni hiši dodaja: »Naslednji se bo predstavil mariborski avtor Ludvik Pandur, ki bi sicer moral gostovati že lani, a smo razstavo zaradi epidemioloških razmer morali prestaviti na letos. Razstavo bomo odprli marca.« LŽ Odsev družbene stvarnosti V Savinovem likovnem salonu v Žalcu je od prejšnjega tedna na ogled družbenokritična razstava Vztrajnostni moment upora. Na njej se predstavljata Vesna Bukovec in Janez Zalaznik. Gre za razstavo, ki je del štiriletnega cikla razstav z naslovom Umetnik in okolje. Na razstavi, katere kustosinja je Vesna Teržan, se prepletajo risbe in grafike Bukovčeve in Zalaznikove fotografije, ki jih je posnel na protivladnih protestih v zadnjih dveh letih. Kot je zapisano ob razstavi, je pogovor med vizualno umetnico Vesno Bukovec in Janezom Zalaznikom kot povzetek vztrajnostnega trenutka sodobne globalizirane družbe, ki se vrti na mestu in se poglablja v brezno neoliberalnega kapitalizma. Dialog dveh vizualnih umetnikov je pogovor dveh generacij, ki se vsaka na svoj način ukvarjata z vlogo vizualne umetnosti v sodobni družbi. Vesna Bukovec, ki je diplomirala in magistrirala iz kiparstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, je družbenokritična avtorica, ki se izraža v različnih medijih, pri čemer je poleg videa v ospredju predvsem risba. Deluje tudi na področju grafičnega oblikovanja in ustvarjanja videoumetnosti. Janez Zalaznik se s fotografijo ukvarja že vrsto let in je zanjo prejel številne nagrade ter priznanja na domačih in mednarodnih natečajih. Je diplomirani slikar, ukvarja se tudi z grafičnim oblikovanjem, piše strokovna besedila in šolske priročnike o likovni umetnosti. ŠO V Savinovem salonu se prepletajo risbe in fotografije, torej dva možna ustvarjalna pristopa, ki odsevata družbeno stvarnost. Za to sta poskrbela umetnika Vesna Bukovec in Janez Zalaznik. (Foto: TT) 12 NAŠA TEMA Pred Prešernovim dnem, slovenskim kulturnim praznikom Bomo odnos do kulture spet vzeli v svoje roke? Kultura, ki ji bo čez nekaj dni posvečen državni praznik, se zadnji dve leti sooča s težkimi razmerami. Obdobje, v katerem so se menjavale omejitve in sprostitve, je bilo zaznamovano z manj prireditvami in manj obiskovalci. Ob vsaki odpovedi so ustvarjalci izgubili možnost, da bi pokazali svoje delo in zaslužili z dejavnostjo, za katero so poklicani. Občinstvu je bila odvzeta priložnost za občutenje kulturnih vsebin, ki bogatijo življenje, širijo obzorja in omogočajo premislek. Bomo državljani ob tem ponovno ovrednotili, kakšno mesto si v naši družbi zasluži kultura? Kot poudarjajo vidnejši kulturni ustvarjalci na Celjskem, njen položaj ni odvisen le od naklonjenosti odločevalcev, temveč je naša skupna odgovornost. TINA STRMCNIK »Za trenutni položaj kulture smo odgovorni vsi« ■■■■ -j jlture V / 55 \ odstotkov manj kulturnih prireditev na ч odrih / Okrnjeno delovanje večine kulturnih ustanov ' Leto ^ 2020 v primerjavi z letom \ 2019 / / 31 \ odstotkov manj zunanjih sodelavcev v kulturnih domovih, gledališčih in glasbenih ustanovah / 66 N odstotkov manj obiskovalcev prireditev r 19 N odstotkov manj zunanjih sodelavcev v muzejih in galerijah Vir: Statistični urad RS direktor Hiše kulture Celje, zavoda, ki od leta 2009 snuje različne kulturne projekte, ki odmevajo tudi zunaj regionalnih in državnih meja. Želi si, da bi obdobje, ko so bile kulturne vsebine težje dostopne, ljudem dalo znak, da je živa umetnost pomembna za kakovost bivanja. Zdaj ko se epidemija končuje, bi se morali po njegovem prepričanju začeti ukvarjati z vprašanjem, kako ponovno vzpostaviti ravnovesje na področju kulture - kako ustvarjalcem omogočiti, da bi sproščeno zaživeli in sproščeno delali, ter kako obiskovalcem ponuditi uživanje v teh umetniških vsebinah. Po njegovih besedah se strokovnjaki in politiki na marsikaterem področju iz tedna v teden trudijo iskati rešitve ter prilagoditve, medtem ko so odloki, ki urejajo področje žive umetnosti, že pol leta nespremenjeni. Spoznanje, da organizatorjem kulturnih dogodkov ne pomaga nihče, ga žalosti. A stresanje slabe volje na odločevalce ne bo rešilo ničesar, meni. »Morda je končno napočil čas, da se nehamo ukvarjati s politiko in da začnemo uživati v umetnosti,« pravi. Zakaj menite, da bi se ljudje morali nehati ukvarjati s politiko, glede na to, da ravno ona kroji pravila igre tako za ustvarjalce kulturnih vsebin kot za njihove uporabnike? Najlažje je okriviti vladajočo politiko. Lahko si priznamo, da imajo odločevalci drugačno mnenje od nas, kulturnih ustvarjalcev. Lahko pa razmišljamo tudi drugače. Če bi kultura v naši družbi pred epidemijo koronavirusa veljala za res pomembno vrednoto, politika tega ne bi mogla spregledati in bi se morala prilagoditi pogledu družbe. Upam si trditi, da za položaj, v katerem je trenutno kultura, odgovornost nosi vsa družba. Usmerjanje jeze v trenutne uradnike ne bo prineslo dolgoročnih rešitev. Je bila umetnost v kateremkoli obdobju novejše zgodovine ena od osrednjih tem v mislih ljudi? Trenutno zagotovo ni. Do takšnega stanja smo prišli zaradi odnosa celotne družbe. Ta je dovolila, da se je slab odnos do kulture odrazil v izobraževanju, javnem govoru, prilagodljivosti medijev in tako naprej. Zelo slab položaj kulturnih ustvarjalcev in težki časi za umetnost, ki smo jim priča v obdobju, povezanem z epidemijo koronavirusa, so le odraz preteklih razmerij v družbi. Direktor Hiše kulture Celje Miha Firšt (Foto: Andraž Purg - GrupA) Kako so se v zadnjem obdobju spremenile navade občinstva, tistih, ki so jim vaše vsebine namenjene? V zadnjih šestih mesecih se obisk dogodkov, ki jih pripravljamo v HKC, precej razlikuje glede na tematiko in glede na različne starostne skupine. Glasbeni abonma, ki ga obiskujejo nekoliko starejši poslušalci, je zdaj še bolje obiskan, kot je bil prej. Tako abonenti kot občasni obiskovalci so se takoj vrnili. Ko so se ljudje še bali, da bi se okužili s koronavirusom, so se očitno v koncertnih dvoranah, kjer je predpisana medsebojna razdalja in kjer je zadoščeno še drugim ukrepom, počutili varno. Veliko jim je pomenilo, da lahko glasbene in gledališke dogodke spremljajo v živo, saj v tovrstni umetnosti s pomočjo televizije ali računalnika ne morejo uživati v enaki meri. Marsikomu, ki ni cepljen ali mu zaradi narave dela ni treba izpolnjevati pogoja PCT, predstavlja dodatno testiranje samo zaradi obiska nekega kulturnega dogodka preveliko finančno in časovno breme. Ta neprijetnost očitno ne pretehta morebitnega užitka na dogodku. Je danes težje predvideti, koliko ljudi bo pripravljenih odšteti denar za vstopnico in kako se vam bo kot organizatorju dogodek finančno izšel? Ker delujemo kot zavod v javnem interesu, nam del denarja namenjata kulturno ministrstvo in Mestna občina Celje. Naše poslanstvo je ljudem ponuditi kakovosten glasbeni ali gledališki dogodek. Nikoli, razen morda pri največjih zabavnih produkcijah, ni naš cilj dobiček oz. komercialna uspešnost. Čez nekaj tednov bomo gostili koncert pianista Aleksan- tnih ukrepov bo v dvorani manj ljudi, kot bi jih bilo lahko sicer. Veliko je takšnih, ki bi koncert radi obiskali, a ga ne bodo mogli. To nam daje znak, da moramo pri snovanju programa še naprej na prvo mesto postavljati kakovost. Če ponudimo kakovostne vsebine, se jih bodo ljudje pripravljeni udeležiti ne glede na ceno vstopnic. Zavod, ki ga vodite, se trudi za večjo prepoznavnost mladih ustvarjalcev. Se morda v zadnjem obdobju težje prebijejo na profesionalne odre? Generacije mladih, ki so bile pred izbruhom epidemije na pragu sveta profesionalnega nastopanja, so močno prizadete. Obstaja le majhno okno v glasbeno-tehnični pripravljenosti tovrstnih ustvarjalcev in tudi pri naklonjenosti organizacij, ki skrbijo za njihovo promocijo. Mnogim je bilo onemogočeno, da bi se povezali z organizatorji koncertov in posledično z ljubitelji glasbe ter da bi na odrih naredili odločilne korake. Spletni prenosi koncertov ali posnetki, predvajani na spletu, tega ne morejo nadomestiti. Upam, da bodo organizatorji tovrstne priložnosti ponudili zdaj, ko se prizorišča ponovno odpirajo. Omenili ste, da kot zavod, ki deluje v javnem interesu, prejemate javni denar. Na štiriletnem programskem razpisu ministrstva za kulturo ste bili sicer neuspešni. Kaj to pomeni za vaše delovanje? Na tem razpisu nismo bili uspešni že pred štirimi leti. Nad rezultatom omenjenega razpisa, ki je za nevladne kulturne ustvarjalce najpomembnejši, so razočarani številni prijavitelji. Da podporo prejme le nekaj kulturnih organizatorjev oz. produ-centov, ni nič novega. Ne gre za to, da bi komisija prijave ocenila krivično, ampak za to, da smo kot družba za nevladne produ-cente predvideli le skromen znesek denarja. Ker je kakovostnih nevladnih producentov na področju glasbe, gledališča in vizualnih umetnosti vedno več, saj se področje razvija, bi morali sprejeti dogovor, da si to področje zasluži več denarja. Če bi temu področju namenili nekoliko več, bi od tega vsa država lahko imela zelo veliko. zunanjih zaposlenih v kulturnih ustanovah. Bi nas položaj, v katerega so potisnjeni, moral skrbeti? Mislim, da bi to moralo skrbeti celotno skupnost. Pri nekaterih tipih glasbenih in gledaliških vsebin - na primer v nekaterih gledaliških predstavah, komornih koncertih ter glasbeno-scenskih produkcijah - lahko sodelujejo le samozaposleni v kulturi. Gre za hitro spreminjajoče se delo, ki ustreza le tistim, ki niso vezani na osemurni delovnik. Vsakemu projektu se morajo popolnoma posvetiti, potrebujejo nabor nekaterih znanj. Če država ne bo zagotovila dovolj denarja za tovrstne projekte in za to, da bodo samozaposleni v kulturi lahko preživeli, bodo morali ti ljudje službo poiskati drugje. To pomeni, da ne bo več ustvarjalcev, ki bi lahko ustvarjali inovativne gledališke predstave, ki bi sodelovali pri pripravi muzi-kalov, nekaterih koncertih komorne glasbe in podobno. To lahko vodi v nepopravljive razmere, ki bodo našo kulturno krajino zaznamovale za desetletje. Zato je nujno interventne ukrepe, ki niso bili vključeni v prvih desetih protiko-ronskih paketov, sprejeti zdaj. Kakšni bi tovrstni ukrepi morali biti? To težavo bi lahko naslovili tako, da bi nevladnim producentom, ki skrbijo za tovrstno ustvarjalnost, v naslednjem proračunu namenili večji obseg denarja. Čeprav govorimo o izjemno majhnih številkah, ima politika trenutno drugačne načrte. V letošnjem proračunu za kulturo je bilo za vse nevladne organizacije v državi, ki sodelujejo s stotinami samozaposlenih v kulturi, namenjenih šest milijonov evrov. Že v prvem mesecu leta so odločevalci potrdili rebalans proračuna in višino postavke znižali na 3,6 milijona evrov. Če potegnemo vzporednico, predstavlja ta znesek četrtino sredstev, ki jih na primer letno prejme en sam večji javni kulturni zavod. Delež, namenjen nevladnim organizacijam na področju kulture, je torej izjemno majhen in zanemarljiv za državni proračun nasploh. Kot družba bi morali ugotoviti, da ima vsakih deset tisoč evrov, ki jih ministrstvo odvzame kulturnikom, lahko pogubne posledice za to kulturno področje. Nikakor pa se ne pozna pri blaginji državljanov. i NAŠA TEMA 13 Odri samevali, ko se je drugod trlo ljudi Igralca Luka Bokšana lahko trenutno spremljate v eni glavnih vlog v televizijski nadaljevanki Sekirca v med. Epidemija mu je tako kot drugim kulturnikom precej spremenila vsakdan. Gledališke hiše so zmanjšale število gostujočih igralcev v svojih predstavah, kar je pomenilo manj priložnosti za mlade igralce in tiste na svobodi. Odpovedani so bili tudi načrtovane ponovitve in dogovorjena gostovanja nekaterih predstav. Ukrepi za preprečevanje rih smo poustvarjali različna širjenja virusa so bili za kulturni sektor po Bokšanovih besedah milo rečeno nesorazmerni in neživljenjski, zaradi česar je bila kultura v primerjavi z nekaterimi drugimi javnimi dejavnostmi v očitno zapostavljenem položaju. »Občinstvo je moralo biti v gledališčih od odra oddaljeno od osem do deset metrov, vsaka druga vrsta je morala biti prazna in med vsakim gledalcem sta morala biti po dva prazna sedeža. Poleg njih naj bi maske ves čas nosili tudi igralci, tako na vajah kot na predstavah, med nami na odru naj bi bilo vsaj dva metra razdalje. Medtem so se ljudje lahko drenjali v trgovinah, na avtobusih, v lokalih in še kje.« Prilagodili so svoje delo Igralcem ni preostalo drugega, kot da so v času zaprtja gledališč svoje delo občinstvu predstavljali s pomočjo drugih medijev. »Snemali smo zvočne in videoposnetke, na kate- literarna besedila, od poezije za odrasle do pravljic za otroke. To je bila tudi priložnost za razvijanje malo drugačne vrste ustvarjalnosti, kot smo je vajeni sicer,« pojasni priljubljen igralec iz Štor. Z igralsko kolegico Beti Strgar je v tem času ustvaril spletno oddajo Na kavo na daljavo. V njej so ljudje na socialnih omrežjih spoznavali člane igralskega ansambla celjskega gledališča v novi luči. Bokšan je imel to srečo, da je bil v času popolnega zaprtja gledališč zaposlen v SLG Celje, kjer so bili zaposleni na čakanju na delo in so prejemali vsaj osemde-setodstotno plačo. »Za samo-zaposlene je ustavitev dejavnosti pomenila popoln izpad dohodkov. Večina jih je kljub državni pomoči beležila velike izgube in se znašla na robu preživetja. Mislim, da bi zanje država lahko storila več.« Odnos države do kulturnikov Obenem meni, da je aktualna kulturna politika odraz sko določenih pogojev, političnih menjav vodstev javnih kulturnih ustanov in še in še,« dodaja Bokšan, ki je prepričan, da se s tem načrtno ustvarja oblika cenzure, ki poskuša zatreti in utišati kritično misel, katere nosilka je od nekdaj bila tudi in predvsem umetnost. Na srečo se navade ljudi, kot opaža sogovornik, v času epidemije niso spremenile. »Ko se načrtno degradira in zaničuje umetnost, se poskuša zmanjšati njeno moč in vpliv na ljudi. Nepriznavanje vrednosti in pomena kulture v družbi več kot o kulturi pove o duhovnem in intelektualnem dometu vladajoče politike,« pravi Bokšan. Igralca Luka Bokšana veseli, da smo ljudje ugotovili, da se energije dogodka v živo ne da nadomestiti z videoprenosom. (Foto: osebni arhiv) odnosa, ki ga ima ta oblast do kulture nasploh. »Brezbrižen in maščevalen, poln delitve na naše in vaše. Kulturni minister, ki bi moral skrbeti za razvoj ali vsaj obstoj svojega področja, deluje proti njemu. Spomnimo se ustavitve financiranja slovenskega filma in neizplačil ustvarjalcem za že opravljeno delo, zavrnitev in zamrznitev vlog za pridobitev ali podaljšanje statusa samozaposlenih v kulturi kljub doseganju vseh zakon- »Zadnji dve predstavi, ki sem si ju ogledal, sta bili razprodani. Sicer s polovično zasedenostjo, saj mora biti še vedno vsak drugi sedež prost, a vendarle. To kaže na še vedno veliko zanimanje za kulturne dogodke. Na srečo smo ljudje ugotovili, da se energije dogodka v živo ne da nadomestiti z video-prenosom in da je pravi človeški stik še vedno močnejši od virtualnega.« ŠO Manj koncertov, a več strasti do glasbe »Epidemija nas je vse spodbudila k razmisleku, še posebej tiste, ki smo ostali brez dela. Pri marsikom je povzročila strah, negotovost in ga pahnila v finančno krizo. Vendar sem po drugi strani hvaležen za to obdobje, ker sem se ponovno zaljubil v glasbo, v neskončnost, ki nam jo ponuja.« Tako zadnji dve leti ocenjuje klarinetist in skladatelj Goran Bojčevski, ki že približno desetletje živi in ustvarja v Celju. Izjemnega klarinetista je pot iz Makedonije zaradi študija pripeljala v Slovenijo, kjer je diplomiral na ljubljanski akademiji za glasbo, specializacijo je nadaljeval na salzburškem Mozarteumu. Je virtuoz na klarinetu, napisal je že veliko skladb, znan je po združitvi klasične in etnoglasbe. Ustvaril je slog, ki ga je poimenoval balkan nuevo. Tudi njemu je korona odnesla skoraj vse koncerte: »Odkar se je začela korona, lahko na prste ene roke pre-štejem nastope. Pred tem sem imel v načrtu kar nekaj nastopov, ne le v Sloveniji, temveč tudi v tujini, načrtoval sem izid nove plošče, nastope z legendarnim kitaristom Vlatkom Stefanovskim in izjemnim hrvaškim dže-zovskim pianistom Matijem Dedičem. Vse to je žal odpadlo,« pravi. goče, vrnili na kulturne prireditve. »Vprašanje je, kdaj bodo časi spet >normalni<. Mislim, da je to v veliki meri odvisno tudi od nas. Ne smemo pustiti, da predolgo životarimo brez kulturnih dogodkov.« Klarinetist Goran Bojčevski Goran Bojčevski ob letošnjem kulturnem prazniku sporoča: »Ne pozabimo na kulturo in tradicijo prednikov, na svoje korenine. Kultura je neizpodbitno identiteta vsakega naroda. Negujmo jezik, pazimo na prelepo Slovenijo. Odprimo svoja srca, vsega je za vse dovolj.« Boj za (duševno) hrano Ukrepi za preprečevanje širjenja koronavirusa so najprej povsem ohromili delovanje kulture, kar je številne ustvarjalce potisnilo na rob preživetja. Kot pravi Bojčevski, ki je bil ves čas zaprtja v stiku s številnimi glasbenimi prijatelji z vsega sveta, sta povsod vladali panika in negotovost. »Boj za preživetje. Ali bomo kmalu vsi kulturniki dejansko ostali brez kruha? In predvsem brez duševne hrane?« sta bili vprašanji, ki sta se mu pogosto »sprehodili« skozi misli. »Res je, da velikokrat nisem čutil želje po prisilnih nastopih, kjer nas ljudje poslušajo v maskah, se dušijo, so nesproščeni, v strahu, ali se bo še kdo nalezel virusa. Ob vsem tem ni prostora za glasbo,« pove iskreno. Čeprav sta zadnji dve leti spremenili številne navade, je Bojčevski prepričan, da se bodo ljudje, takoj ko bo to mo- brez podpore zvest svoji glasbi Ustvarjalci s priznanim statusom so, ko je bila razglašena epidemija, prejemali nadomestilo. Sogovornik ga ni dobil. »Leta 2012 mi je bil odvzet status in posledično se je nakopičil dolg, ki ga še danes ne morem poravnati. V tem času sem študiral na Mozarteumu, letnik končal z odliko, nastopal sem po celem svetu. Imel sem tudi priporočilo iz berlinske filharmonije kot izjemno nadarjen mladi umetnik, vendar vse to ni bilo dovolj za takratne odločevalce. Zanje sem bil vreden dve točki od osemdesetih možnih,« razočarano ugotavlja. A v istem trenutku doda, da je bil letos prvič uspešen na razpisu ministrstva za kulturo: »To sem zelo uspešno upravičil s koncertom pri Vodnem stolpu v Celju in v Cankarjevem domu, kjer sem predstavil novo avtorsko glasbo.« Ne glede na številne pre-preke, s katerimi se sooča na svoji ustvarjalni poti, ostaja zvest svoji glasbi. Zadnje obdobje je izkoristil za ustvarjanje in za še več vaje. »Vadil sem, kot bi imel naslednji dan največji koncert,« pravi. »Umetniki smo posebneži, smo ljudje, ki nesebično posvetimo življenje ustvarjalnosti. Brez materialnih pričakovanj.« Čeprav je obdobje brez koncertov in odrskih luči, ki v njem zanetijo pravo življenjsko energijo, občutno predolgo, se ne želi pritoževati. Predvsem se ne želi ukvarjati s politiko. »Temu nisem nikoli posvečal časa. Raje ustvarjam, se trudim biti kulturnej-ši, spoštljivejši do drugih in drugačnih.« Prepričan je, da smo v resnici kultura mi vsi in da naš odnos do kulture ni toliko odvisen od vlade kot od nas. »Kultura ne nastane čez noč, zapisana je v naših genih. Zato spoštujmo drugačnost, dajmo kolikor se da sovraštvo na stran. Že tako so okoliščine izjemno težke za večino ljudi, zakaj bi še sami zapletali?« LKK, foto: osebni arhiv TINA STRMČNIK ob robu Najmanj, kar lahko storimo »Ostani doma,« se je glasila zapoved spomladi 2020. Vsak je najbrž pomanjkanje svojih ljubih kulturnih vsebin občutil na svoj način. Sama ne bom zlepa pozabila občutka nemoči, ki me je prevzel, ko je bila med epidemijo zaprta knjižnica. Ko mi je bila naenkrat odvzeta možnost, da lahko med policami izberem kaj, kar me s pomočjo besed odpelje v vzporedni svet. Z danes na jutri so v samoti obstali najrazličnejši odri. Med ljudmi je bilo vseeno mogoče čutiti optimizem. Med sosedi so vzniknile ideje za posebne koncerte. Kljub osamljenim ulicam se je z balkonov razlegala glasba. Ljubiteljski in poklicni ustvarjalci so vadili, snemali dogodke, jih predvajali na kanalih. Zasedbe, ki so prej polnile odre, smo lahko državljani v dnevni sobi poslušali na koncertih doma. A kot so omenili naši sogovorniki, so negotovi časi odnesli številne priložnosti, ki ustvarjalcem dajejo kruh. Znan je rek, da je navada železna srajca. Meseci odpovedi in prestavljanja dogodkov ter vsebin na daljavo so marsikatero navado najverjetneje razrahljali. Smo ljudje še v isti meri kot nekoč pripravljeni zapustiti udobje dnevne sobe in si vzeti čas, da nahranimo dušo na koncertu, predstavi, razstavi? V teh še vedno negotovih časih nam lahko tudi kultura pomaga napolniti baterije, razširiti obzorja in nas poveže s soljudmi, nas utrdi kot družbo. Ko se bo v polni meri vrnila v kulturne domove in na druga prizorišča, poskrbimo, da se bomo tja vrnili tudi gledalci in poslušalci. Ne podprimo je le načelno, podprimo jo s prisotnostjo in z denarjem. Če bomo zanemarili skrb za kulturo, ne bo težje le kulturnikom, vedno slabše bo vsem nam. Epidemija vzela številne priložnosti Med tistimi, ki jim je epidemija vzela številne priložnosti za nastope in delo, je tudi koreografinja, plesalka in pedagoginja Gea Erjavec, samozaposlena v kulturi. Pravi, da se je v tem obdobju morala zaposliti, saj drugače ne bi preživela. Države zato niti ni prosila za pomoč. »Zaposlila sem se kot programski vodja v mobilnem mladinskem centru Ljuba in Drago v organizaciji Mladih zmajev Ljubljana in nadaljevala svoje poslanstvo pri ustvarjanju programa za mlade,« pravi mlada umetnica, ki je v teh dneh dobila priložnost za plesne nastope še z dvema kolegicama na ArtExpu v Dubaju. Meni, da se je v novih razmerah pač treba znajti in se ne prepustiti jezi zaradi razmer. Zaradi manj priložnosti za nastope si je v časi epidemije tako kot drugi umetniki pomagala s predstavitvami na spletu, kar pri sodobnem plesu seveda ni primerljivo s predstavami v živo. Meni, da je bil z dolgim zaprtjem kulturnih ustanov in s strogimi ukrepi za preprečevanje širjenja koronavirusa napad na kulturo zelo očiten. Tudi občinstvo se je v tem času žal nekoliko odvadilo obiskovati kulturne dogodke. Samozaposlena v kulturi, plesalka, koreografinja in pedagoginja Gea Erjavec, je bila prisiljena najti zaposlitev, da je preživela. (Foto: osebni arhiv) Ko razmišlja o trenutni kulturni politiki pri nas, se sprašuje, kaj naj bi trenutno sploh bila kultura. »Žal je pomembna samo >kultura<, ki prinaša denar. Dokler se to ne bo spremenilo, nimamo ne kulture, kaj šele kulturne politike.« Ob slovenskem kulturnem prazniku si zato želi, da bi se vsi malo zamislili in se spomnili, da brez kulture ni naroda. »Brez nje ni kritičnega razmišljanja in tudi ni hrane za dušo. Kultura je pomembna za vsakogar, saj kultura smo mi,« opozarja Gea Erjavec. TC »Generacije mladih, ki so bile pred izbruhom epidemije na pragu v svet profesionalnega nastopanja, so močno prizadete. Obstaja le majhno okno v glasbeno-tehnični pripravljenosti tovrstnih ustvarjalcev in tudi pri naklonjenosti organizacij, ki skrbijo za njihovo promocijo,« je izpostavil Miha Firšt. 14 ZAPOSLOVANJE frgotur Poslovni sekretar m/ž (Šoštanj) Kaj od kandidatov pričakujemo: samozavestno, samoiniciativno, hitro odzivno in natančno osebo, na katero se bo direktor lahko zanesel, VI. stopnjo izobrazbe poslovni sekretar ali druge ustrezne smeri, tri leta delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih, dobro poznavanje in uporabo okolja MS office, zaželeno potrdilo ECDL, zaželeno znanje enega tujega jezika. Izbranemu kandidatu nudimo zelo pestro in raznoliko delo z visoko mero samostojnosti in samoiniciativnosti. Pogodba bo sklenjena za eno leto (obdobje nadomeščanja porodniškega dopusta). Stimulativno in redno mesečno plačilo za dobro opravljeno delo. Prijave zbiramo do 24. 2. 2022. KZ Šaleška dolina, z.o.o., Metleče 7, 3325 Šoštanj. Več informacij na www.trgotur.si. Sodelavec za komercialo in marketing m/ž (Šoštanj) Opis delovnega mesta: izvajanje del s področja marketinga, trženja in prodaje; priprava marketinških gradiv, dokumentov (prospekti, brošure, predstavitve, grafike ...); skrb za celoten CGP podjetja; izvajanje marketinških, trženjskih in prodajnih aktivnosti in spremljanje Vodja projektov - Elektroinženir (Ljubljana) Glavne naloge obsegajo: svetovanje industrijskim odjemalcev na področju zelene transformacije, svetovanje fizičnim osebam ... Nudimo odlične delovne pogoje v popolnoma novih poslovnih prostorih, z lastnim Razvojno-inova-tivnim centrom v Ljubljani. Možna nižja stopnja izobrazbe (5,6) z več izkušnjami. ENERTRON, d.o.o., Šmartinska cesta 68, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 17. 2. 2022. Podrobnosti na www.mojedelo. com. Vodja projektov - Elektroinženir (Ljubljana) Glavne naloge obsegajo: svetovanje industrijskim odjemalcem na področju zelene transformacije, svetovanje fizičnim osebam ... Nudimo odlične delovne pogoje v popolnoma novih poslovnih prostorih, z lastnim Razvojno-inovativnim centrom v Ljubljani. Možna nižja stopnja izobrazbe (5,6) z več izkušnjami. ENERTRON, d.o.o., Šmartinska cesta 68, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 17. 2. 2022. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Prodajalec (m/ž) (Žalec) Pričakujemo osebe, ki imajo veselje do dela v trgovini, se navdušujejo za prodajo, so pripravljene poprijeti za delo in imajo spoštljiv odnos do sodelavcev in strank. TEDi Betriebs, Ptujska cesta 190, 2000 Maribor. Prijave zbiramo do 10. 2. 2022. Podrobnosti na www.mojedelo.com. realizacije le-teh; načrtovanje in izvajanje promocijskih aktivnosti, udeležba na sejmih, degustacijah, predstavitvah itd; sodelovanje pri ustvarjanju blagovnih znamk; sodelovanje pri trženju oglasnega prostora. Od kandidata pričakujemo: V. stopnjo izobrazbe tehnične ali druge ustrezne smeri; tri leta delovnih izkušenj, znanje angleškega jezika vsaj stopnje B1, napredna računalniška znanja paketa MS office, vozniški izpit. Prijave zbiramo do 24. 2. 2022. KZ Šaleška dolina, z.o.o., Metleče 7, 3325 Šoštanj. Več informacij na www.trgotur.si. Tehnični nabavnik - koordinator m/ž (Celje) K sodelovanju vabimo zanesljivega in motiviranega kandidata, od katerega pričakujemo: izobrazbo vsaj V. stopnje ekonomske, tehnične ali logistične smeri, vsaj dve leti delovnih izkušenj na področju nabave (ni pogoj), aktivno znanje angleškega jezika, poznavanje nabavnih postopkov, dobro poznavanje programov MS Office ter drugih orodij in informacijske tehnologije, interes za tehniko, strojništvo in proizvodni proces, sposobnost vodenja in koordiniranja manjših projektov. Prijave zbiramo do 17. 2. 2022. Biro Ogis, d.o.o., Kosova ulica 5, 3000 Celje. Več informacij na www.trgotur.si. Pomožni delavec v gostinstvu (m/ž) (Zreče) Za določen čas šest mesecev z možnostjo podaljšanja pogodbe o zaposlitvi, zaposlimo pomožne delavce v gostinstvu. UNITUR d.o.o., Cesta na Rogli 15, 3214 Zreče. Prijave zbiramo do 6. 2. 2022. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Vzdrževalec m/ž (Arja vas) Kratek opis del in nalog: vodenje, nadziranje in vzdrževanje energetskih naprav in vzorčenje, izvajanje preventivnih in korektivnih vzdrževalnih del na opremi, napravah in zgradbah ... Mlekarna Celeia, d.o.o., Arja vas 92, 3301 Petrovče. Prijave zbiramo do 13. 2. 2022. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Natakar (Celje) Iščemo dekle za delo v gostinstvu za točenje toplih in hladnih napitkov. Nudimo vam stimulativno plačilo, nedelje in prazniki prosti dela, vsaka druga sobota prosta dela, možnost zaposlitve za Nč. Pričakujemo prijaznost, urejenost, natančnost, prilagodljivost, odgovornost. Lokal se nahaja v mirni industrijski coni. Branko Ko-lenc, s. p., Gaji 46, 3000 CELJE. Prijave zbiramo do 18. 2. 2022. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Metrolog - skrbnik merilne opreme (m/ž) (Hrastnik) Ste natančni, zanesljivi, se hitro odzivate in ste hitro učljivi ter de- Ključavničar / Varilec (delavec v proizvodnji) m/ž Kaj pričakujemo od kandidatov: ročne spretnosti, natančnost, iznajdljivost in delovno vztrajnost, izobrazba ni pomembna, dovolj so izkušnje, vsaj dve leti delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih. Kaj kandidatom nudimo: zaposlitev za določen čas z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas s poskusnim obdobjem šest mesecev. Dolgoročna zaposlitev v stabilnem podjetju. Motivacijsko delovno okolje z možnostjo napredovanja, redno in stimulativno plačilo. Delo v urejenem okolju, ki se konstantno razvija, mlada in motivirana ekipa. Prijave zbiramo do 17. 2. 2022. Biro Ogis, d.o.o., Kosova ulica 5, 3000 Celje. Več informacij na www.trgotur.si. Komercialist m/ž (Celje) Od kandidatov pričakujemo: V. stopnjo ekonomske, komercialne ali druge tehnične smeri izobraževanja, eno leto delovnih izkušenj na podobnem delovnem mestu, zelo dobro znanje enega tujega jezika, prodajne veščine, smisel za komunikacijo s strankami in psihologijo prodaje, vozniški izpit B-kategorije, dobro računalniško pismenost, Ms office, komunikativnost, samostojnost, samoiniciativnost in organizacijske sposobnosti. Kandidatom nudimo: zaposlitev za določen čas z možnostjo podaljšanja v nedoločen čas s poskusnim obdobjem tri mesece, urejeno delovno okolje, stabilno, dolgoročno zaposlitev, možnost kariernega in osebnega razvoja, razgibano delo v mednarodnem okolju, stimulativno plačilo za opravljeno delo, sodelova- lujete tako, da s svojim delom dosegate najvišjo stopnjo kakovosti? Iščemo strokovno, pozitivno, fleksibilno in timsko naravnano osebo, da se pridruži naši ekipi. Če bi s svojim delom radi pustili vtis in vam odlični rezultati veliko pomenijo, potem ste oseba, ki bi jo z veseljem radi spoznali! Steklarna Hrastnik, d.o.o., Cesta 1. maja 14, 1430 HRASTNIK. Prijave zbiramo do 27. 2. 2022. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Nadzornica (m/ž) (Podčetrtek) Vaše naloge bodo: nadzor nad čiščenjem in pripravo sob/apartmajev, skupnih prostorov in okolice, načrtovanje del in priprava razporedov dela. Terme Olimia, d.d., Zdraviliška cesta 24, 3254 Podčetrtek. Prijave zbiramo do 27. 2. 2022. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Procesni in končni kontrolor kakovosti (Šempeter v Savinjski dolini) Od kandidatov pričakujemo: V. ali VI. stopnjo strojne, elektro smeri ali druge ustrezne smeri, zaželeno poznavanje 3D-merilnega stroja, poznavanje računalniških programov. SIP, strojna industrija, d.d., Juhar-tova 2, 3311 Šempeter v Sav. dolini. Prijave zbiramo do 27. 2. 2022. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Prodajalec v PE Velenje Partizanska (m/ž) (Velenje) Vaši izzivi bodo: delo na blagajni, zlaganje blaga na police, skrb za prezentacijo sadja in zelenjave, priprava in peka pekovskih izdelkov, skrb za urejenost in čistočo trgovine, svetovanje kupcem, izvajanje nadzora kakovosti. HOFER trgovina, d.o.o., Kranjska cesta 1, 1225 Lukovica. Prijave zbiramo do nje z vodilnimi slovenskimi in tujimi korporacijami. Prijave zbiramo do 17. 2. 2022. Biro Ogis, d.o.o., Kosova ulica 5, 3000 Celje. Več informacij na www.trgotur.si. Skladiščnik m/ž (Celje) K sodelovanju vabimo zanesljivega in motiviranega kandidata, od katerega pričakujemo: IV. stopnjo poklicne izobrazbe prodajalca, oblikovalca kovin ali skladiščnika oz. druge relevantne primerljive smeri (ni pogoj), vsaj dve leti delovnih izkušenj (ni pogoj), izpit B-kategorije, znanje upravljanja viličarja (ni pogoj), osnovno računalniško pismenost, samostojnost, samoiniciativnost in organizacijske sposobnosti. Nudimo: zaposlitev za določen čas z možnostjo podaljšanja v nedoločen čas s poskusnim obdobjem dva meseca, urejeno delovno okolje, stabilnost, dolgoročno zaposlitev, možnost kariernega in osebnega razvoja, razgibano delo v mednarodnem okolju. Prijave zbiramo do 17. 2. 2022. Biro Ogis, d.o.o., Kosova ulica 5, 3000 Celje. Več informacij na www.trgotur.si. Prodajalec m/ž (Prebold) Pričakujemo zaključeno vsaj IV. stopnjo izobrazbe trgovske ali druge ustrezne tehnične smeri, vsaj eno leto delovnih izkušenj pri prodaji tehničnih artiklov, izpit »B« -kategorije, samostojnost pri delu, tehnično razgledanost, delovno vztrajnost, samoiniciativnost, iznajdljivost, veselje do dela s strankami. Nudimo takojšnjo zaposlitev za nedoločen čas s poskusnim delom, delo v uspešnem, dinamičnem in razvojno usmerjenem kolektivu, redno in stimulativno plačilo, pri- 11. 2. 2022. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Skladiščnik (m/ž) (Gomilsko) Glavne naloge in odgovornosti: prevzemanje in izdaja blaga, pakiranje, deklariranje in odpremljanje, nadzor kakovosti in količine blaga. Silco, d.o.o., Šentrupert 5 a, 3303 Gomilsko. Prijave zbiramo do 31. 1. 2022. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Komisionar m/ž (Laško) Opis delovnega mesta: skrbi za varnost sebe in drugih udeležencev v procesu in sporoča svojim nadrejenim in varnostni službi vse okoliščine, ki bi lahko bile potencialno nevarne zdravju ali varnosti vseh udeležencev, komisioniranje blaga ... Pivovarna Laško Union, d.o.o., Pivovarniška ulica 2, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 26. 2. 2022. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Traktorist, kmetijski delavec - Ponikva (Ponikva) Opis delovnega mesta: opravlja vsa traktorska in druga strojna dela, vsa traktorska in druga dela v sadjarstvu, hladilnici, mešalnici, sušilnici in rastlinski poljedelsko-trav-niški proizvodnji in perutninski proizvodnji, opravlja razna dela z viličarjem. Meja Šentjur, d.d., Cesta Leona Dobrotinška 3, 3230 Šentjur. Prijave zbiramo do 6. 2. 2022. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Skrbnik ključnih kupcev (Celje) Opis delovnega mesta: zagotavljanje izobraževanj in usposabljanj strank na visoki strokovni ravni ter zagotovitev dobrega poznavanja izdelkov (predavanja, delavnice, lokalna srečanja), pridobivanje novih strank in poslovnih partnerjev, načrtovanje in vodenje strank v ložnost za nadaljnji karierni razvoj. Prijave zbiramo do 10. 2. 2022. UNI-FOREST, d.o.o., Latkova vas 81 d, 3312 Prebold. Več informacij na www.trgotur.si. Ličar m/ž (Prebold) Opis delovnega mesta: priprava površine obdelovancev, nanašanje prahu ali barve na površine obde-lovancev, pregled in preverjanje pobarvanih delov, ali so v skladu s standardi in pričakovano kakovostjo, sodelovanje pri logistiki v lakirnici, vsa druga dela, ki jih lahko opravlja delavec v skladu s svojo strokovno izobrazbo, usposobljenostjo in preostalo delovno zmožnostjo. K prijavi vabimo kandidate, ki imajo dokončano najmanj III. stopnjo poklicne izobrazbe. Prijave zbiramo do 20. 2. 2022. UNIFOREST, d.o.o., Latkova vas 81 d, 3312 Prebold. Več informacij na www.trgotur.si. Pomočnik v lakirnici m/ž (Prebold) Opis delovnega mesta: Čiščenje in priprava površine obdelovancev, nanašanje prahu na površine ob-delovancev, pregled in preverjanje pobarvanih delov, ali so v skladu s standardi in pričakovano kakkovo-stjo, sodelovanje pri logistiki v lakirnici, vsa druga dela, ki jih lahko opravlja delavec v skladu s svojo strokovno izobrazbo, usposobljenostjo in preostalo delovno zmožnostjo. K prijavi vabimo kandidate, ki imajo dokončano najmanj III. stopnjo poklicne izobrazbe. Prijave zbiramo do 20. 2. 2022. UNIFOREST d.o.o., Latkova vas 81 d, 3312 Prebold. Več informacij na www.trgotur.si. CRM-programu. Enikam, razvojne in raziskovalne storitve, d.o.o., Cesta Andreja Bitenca 118, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 9. 2. 2022. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Voznik C+E (Žalec) Iščemo voznika za prevoz izdelkov, vzdrževanje tovornega vozila ... Zottel Trade, d.o.o., Ulica Žalskega tabora 19, 3310 Žalec. Prijave zbiramo do 27. 2. 2022. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Iščemo sodelavce v McDonald's Velenje (Velenje) Iščemo sodelavce v McDonald's Velenje za: delo v kuhinji, delo na blagajni. Alpe-Panon, d.o.o. McDonald's DL, Dunajska cesta 151, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 6. 2. 2022. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Trafikant v Novem mestu, Mariboru in Velenju (Velenje) Vabimo vas, da se pridružite največji verigi trafik v Sloveniji - podjetju TOBAČNA 3DVA. Trenutno iščemo poslovnega partnerja za naše lokacije v Novem mestu, Mariboru in Velenju. Tobačna 3dva, trgovsko podjetje, d.o.o., Cesta 24. junija 90, 1231 Ljubljana-Črnuče. Prijave zbiramo do 13. 2. 2022. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Višji knjigovodja v oddelku računovodstva (Šempeter v Savinjski dolini) Vaše glavne zadolžitve bodo: vnos podatkov za plače, nadzor in obračun plač, oddaja REK-obrazcev, oddaja poročil Ajpes za plače, nadzor, obračun DDV, oddaja DDV-O. SIP, strojna industrija d.d., Juhartova 2, 3311 Šempeter v Sav. dolini. Prijave zbiramo do 2. 2. 2022. Podrobnosti na www.mojedelo.com. @ MojeDelo.com KRONIKA 15 Storilec je lahko izgnan iz države, a pod nekaterimi pogoji Samo ovadba ali tudi izgon iz države? Toliko poskusov umorov in ubojev, kot se jih je zgodilo v tako kratkem času na Celjskem, v naši regiji do zdaj še bilo, o čemer smo že poročali. Nazadnje so morali policisti posredovati minuli petek zvečer v Velenju, kjer je 33-letni moški zabodel 36-letnika pred vrati njegovega stanovanja. Razlog za spor in kaznivo dejanje so bila dolžniško-upniška razmerja. SIMONA SOLINIC 33-letnik je starejšega znanca zabodel z nožem in ga pri tem hudo poškodoval. Poškodovanemu je pomagal sosed, ki ga je uspel pred napadalcem potegniti v svoje stanovanje. Osumljenec je nato poskušal vstopiti še tja in pri tem poškodoval vhodna vrata. Po prihodu policije na kraj so reševalci 36-letnega poškodovanca odpeljali v celjsko bolnišnico, kjer je zaradi izjemno hudih poškodb ostal na zdravljenju. 33-letniku so policisti kmalu po dogodku odvzeli prostost zaradi suma kaznivega dejanja uboja. V Velenju je zaradi dogodka završalo. 36-letnik naj bi bil v Velenju dobro znan dvi-govalec uteži, ki naj bi posojal denar, nato ga zahteval nazaj z visokimi obrestmi. 33-letniku, ki naj bi mu bil dolžan denar, naj bi prekipelo. Na številnih forumih, kjer pisci razpravljajo o tem primeru, omenjajo tudi, da gre za javno skrivnost o tem, kaj se v Velenju dogaja. Za mnoge je bilo le vprašanje časa, kdaj se bo zgodila kakšna tragedija zaradi domnevnih izsiljevanj. Nekateri komentatorji spletnih novic so šli še dlje: da bi bilo takšne osebe treba celo izgnati iz države. Policija je sicer storilca ovadila, a preiskave okoliščin primera še ni končala. V velenjskem primeru gre za državljana Slovenije, ki imata v Velenju stalno bivališče. Izgon v tem primeru sploh ne pride v poštev. Kdaj je možen izgon? Naj spomnimo, da je policija pred približno tednom ovadila 31-letnega tujega državljana, ki je v Celju nekaj dni pred tem z nožem zabodel 28-letnika, ki naj bi bil zaposlen pri njem. Po tem dogodku je policija presenetila s predlogom ukrepa izgona iz države za kar štiri osebe, ki so bila vpletene v ta spor, ki se je skoraj končal z ubojem. Gre za ukrep, ki ga policija lahko samo predlaga, končno odločitev pa poda šele sodišče. In ukrep mora biti formalno pravno dorečen, zanj veljajo jasna pravila. Pravna podlaga za ukrep izgona iz države namreč ni enaka, če posameznik stori prekršek ali kaznivo dejanje. Skupno je le, da sodišče kazen izgona tujca iz države izreče kot stranski ukrep. Ta odločitev je izključno v domeni pristojnega sodišča. In bistveno je, da gre za tujca, torej za osebo, ki nima slovenskega državljanstva. Kadar gre za kazniva dejanja, lahko sodišče izreče tujcu izgon iz države od enega do petih let, če mu je hkrati izreklo kazen za kaznivo dejanje, za katero je zagrožena kazen več kot dve leti zapora. Ob tem morajo obstajati tudi okoliščine, ki pomenijo resno grožnjo za javni red in javno varnost. Kazenski zakonik predvideva, da začne ukrep izgona iz države veljati takrat, ko je sodba pravnomočna. Čas, ki ga storilec prebije v zaporu, se ne šteje v čas trajanja tega ukrepa. Ukrep izgona iz države sodišče lahko določi tudi zaradi prekrška, in sicer takrat, ko je bila z dejanjem storilca povzročena nevarnost za nastanek hude posledice oziroma je z dejanjem nastala škodljiva posledica. V tem primeru lahko izgon traja od šest mesecev do pet let. Trajanje ukrepa začne veljati od dneva izvršitve sodbe o prekršku. Tri kategorije tujcev »Izgon tujca iz države je sodobna oblika izgona kot ene najstarejših znanih vrst družbenih odzivov na odklonska ravnanja. Izgon je v sistemu kazni za prekrške določen kot stranski ukrep, ki ga sodišče lahko izreče poleg globe. Poleg opomina teoretično ne pride v poštev, saj je ukrep vezan na težje prekrške. Izgon tujca iz države se lahko določi le osebi, ki nima slovenskega državljanstva in je v skladu z veljavno zakonodajo tujec,« so nam pojasnili na PU Celje. Zakon o tujcih opredeljuje tri kategorije tujcev. V prvi kategoriji so državljani Evropske unije, torej tujci z državljanstvom druge države članice unije. V drugi kategoriji so državljani tretjih držav, to so tujci z državljanstvom države, ki ni članica Evropske unije. V tretji kategoriji pa so osebe brez državljanstva. Slednji so tujci, ki jih nobena država v skladu s svojimi pravnimi akti ne priznava za svoje državljane. Vendar je zakonodaja dokaj ostra glede dodatnih pogojev za ukrep izgona. Pri tem mora sodišče upoštevati tudi predpise Evropske unije, ne le predpisov za posamezno državo, v kateri se sodišče oziroma storilec kaznivega dejanja nahaja. Med temi predpisi je tudi ta, da mora sodišče trajanje izgona vedno časovno določiti v mesecih ali letih, ne pa tudi v dnevih. Tujca, ki mu je izrečen ukrep izgona iz države, lahko organi po pravnomočnosti tudi prisilno odstranijo iz države. V praksi je to videti tako, da policija tujca privede do državne meje in ga napoti čez njo. Če ga ni mogoče takoj odstraniti, policija odredi kraj, kjer mora prebivati, dokler ne zapusti države. Foto: GPU Policija še vedno išče 35-letnika, ki je na novoletni dan v Celju z nožem zabodel tri leta starejšega moškega, s katerim se je sprl ob sprehajalni poti. 3. januarja je 64-letni stanovalec preboldskega doma za upokojence z nožem poškodoval 71-letnega sostanovalca. 6. januarja je do poskusa uboja prišlo v sporu več oseb v Preboldu, kjer je eden iz skupine z nožem zabodel 44-letnika in ga hudo poškodoval. 7. januarja je 37-letni moški z območja Laškega v Celju zabodel 45-letno nekdanjo partnerko in jo hudo poškodoval. V dveh urah petdeset kršitev Celjski policisti so v ponedeljek naključno poostreno nadzorovali promet in ugotovili kar 50 kršitev cestnih predpisov. 31 voznikom so izdali plačilne naloge, 18 osebam so izrekli opozorila. »Med nadzorom hitrosti smo zaznali še štiri voznike, ki med vožnjo niso uporabljali varnostnih pasov, devet voznikov, ki so med vožnjo telefonirali, ter dve kršitvi voznikov tovornih vozil. Dva voznika, ki nista bila pripeta, smo opozorili, dvema smo izrekli globo. Prav tako smo oglobili pet voznikov, ki so med vožnjo uporabljali telefon, štiri smo opozorili,« so sporočili s celjske policije. Podoben nadzor prometa je bil minuli petek na Celjskem in Koroškem. 275 voznikov so preizkusili z alkotestom, devet jih je vozilo pod vplivom alkohola, od tega jih je sedem preseglo stopnjo 0,52 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. Dan kasneje je policija ustavila še dva pijana voznika na območju Šentjurja. Prvi je imel v litru izdihanega zraka 0,65, drugi 0,66 miligrama alkohola. Pred dnevi so policisti na Celjskem preverjali tudi, kako pešci upoštevajo pravila v prometu. V enem dnevu so zaznali kar 36 kršitev pešcev. 33 so jih opozorili, trem so izdali plačilne naloge. V soboto so prometni policisti zaznali še dve večji prekoračitvi hitrosti na avtocesti. V prvem primeru je tuja voznica avtomobila mimo stacionarnega radarja na Slatini, kjer j e omej itev hitrosti 100 km/h, peljala s hitrostjo 198 km/h. Globa, predpisana za tovrsten prekršek, znaša 1.200 evrov in 9 kazenskih točk. Podobno se je zgodilo na avtocestnem odseku Celje-Vransko, kjer so pri nadzoru prometa z laserskim merilnikom hitrosti ujeli voznika osebnega vozila, ki je pri omejitvi 130 km/h vozil s hitrostjo 203 km/h. Izdali so mu plačilni nalog. f ■ ■ v Serija požarov V začetku tedna je zagorelo v Šentjurju, kjer je ogenj zajel ostrešje stanovanjske hiše. Tuja krivda je izključena. Do požara je prišlo zaradi pregretja dimnika. Ogenj je uničil celotno ostrešje. V začetku tega tedna je gorelo tudi v stanovanju na Polzeli, kjer je ogenj poškodoval kuhinjo. Do požara je najverjetneje prišlo zaradi napake na štedilniku. Tudi v tem primeru je tuja krivda izključena. Minuli petek so morali gasilci posredovati tudi na Lipi na Frankolovem, kjer so ognjeni zublji zajeli stanovanjsko hišo. Nastala je večja gmotna škoda, pri gašenju je sodelovalo kar 70 gasilcev. Tuja krivda za požar je izključena. V petek je gorelo še v Radmirju, v požaru je bila uničena starejša lesna stavba. Požar sta pred prihodom gasilcev pogasila občana. Ogenj je bil v tem primeru najverjetneje podtaknjen. Požar je povzročil škodo tudi na stavbi v Šmatevžu na območju Gomilskega. Policisti so na kraju ugotovili, da je do njega prišlo zaradi preboja ognja na peči oziroma dimniku. Zagorela je streha stavbe, poleg tega je bilo uničenega več orodja. Hišne preiskave tudi na Celjskem Kriminalisti so minuli teden v sodelovanju s finančno upravo tudi na Celjskem izvedli več hišnih preiskav v sklopu ene najobsežnejših mednarodnih preiskav na področju nezakonite proizvodnje s tobačnimi izdelki. Razkrita je bila mednarodna hudodelska združba, ki je na območju Slovenije nezakonito proizvajala tobačne izdelke in jih tihotapila po Evropski uniji, glavni ciljni trg je bila Francija. Zaseženih je bilo več kot 17 ton tobaka v zdrobljenih listih. Poleg tega so kriminalisti zasegli še več kot 21 ton drobno rezanega tobaka, stroje ter drug material za nezakonito proizvodnjo. S preiskavo so preprečili za 6,8 milijona evrov oškodovanja državnega proračuna. Preiskovalci so odkrili dva nezakonita proizvodna obrata tobačnih izdelkov. V Sloveniji in na Hrvaškem so tako prijeli dva člana združbe. Kradel v trgovini Kriminalisti so ovadili 36-letnega moškega iz Mozirja, ki je pred dnevi vlomil v trgovino z elek- tromaterialom v Mozirju. Moški je preiskal prostore ter našel in odnesel dnevni izkupiček trgovine. novi tednik 16 AKTUALNA PONUDBA Iščete dober nakuo alLodlično storitev? I POZOR1-__ Preglejte aktualno ponudoo ■ WWW.nt-rC.SI Predpasniki za zveste naročnike V uredništvu Novega tednika in Radia Celje se vsak teden trudimo, da vam ponudimo čim več informacij, prijetnega in zanimivega branja ter hkrati tudi križanke in druge zanimive nagradne igre. Vsi naročniki Novega tednika vsak teden prejmete Stop spored, vsako leto posebne priloge Novega tednika, kot so Pomladna Petica, Praznična Petica, Mo-sova Petica, Kronika in dvakrat letno Slovenske počitnice. Hkrati pripravljamo posebne priloge v okviru Novega tednika na temo izobraževanja, zdravja, kmetijstva, gradnje in varčevanja ... Vsak naročnik vsako leto prejme štiri brezplačne oglase v Novem tedniku (do deset besed), prav tako lahko katerokoli nedeljo v mesecu komu zaželi vse najboljše in najlepše ob praznovanju jubileja, poroke, rojstva ali katerega drugega dogodka s čestitko na Radiu Celje, ki jo naročniki prejmejo s 50-odstotnim popustom. Prav tako imajo 15-odstotni popust pri objavi osmrtnic in zahval v Novem tedniku. Ob vsaki naročniški akciji mislimo tudi na tiste, ki ste z nami že vrsto let. Tako smo v torek ob koncu naročniške akcije 11 = 12 izžrebali deset naročnikov, ki bodo po pošti prejeli naše darilo - predpasnik Vedno kaj zakuham. Srečni prejemniki so Marija iz Vojnika, Anton iz Štor, Ludvik iz Rimskih Toplic, Jadviga iz Nove Cerkve, Rafko iz Gorice pri Slivnici, Franc iz Žalca, Leopold iz Dobja pri Planini, Cecilija s Frankolovega, Ivan iz Laškega in Slavica iz Celja. Vsem iskrene čestitke in še naprej prijetno branje Novega tednika. Novi tednik in Radio Celje sta vam tokrat zakuhala prav posebno nagradno igro, in sicer lahko prejmete brezplačno dnevno sobo. Poglejte si video na spletni strani www.radiocelje. sI, odgovorite na nagradno vprašanje in vnesite svoje podatke. Morda bomo že jutri izžrebali prav vas Vedno smo z vami tudi s pomočjo aplikacije Novi tednik in aplikacije Radio Celje. Dobrodošli tudi na facebookovih straneh Novi tednik in Radio Celje. Vedno smo veseli vaših komentarjev, kaj vam je všeč, kaj si želite, in lahko vam obljubimo, da vam bomo tudi v prihodnje zakuhali še veliko lepih zgodb. ZA ZDRAVJE 17 Povprečno 110 primerov raka na materničnem vratu na leto Preventivi pregledi izjemno pomembni Vsako leto januarja ob evropskem tednu preprečevanja raka materničnega vratu zdravniki osveščajo o tem, kako pomembna sta preventiva in predvsem pravočasno odkrivanje predrakavih sprememb. Predlani je bilo v Sloveniji odkritih sto trideset novih primerov te bolezni, kar je nekoliko več, kot je povprečje zadnjih desetih let. SIMONA ŠOLINIČ »Zelo verjetno nekoliko več primerov te bolezni ni posledica manjšega števila pregledov zaradi začetnih valov epidemije, ampak gre za naključno nihanje, ki smo ga v preteklosti že opažali,« pravijo na Onkološkem inštitutu Ljubljana. Podrobna analiza je pokazala, da je število novih primerov večje v različnih starostnih skupinah žensk. Hkrati podatki kažejo, da se z leti manjša umrljivost zaradi te vrste raka. Letno v Sloveniji zaradi tega raka umre od štirideset do petdeset žensk. »Umrljivost zaradi raka materničnega vratu v naši državi nikoli ni bila tako visoka kot v drugih državah, zagotovo tudi zaradi večjega deleža primerov, odkritih v začetnih stadijih,« še dodajajo na inštitutu. Dejavniki tveganja Rak materničnega vratu spada med redke vrste raka. Predstavlja približno 1,5 odstotka vseh na novo odkritih primerov raka v Sloveniji. Glavni nevarnostni dejavnik je okužba z visoko tveganimi ali onkogenimi humanimi papiloma virusi (HPV), ki so odgovorni za nastanek več kot 95 odstotkov primerov raka materničnega vratu. Dejavniki tveganja za okužbo s HPV so še začetek spolnih odnosov v zgodnji mladosti, prebolele spolne bolezni in številni spolni partnerji. Tveganje povečujejo tudi številni porodi, dolgotrajno jemanje kontracepcijskih tabletk, kajenje, družinska obremenjenost, okužba s HIV. Okužbe s humanimi papi-lomavirusi (HPV) so najpogostejše spolno prenosljive okužbe. Več kot polovica spolno aktivnih oseb se vsaj enkrat v življenju okuži s HPV. Kljub temu da največkrat ne povzročajo težav, lahko tovrstne okužbe povzročajo različne vrste raka. Lahko jim pripišemo skoraj sto odstotkov primerov raka materničnega vratu, povzročajo lahko tudi raka zadnji-ka, druge vrste raka spolovil ter raka ustnega dela žrela pri moških in pri ženskah. Okužbe s HPV povzročajo tudi genitalne bradavice. Ključno cepljenje V Sloveniji je že od leta 2009 uvedeno priporočeno cepljenje deklic proti HPV ob sistematskem pregledu v šestem razredu osnovne šole. V šolskem letu 2021/22 pa so se prvič v Sloveniji lahko na podlagi obveznega zdravstvenega zavarovanja poleg deklic proti HPV cepili tudi dečki, ki obiskujejo šesti razred osnovne šole. Na podlagi obveznega zdravstvenega zavarovanja se lahko cepijo tudi dekleta, ki so obiskovala šesti razred v šolskem letu 2009/10 ali kasneje in še niso bila cepljena. Cepljenje dečkov je pomembno, saj okužbe s HPV lahko tudi pri moških povzročajo genitalne bradavice in nekatere vrste raka, na primer zadnjika, penisa in ustnega dela žrela. Poleg tega cepljenje dečkov posredno vpliva tudi na zmanjšanje pojavljanja okužb s HPV in njihovih posledic pri ženskah. »Vključitev dečkov v nacionalni program cepljenja je pomemben korak k vzpostavitvi splošne odpornosti proti najpogostejšim genotipom HPV in s tem k odpravi raka materničnega vratu ter zmanjšanju pojavnosti drugih s HPV povezanih obolenj pri obeh spolih,« pravijo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. Zgodnje oblike bolezni so skoraj brez simptomov. Najpogostejši simptom je krvavitev iz nožnice, ki se pojavi po spolnih odnosih, ob odvajanju blata, zunaj menstruacijskega cikla ali krvavitev, ki se pojavi po menopavzi. Bolezen se lahko širi proti sečilom ali danki in s tem povzroča nadaljnje simptome, kot so krvavitev iz sečil ali danke, boleče in neučinkovito iztrebljanje in uriniranje. Nastanejo lahko otekline nog, zunanjega spolovila in spodnjega dela trebuha. Bolečina je pozen simptom. Varno! Za zaščito oseb, mlajših od petnajst let, sta dovolj dva odmerka cepiva, za starejše od petnajst let so potrebni trije odmerki. Do zdaj opravljene raziskave kažejo, da zaščita s cepljenjem proti okužbi s HPV traja vsaj deset let. Zdravniki pričakujejo, da bo zaščita še bistveno daljša. Zaenkrat velja, da poživitveni odmerki niso potrebni. Cepiva proti HPV so varna in učinkovita, kar dokazujejo rezultati številnih raziskav ter podatki na podlagi cepljenja v številnih državah po svetu. Globalni svetovalni odbor za varnost cepiv pri Svetovni zdravstveni organizaciji, ki redno pregleduje podatke o spremljanju neželenih učinkov po uvedbi cepljenja proti HPV, zaenkrat ni ugotovil varnostnih zadržkov za cepljenje proti HPV in ocenjuje, da so cepiva proti okužbam s HPV izjemno varna. Neželeni učinki, ki se lahko pojavijo po cepljenju proti HPV, so največkrat blagi in prehodni. Najpogosteje poročajo o lokalnih odzivih na mestu cepljenja (bolečina, rdečina, oteklina) in o zmerno povišani telesni temperaturi, slabosti, utrujenosti in glavobolu. Resnejši neželeni učinki so zelo redki. Foto: Pixabay Zaradi epidemije je ministrstvo za zdravje 11. marca 2020 zaustavilo vabila na presejalne preglede Zora in izvajanje presejalnih pregledov pri izbranih osebnih ginekologih. Zdravljenje predrakavih sprememb materničnega vratu in diagnostika sprememb materničnega vratu visoke stopnje sta se nadaljevala. Vsaka ambulanta je bila nato dolžna urediti seznam žensk, pri katerih je bil pregled zaradi epidemije koronavirusa odložen, ter te ženske povabiti na pregled po preklicu epidemije. S preklicem epidemije in novim odlokom pa so 9. maja 2020 znova začeli izvajati vse storitve programa Zora. Lani zdravniki tako niso zaznali odstopanj glede števila presejalnih pregledov v primerjavi z obdobjem pred pandemijo. Pomembno je, da se ženske odzovejo na vabilo v presejalne programe. »Če ne bomo pravočasno odkrivali in zdravili predrakavih sprememb visoke stopnje, bodo lahko napredovale v raka materničnega vratu. Med pandemijo se je izkazalo, da že nekajtedenska prekinitev presejanja lahko pomembno vpliva na rezultate sicer uspešnega presejalnega programa in da je izpadle storitve izjemno težko nadoknaditi kljub povečanemu obsegu dela ginekologov v epidemiološko ugodnejših mesecih,« dodajajo na Onkološkem inštitutu Ljubljana. 18 ŠPORT Tudi Lea Debeljak je bila tarča ne prav nedolžnih udarcev. Tiste, ki so na klopi, ne počivajo, temveč nenehno spodbujajo soigralke. Košarkarice Cinkarne po dveh zmagah prevzele vodstvo v superligi Waba Celjska bodočnost boljša od Budućnosti Ljubitelji košarke so v dvorani Gimnazije Celje -Center v treh dneh videli dve vrhunski mednarodni tekmi. V petek so košarkarice Cinkarne v derbiju kroga in obenem tudi celotne superlige Waba zadale prvi poraz črnogorskim prvakinjam, v nedeljo so uspele streti tudi odpor Vojvodine iz Novega Sada. DEAN SUSTER Na lestvici so prevzele vodstvo in so zdaj glavne kandi-datinje za osvojitev prvega mesta v rednem delu oziroma za najboljši položaj na zaključnem turnirju. Toda če bo Budućnost uspela zmagati na vseh preostalih tekmah, bo imela najboljše izhodišče. Igro še lahko izboljšajo Najprej so Celjanke v velikem derbiju ugnale Budućnost s 75:67. V zadnji četrtini so po-vedle z razliko enajstih točk, a se je prednost vztrajno topila (69:65), kajti Črnogorke so v zadnjem naletu poskušale vse, da bi jim uspel preobrat. V zadnji poldrugi minuti sta trojki zadeli Maruša Seničar in Lea Debeljak. Sobota je bila namenjena počitku, nedeljsko popoldne je prineslo nov izziv. Novosadčanke so dobile prvo in tretjo četrtino, odločilna pa je bila zadnja, v kateri je bila Cinkarna boljša z 21:9, skupno z 82:71. Najboljša igralka Cinkarne je bila ob koncu prejšnjega tedna Brazilka Isabela Lyra Ramona s 26 in z 29 točkami. Proti Budućnosti sta ji najbolje sledili Seničarjeva in Debeljakova s po 14 točkami. Novosadčankam je 20 točk nasula Mojca Jelenc: »Nismo prikazale svoje najboljše igre, toda kar šteje, sta dve zmagi. Svoje napake moramo popraviti na obračunu s Triglavom.« Ta je bil že včeraj zvečer v Kranju, danes bo Cinkarna v 1. slovenski ligi gostila Ježico. Pravilno zastavili delo »Čestitam igralkam za dve pomembni zmagi. Težko jim je bilo. V derbi z Budućno-stjo so vložile veliko energije. Niso bile zelo razpoložene v napadu, a so z veliko željo Kapetanka Maruša Seničar je proti Budućnosti zbrala osem skokov in pet asistenc, proti Vojvodini pa celo deset skokov in osem asistenc. prišle do zmage. Proti Vojvodini je bila očitna njihova utrujenost,« je v uvodu povedal trener Damir Grgić. Zastavlja se vprašanje, koliko možnosti imajo na gostovanjih pri teh dveh ekipah. »Obe gostovanji bosta zelo zahtevni. Nismo obremenjeni z rezultatom. Pomembno je, da ostanemo zdravi in da pridno delamo. Večina deklet lepo napreduje. Lani smo imeli najmlajšo ekipo v ligi. Zdaj vodi na lestvici Jadranske lige. Očitno smo v Celju pravilno zastavili delo. Zaključni turnir nam ne more več uiti. To bo pomembna izkušnja v razvoju naših mladih igralk,« je nadaljeval Grgić. V prvem delu sezone je bila najboljša strelka ekipe Američanka Katrina Pardee, ki jo zdaj muči poškodba kolena. Obiskala sta jo starša Christie in Bill, zato je hotela igrati, a ji ni ravno uspevalo. »Imela je veliko željo, ni ji steklo, kot je načrtovala. Trudila se je, zato ji čestitam. Z njenim delom sem zelo zadovoljen. Želim ji, da bi čim prej ozdravela in da bi nam pomagala v zaključku sezone. Na nekaterih tekmah smo zaradi koronavirusa pogrešali nekatere igralke. Upam, da težav ne bo več in da bomo razmišljali le o košarki. Zdaj se moramo le spočiti in potem bo vse na svojem mestu,« je zaključil Grgić. Foto: SHERPA Christie in Bill Pardee si bosta pred vrnitvijo v ZDA ogledala še nekaj tekem. Predsednik ŽKK Cinkarna Celje Borut Kop je z balkona izpod strehe dvorane ovekovečil pomembno zmago članske ekipe. Isabelo Lyro Ramono so Črnogorke zaustavljale na različne (nedovoljene) načine. ŠPORT 19 Jutri otvoritvena slovesnost v Pekingu, zaključna 20. februarja Bo osmoljenec Čater »last minute« olimpijec? Celjska deskarja Rok Marguč in Tim Mastnak, de-skarka Gloria Kotnik iz Velenja, ki zdaj živi v Celju, smučarski skakalec Timi Zajc iz Hramš, nordijski kombinatorec Vid Vrhovnik iz Škal pri Velenju, de-skar prostega sloga Tit Štante iz Celja, smučarka Tina Robnik iz Luč, smučar Nejc Naraločnik z Ljubnega ob Savinji - to je spisek udeležencev olimpijskih iger v Pekingu s celjskega območja. DEAN ŠUSTER Morda se jim bo kljub vsem težavam pridružil tudi smučar iz Celja Martin Čater. Odzval se je na naš klic in potarnal, da ni šlo zgolj za pozitiven test, ki mu je preprečil pot na Kitajsko, temveč ga je virus kar pošteno zvil. Toda pozor! Martin ni izgubil upanja za nastop na igrah. Najprej mora ozdraveti, naslednji pogoj je nekaj negativnih testov. In ob najboljšem razpletu bi lahko poletel v nedeljo ... Gloria skozi šivankino uho Zaradi nenehnih težav je prišlo do sprememb, namesto Štefana Hadalina je vskočil 23-letni Nejc Naraločnik. Pravočasno smo napovedali, da ima kljub odsotnosti s prvotnega spiska slovenskih olimpijcev precej možnosti za odhod na OI mlada mamica Gloria Kotnik, ki živi v Celju. 32-letna Velenjčanka je bila med dvaintrideseterico alpskih deskark, ki se bodo 8. februarja v Secret Gardnu pomerile v paralelnem veleslalomu, uvrščena v drugem krogu. »Uradno je. Četrtič sem se uvrstila na olimpijske igre. Resda skozi šivankino uho, a vendarle,« se je odzvala Kotnikova, ki je bila zelo vesela novice. Olimpijsko kvoto je zaradi dolge porodniške odsotnosti lovila na zgolj petih kvalifikacijskih tekmah. Izboljšuj« pripravlj Gloria Kotnik Zastavo bo nosil Celjan Marguč! Namesto Žana Koširja, ki je bil prvotno predviden kot eden od dveh nosilcev slovenske zastave na odprtju olimpijskih iger v Pekingu, a je še vedno v izolaciji zaradi okužbe s koronavirusom, bo to nalogo opravil celjski deskar Rok Marguč. To je v torek sporočil Olimpijski komite Slovenije in dodal: »Rok je izkušen vrhunski športnik, letošnje olimpijske igre bodo že njegove četrte po vrsti. Nekdanji svetovni prvak v paralelnem slalomu ter dobitnik srebrne in bronaste kolajne v paralelnem veleslalomu bo tako skupaj z alpsko smučarko Ilko Štuhec v petek na čelu slovenske olimpijske reprezentance vkorakal na stadion Ptičje gnezdo.« DŠ Šokirale so Šibenčanke Minilo je dvajset let, odkar so celjske košarkarice prvič osvojile naslov prvakinj v mednarodni regionalni ligi. V prvi izvedbi Jadranske lige so igralke takratnega Merkurja na zaključnem turnirju v Šibeniku najprej premagale ekipo sarajevskega Željezničarja, v finalu pa še Šibenik s 70:67. Kapetanka Celjank, ki jih je vodil trener Gojko Žvižaj, je bila Alenka Potočnik (zdaj za celjsko člansko ekipo igra njena hči), za najboljšo igralko finalnega turnirja pa je bila izbrana Katja Temnik. Njune soigralke so bile Željka Prlina, Julija Perlič, Ivona Kuštro, Mirna Deak, Nadja Ramšak, Eva Komplet, Tjaša Fendre in Katja Zupanc. Celjski klub, ki je eden od štirih ustanoviteljev lige WABA, je edini, ki v tem tekmovanju igra neprekinjeno vseh 21 sezon. Ob naslovu iz leta 2002 se je Cinkarna Celje naslova prvaka veselila še leta 2017 v Podgorici. Trikrat je bila druga, petkrat tretja. Tudi lani se je mlada celjska ekipa uvrstila na zaključni turnir in pristala na četrtem mestu. DŠ, foto: arhiv NT pripravljenost »Na Kitajskem sem bila v preteklih letih na dveh večte-denskih pripravah in vem, kaj lahko pričakujem. Temperature zraka bodo po vsej verjetnosti zelo nizke, ampak to ne predstavlja večje težave, ker je vlažnost tam nizka. Umetni sneg je agresiven in suh, kar mi načeloma ustreza. Seveda sem redno v stiku tudi z očetom Petrom, ki je trener kitajske ekipe in zelo dobro pozna tamkajšnje razmere. Vse nakopičene kitajske izkušnje bom seveda skušala obrniti sebi v prid,« pravi Kotnikova, ki je bila februarja 2019 na tekmah svetovnega pokala v Secret Gardnu 23. v slalomu in 22. v veleslalomu. Doslej je bila na tekmah svetovnega pokala trikrat na četrtem mestu. V tej sezoni se tem uvrstitvam še ni približala, dvakrat je zasedla 20. mesto: »S prvim delom sezone sem kar zadovoljna. Ob upoštevanju, da sem bila leto dni odsotna, so rezultati povsem solidni. Vožnje so iz tekme v tekmo in iz treninga v trening boljše, posledično se vrača tudi samozavest.« Kotnikova je v Pjongčangu osvojila 15. mesto, kar je njena najvišja uvrstitev na olimpijskih igrah. Foto: OKS Martin Čater Šentlokovi lokostrelci ekipni prvaki Državno dvoransko lokostrelsko prvenstvo je v Šenčur pri Kranju privabilo 200 lokostrelcev iz 27 slovenskih klubov. Pomerili so se v petih različnih lokostrelskih slogih, razdalja do tarč premera štirih decimetrov je bila osemnajst metrov. Ekipo Šentloka iz Šentvida pri Grobelnem so zastopali štirje tekmovalci, z golim lokom Borut Bevc, Slavko Operčkal in Nenad Krivec ter s tradicionalnim lokom Samo Kunej. Krivec je osvojil drugo mesto med veterani. Najbolj razburljivi so bili po pričakovanjih ekipni dvoboji. Ekipa Šentloka je zbrala kar 1456 kvalifikacijskih krogov in je bila prva nosilka. V polfinalu je s 6:2 premagala ekipo Ankarana, z istim izidom je bila v finalu boljša od ekipe VLR Vilijem in je osvojila naslov absolutnega ekipnega državnega prvaka z golim lokom. DŠ, foto: arhiv LK ŠENTLOK Dvakrat dovolili izenačenje Hokejisti Celja so še edini brez poraza v skupini B lige IHL. Vse tri tekme so odigrali v svoji dvorani. Najprej so premagali Mladost in Zagreb, v soboto so gostili Vojvodino. Njen odpor so strli šele v podaljšku. Celjani so vodili dvakrat, prvi gol je dal Nik Grahut po akciji Aljaža Ogrizka in Roka Kolar-ja. Za 2:1 je zadel Nejc Kastelic, podajalca sta bila Ogrizek in David Ivaščenko. Srbi so na 2:2 izenačili približno pet minut pred koncem. Po treh minutah igre v podaljšku je Kastelic prepustil plošček Ogrizku, ki je uspel premagati gostujočega vratarja. Zaradi smrtnega primera v družini je manjkal kapetan Miha Mercina, njegovo vlogo je prevzel Nejc Kastelic: »Pozna se, da smo imeli pred časom veliko zdravstvenih težav in da šele po zadnjih treningih prihajamo k sebi. To se bo, upam, izkazalo že na naslednjih tekmah. Vsekakor je naš cilj osvojitev enega od prvih dveh mest in s tem uvrstitev v končnico mednarodne regionalne lige.« Včeraj je v dvorani v Mestnem parku gostovala Olimpija, v soboto se bodo Celjani v hrvaški prestolnici pomerili z ekipo Zagreba. DŠ, foto: Andraž Purg - GrupA MALI OGLASI/INFORMACIJE VODOVOD W KANALIZACIJA Javno podjetje, d. o. o., Lava 2a, Celje Obveščamo uporabnike, da veljajo od 1. 2. 2022 v Mestni občini Celje ter občinah Štore, Vojnik in Dobrna nove cene komunalnih proizvodov in storitev. Navedene cene vsebujejo 9,5 % DDV. • Omrežnina - vodarina (vodomer DN 20, faktor omrežnine 1) 9,92 EUR/mesec • Vodarina • Normirana poraba • Prekomerna poraba 0,7965 EUR/m3 1,1948 EUR/m3 • Omrežnina - odvajanje komunalne odpadne vode (vodomer DN 20, faktor omrežnine 1) 4,83 EUR/mesec • Odvajanje komunalne odpadne vode 0,2065 EUR/m3 • Omrežnina odvajanje padavinske odpadne vode s streh 0,1967 EUR/m3 • Odvajanje padavinske odpadne vode s streh 0,0937 EUR/m3 • Omrežnina - čiščenje komunalne odpadne vode (vodomer DN 20, faktor omrežnine i) 1,32 €/mesec • Čiščenje komunalne odpadne vode 0,6588 EUR/m3 • Omrežnina čiščenje padavinske odpadne vode s streh 0,0400 EUR/m3 • Čiščenje padavinske odpadne vode s streh 0,2232 EUR/m3 • Omrežnina - greznice in MKČN (vodomer DN 20, faktor omrežnine 1) 0,12 EUR/mesec • Storitve greznic in MKČN 0,5107 EUR/m3 Cene sta potrdila skupščina družbe in svet ustanoviteljev javnega podjetja Vodovod-kanalizacija. TAIJI TOKUHISA O NAJLEPŠEM DARILU Dojenček za 50. rojstni dan TINA VRBNJAK - OD NATAKARICE DO PROFESORICE Včasih sanja o brezciljnem lenarjenju NELOČLJIVI SAŠA LEŠNJEK IN SESTRIČNA ANJA Živita v svetu smeha in ljubezni ZADOVOLJNI OČE PRIMOŽ DOLNIČAR Najlepše je delati skupaj s sinom Na izbranih prodajnih mestih na voljo v kompletu z revijo Jana, za samo 4,20 EUR, v kompletu z revijo Nova, za samo 3,80 EUR in v kompletu z revijo Vklop Stop, za samo 4,20 EUR. KUPIM TRAKTOR, prikolico, trosilec, cisterno, plug, motokultivator, mulčer, koso in drug stroj, tudi v okvari, kupim. Telefon 041 407130. 1080 TRAKTOR, lahko poškodovan ali v okvari, katere koli znamke, od letnika 1975 naprej, in priključke, kupim. Telefon 041 567-747. 85 novi tedniki radio celie Cenjene stranke obveščamo, da MALE OGLASE, ČESTITKE, OBVESTILA IN OSMRTNICE za Radio Celje in Novi tednik sprejemamo v času uradnih ur (7.00-15.00) na sedežu podjetja, Prešernova ulica 19, Celje. POŠILJATE JIH LAHKO TUDI PO ELEKTRONSKI POŠTI na naslov oglasi@nt-rc.si ali jih sporočate po TELEFONU 03 4225 144. Hvala za razumevanje. Uredništvo Novega tednika in Radia Celje MOTORNA VOZILA PRODAM KUPIM AVTO, lahko poškodovan ali v okvari, od letnika 2005 naprej, kupim. Telefon 041 567-747. 85 STROJI PRODAM TRAKTOR, Tomo Vinkovič TV 730, letnik 1980, hidravlični volan, zamenjana sredina, gume skoraj nove, prodam. Telefon 041 763-195 . 89 sport@nt-rc.si PRODAM i4r» -i muzeJ •/.-/' Celje ODPIRALNI CAS: TOREK-PETEK 10.00 -16.00 SOBOTA 9.00 -13.00 FEBRUAR INFORMACIJE: WWW.POKMUZ-CE.SI MUZEJ@POKMUZ-CE.SI 03/42 80 962 031 612 618 KAKOVOSTNE silažne bale prodam. Telefon 031 612-160. 82 SILAŽNE bale, 15 kosov, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 324-256. 88 KAKOVOSTEN uležan konjski gnoj, z dostavo, možne tudi manjše količine, prodam. Telefon 041 980-188. L 2 Sobota, 5. februar 2022 ob 11. ure GROFJE CELJSKI - javno vodstvo Torek, 8. februar 2022 od 10. - 16. ure DAN ODPRTIH VRAT - prost vstop ŽENSKE ZGODBE - nova občasna medinstitucionalna razstava BELE piščance brojlerje, težke 1 kg, za dopi-tanje ali večje za zakol, prodam. Telefon 031 753-595. 71 PUJSKE, težke 30 kg, prodamo. Cena po dogovoru. Telefon 031 466-043. 79 POKRAJINSKI MUZEJ CELJE Medmuzejska razstava ŽENSKE ZGODBE MITSKE PODOBE IN REALNOST SKOZI MUZEJSKE PREDMETE NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesno-stjo, prodamo. Brezplačna dostava po celotni Sloveniji. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n KOKOŠI nesnice jarkice, rjave, črne in graha-ste barve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481.p TELIČKO ls/lim, staro 3 tedne, prodam. Telefon 031 532-444. 83 PRAŠIČE, težke od 30 do 200 kg, domača hrana, možna dostava, prodam. Telefon 031 311-476. 28 30 kokoši, še v nesnosti, cena 1,5 EUR in tri peteline po 5 EUR, prodam. Laško, telefon 051 357-808, kličite dopoldan. 80 DVE telički limuzin, težki 220 in 270 kg, prodam. Informacije po telefonu 041 725-055. p MALI OGLASI / INFORMACIJE 21 Vse na svetu, mine, vse se spremeni, le spomin na tebe ostaja in živi. V SPOMIN 5. februarja bo minilo pet let, kar te ni več, draga ANICA METULJ (19. 12. 1942-5. 2. 2017) Hvala za prijateljstvo - v mislih si z menoj. Greta 74 ZAHVALA Ob slovesu drage mame, ome, babice in prababice VIDE KRIVEC iz Šmarjete pri Celju nazadnje je bivala v Domu upokojencev Celje se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za izrečena sožalja ter darovane sveče. Hvala gospodu župniku, pogrebni službi Raj in vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Žalujoči: sinova Mirko in Srečko, vnukinji Petra in Maja, vnuk Anže, pravnuka Luka in Nejc 91 TELICO, staro dve leti in pol, za zakol, prodam. Telefon 041 889-212. 86 BIKCA simentalca, starega 4 mesece, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 070 882-415. 87 BIKCE, težke od 100 do 200 kg, prodam. Telefon 051 332-448. 90 KUPIM DEBELE, suhe krave in telice za zakol, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653286. p PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajerski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. P OSTALO PRODAM KOKOŠI mlade nesnice že v začetku nesnosti, odlične bele nesnice in rjave lohman. Prodajamo na kmetiji Dobravc vsak delavnik od 8. do 16. ure in ob sobotah do 12. ure. V prodaji imamo visoko kakovostne krmne mešanice lastne blagovne znamke. Sprejemamo naročila za enodnevne in 5-tedenske piščance za dopitanje. Telefon (03) 700-1446. p SUHA bukova drva prodam. Telefon 031 836735. 78 POLSUHA bukova drva, na paleti dolžine 25, 33, 50 cm, cena 140 EUR/paleta, prodam. Možna dostava. Telefon 041 252-132. p KUPIM SLOVENSKA bukova drva, na paleti dolžine 25, 33, 50 cm, možna dostava, prodam. Telefon 031 625-479. p PRIKOLICO za kampiranje, staro do 30 let, kupimo. Telefon 031 391-972. p PRIKOLICO za kampiranje, od letnika 1990 naprej, kupim. Telefon 041 567-747. 85 novi tednik Ni te več pred hišo na klopci. Nič več glas se tvoj ne sliši. Ugasnila je luč življenja, se prižgala luč spomina, ko ostaja v srcih tiha, skrita bolečina. V SPOMIN Mineva leto dni, kar nas je zapustil dragi mož, ate, stari ate JOŽEF ZGONEC iz Podgrada 33, Šentjur (25. 2. 1958-3. 2. 2021) Žalujoči: vsi tvoji domači 84 Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, povsod sledi so tvojih pridnih rok, ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas. _ I - ^^ Ne jokajte ob mojem grobu, ^IT ^B le tiho k njemu pristopite ^Н .-atr-r' in večni mir mi zaželite. ZAHVALA Zapustil nas je dragi mož, ati, dedi, pradedi, brat, stric, tast in boter VINKO ZEME iz Trobnega Dola 34, Šentrupert (24. 1. 1941-23. 1. 2022) Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, izrazili ustna in pisna sožalja ter darovali cvetje, sveče in za svete maše. Posebna zahvala medicinskemu osebju hematološkega oddelka bolnišnice Celje in ZD Šentjur. Iskrena hvala gospodu župniku Iztoku Hanžiču za lepo opravljen cerkveni obred in gospodu župniku Izidorju Pečovniku - Doriju za darovano mašo v Berlinu. Hvala govorniku gospodu Jožetu Kapelu za izbrane besede slovesa, praporščakom in Marku Zemetu za molitev. Iskrena hvala skupini Eros za čustveno odpete pesmi in trobentaču Mihu Salobirju za odigrano melodijo slovesa. Hvala cvetličarni Marjetka iz Rimskih Toplic in pogrebni službi Komunale Laško za organizacijo in izvedbo pogrebne slovesnosti. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: vsi njegovi 81 Tam, kjer veter maje vrhove smrek, tam, kjer trave zelenijo breg, tam, kjer lastovka svoj dom ima, tu smo rojeni, tu smo doma. Tu smo doma, v lepi deželi, tukaj nam trta vinska rodi. Tu bom ostal, pesmi prepeval, tukaj so moji prijatelji. (Tine Lesjak) ZAHVALA V 84. letu nas je zapustil naš dragi KLEMEN ALJANČIČ z Ostrožnega pri Celju (11. 10. 1938-18. 1. 2022) Žalost in praznina sta neizmerni, vendar ju blaži misel na vse, ki ste s svojo prisotnostjo, z izrazi sožalja, darovanim cvetjem, s svečami, svetimi mašami, z darovi, s sočutno pomočjo in pozornostjo pokazali, da ste ga imeli radi. Globoko cenimo izkazano spoštovanje, zato vsem iz srca hvala. Posebno zahvalo namenjamo duhovnikoma gospodu opatu Marjanu Jezerniku in gospodu Maticu Lesjaku za pogrebni obred in maševanje pri maši zadušnici. Veliko zahvalo pa namenjamo tudi članom vokalnega kvarteta Shalom za sočutno zapete pesmi ob slovesu in pri pogrebni maši. Iskrena hvala tudi harmonikarju Domnu Jevšenaku za tople zvoke melodije. Hvala vsem, ki ohranjate našega Klemena v lepem spominu. Njegovi najdražji p Še enkrat bi vam bil rad zapel... ZAHVALA Ob nenadni izgubi našega nadvse dobrega moža, očeta, dedka in prijatelja BRUNA BANDLJA z Ostrožnega (1924-2022) se iskreno zahvaljujemo vsem zdravnikom, zdravstvenemu osebju in Patronažni službi ZD Celje za vso pomoč pri zdravljenju, skrbi in negi v njegovem življenju. Velika zahvala gre tudi Društvu VICE, tovarišem IO ZB Lava-Ostrožno, PGD Ostrožno, DU Ostrožno in vsem praporščakom za zadnje slovo od dolgoletnega člana. Hvala pevcem za lepo odpete njemu drage slovenske pesmi. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala! Žalujoča žena Angela, sin Ljubo, vnuki in ostalo sorodstvo Ostala je tišina in praznina, ki jo bomo napolnili z bogatimi spomini. ZAHVALA Ob izgubi drage mame, babice, prababice in tašče MARIJE KOKOT se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, izrazili sožalje, sočutne besede ter darovali sveče, cvetje in za svete maše. Hvala gospodu Janku Ivančiču za lepo opravljen cerkveni obred. Hvala gospe Ivici Kos za ganljiv poslovilni govor. Hvala duetu Marina in Franjo za čudovito odpete pesmi. Hvala pogrebni službi Raj za skrbno delo. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: vsi njeni Minilo je dve leti, odkar te ni več med nami. Utrujen od dela in bolezni si sklenil svojo življenjsko pot. V SPOMIN JURIJU CVIKLU iz Landeka 6, Nova Cerkev (18. 4. 1936-3. 2. 2020) Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu. Nečak Jure z Jožico ter Andrej, Patricija in Jaka ZAHVALA V Božji objem je odšla naša draga TILIKA KRČ rojena Trebovc iz Botričnice, Šentjur (19. 3. 1930-22. 1. 2022) Ob boleči izgubi ljubljene mame in ome se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo imeli radi, jo obiskovali in ji kakorkoli pomagali v življenju. Hvala za izraze sožalja, besede tolažbe, darovane svete maše, darove za Karitas - za otroke, darove za cerkvene potrebe ter za kakršnokoli sodelovanje pri pogrebu ob njenem slovesu. Žalujoči: sin Peter, hči Ana in hči Marija z družinami p p 73 n ROBERT GOLOB Janša ugrabil desnico za lastne koristi. PETER PIŠEK Celjski župan Šrot in minister Vrtovec gresta na roko vsemogočnemu kamionarju. MARJAN PODOBNIK Volivce poskuša nalagati s fantomskim mandatarjem. AFERA SODNA PALAČA Sumljive okoliščine natečaja za 135-milijonsko novo sodno stavbo. 22 RADIO CELJE / NAPOVEDNIK Kino CINEPLEXX Spored od 3. do 9. 2. Čarobno potovanje na Luno - kriminalni, drama, triler petek, sobota, nedelja: 15.50 torek: 15.30 Hiša Gucci - kriminalni, drama, triler četrtek, petek, sobota, nedelja, torek, sreda: 19.00 Igra sovraštva - komedija, romantični četrtek, petek, sobota, nedelja, torek, sreda: 18.40 Krik - grozljivka četrtek, petek, sobota, nedelja, torek, sreda: 20.15 Padec lune - akcijski, pustolovski, fantazijski četrtek, sreda: 18.20, 20.00, 21.00 petek, sobota, nedelja, torek: 15.40, 18.20, 20.00, 21.00 Spider Man: Ni poti domov -fantazijski, akcijski četrtek, petek, sobota, nedelja, torek, sreda: 17.20, 19.30, 21.10 Šola čarobnih živali - komedija, družinski, fantazijski četrtek, sreda: 17.15, 19.15 petek, sobota, nedelja: 15.15, 17.15, 19.15 torek: 15.45, 17.15, 19.15 The King's Man: Začetek - akcijski, pustolovski četrtek, petek, sobota, nedelja, torek, sreda: 20.45 Ulica nočnih mor - akcijski, drama, kriminalni četrtek, petek, sobota, nedelja, torek, sreda:17.40, 20.30 Veliki rdeči pes Clifford - družinska pustolovščina, animirani četrtek, sreda: 17.00, 17.30, 18.00 petek, sobota, nedelja: 15.00, 15.30, 16.00, 17.00, 17.30, 18.00 torek: 15.30, 16.00, 17.00, 17.30, 18.00 Zapoj 2 - animirani, glasbena komedija petek, sobota, nedelja: 15.10, 16.30 torek: 16.30 metropol ČETRTEK 19.00 Deset v pol - komedija PETEK 18.00 Titan - drama 20.00 Nesrečni fuk ali Nori por- nič - komična drama SOBOTA 18.00 Drive my car - drama NEDELJA 18.00 Fabian ali ko gre vse k vragu - romantična drama SREDA 18.00 Junak - drama sport@nt-rc.si KINO ŠMARJE PRI JELŠAH ČETRTEK 3. 2. 9.00 Francoska depeša -komična drama PETEK 19.00 Ulica nočnih mor - kri- minalka SOBOTA 10.00 Neverjetna godba o velikanski hruški - animirani, sinh. KINO VELENJE PETEK 19.00 Ulica nočnih mor - akcijska kriminalna drama SOBOJA 17.00 Šola čarobnih živali - družinska avantura 20.00 Električno življenje Louisa Waina - biografska zgodovinska drama NEDELJA 16.00 Veliki rdeči pes Clifford - družinski, pustolovski, sinh. 19.00 Vse je bilo v redu - drama PONEDELJEK 19.00 Zastoj - slovenska drama (brezplačno ob slovenskem kulturnem prazniku) Kulturne prireditve PETEK, 4. 2. 19.00 Celjska kulturnica Razstava mandal odprtje razstave udeležencev U3ŽO Osrednje knjižnice Celje 19.00 Galerija F-bunker Velenje Nosimo naš prostor/ Holding our space odprtje fotografske razstave avtorice Ive Suhadolnik Gregorin SOBOTA, 5. 2. 9.30 Ploščad pred knjižnico Velenje Pesniki berejo pesnike poezija na mestnih ulicah in trgih 10.30 Tehnopark Celje_ Kratka predstava: Gosenica Fani dogodivščina znanstvenice Ane in gosenice Fani bo otroke popeljala skozi vesolje, ekologijo, matematiko in naravoslovje 10.30 Stari trg v Starem Velenju Pesniki berejo pesnike poezija na mestnih ulicah in trgih 11.00 Pokrajinski muzej Celje, Knežji dvor Grofje Celjski javno vodstvo po razstavi 19.00 Kulturni dom Šmarje pri Jelšah J**ala nas korona stand up komedija Tadeja Toša NEDELJA, 6. 2. 20.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Mali otroci, veliki problemi stand up komedija Uroša Kuzmana in Aleša Novaka PONEDELJEK, 7. 2. 18.00 Muzej novejše zgodovine Celje_ Brane Piano: O časopisu, pivu in vesolju nasploh pogovorni večer, z avtorjem se bo pogovarjal dr. Tonček Kregar 18.00 Mestna knjižnica Velenje ByeByeWorld.exe in Surface odprtje umetniških inštalacij Nejca Trampuža, Srđana Prodanovića in Tima Koprivška TOREK, 8. 2. 10.00 Pokrajinski muzej Celje, Knežji dvor Medmuzejska razstava Ženske zgodbe: Mitske podobe in realnost skozi muzejske predmete odprtje razstave Slovenski kulturni praznik ČETRTEK, 3. 2. 18.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana Osrednja občinska slovesnost ob slovenskem kulturnem prazniku slavnostna govornica bo Milena Koren Božiček, program bo pripravilo Gledališče Velenje PETEK, 4. 2. 17.00 Vila Bianca Velenje Kak lepo se rosa bliska ... odprtje likovne razstave ob slovenskem kulturnem prazniku 19.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Osrednja proslava občine Žalec ob slovenskem kulturnem prazniku slavnostna govornica Jolanda Železnik, kulturni program: poustvaritev baletne pantomime Možiček, skladatelja Josipa TEDENSKI SPORED RADIA CELJE Ipavca; dvig brezplačnih vstopnic v Ticu Žalec SOBOTA, 5. 2. 10.30 Dom kulture Velenje, mala dvorana Nana, mala opica lutkovna predstava Lutkovnega gledališča Velenje; dvig brezplačnih vstopnic PONEDELJEK, 7. 2. 17.00 Knjižnica Velenje, otroški oddelek Prešerna delavnica otroška kulturna ustvarjalna delavnica, namenjena otrokom starejšim od treh let; vodila jo bo Vesna Gaber Podhovnik 18.00 Kulturni center Rogaška Slatina Ko živim, rišem dom osrednja občinska prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku slavnostni govornik bo dr. Peter Svetina TOREK, 8. 2. Ves dan: Središče Šmartnega ob Paki Sprehod med poezijo 2022 razstava pesniških del po plakatnih mestih v središču kraja v organizaciji MC Šmartno ob Paki 8.30 Kulturno-gasilski dom Gorica pri Slivnici Kulturni zajtrk s Prešernom - jutranji recital Prešernove poezije gostja bo Lučka Počkaj 9.00 do 13.00 Fotoatelje in galerija Pelikan Dan odprtih vrat vstop prost 9.00 do 16.00 Muzej Laško Dan odprtih vrat strokovno vodenje po stalnih razstavah 9.00 do 17.00 Muzej novejše zgodovine Celje Dan odprtih vrat vstop prost 9.00 do 17.00 Stari grad Celje Dan odprtih vrat vstop prost 10.00 Galerija Velenje, spletni dogodek Riko Debenjak, Razvoj gledališča, mozaik spletna predstavitev umetniškega dela: www. galerijavelenje.si 10.00 Velenjski grad Dan odprtih vrat brezplačen ogled razstav v Velenjskem gradu, Muzeju usnjarstva na Slovenskem in v Hiši mineralov 10.00 do 14.00 Ekomuzej in Savinova hiša Žalec Dan odprtih vrat brezplačen ogled muzejskih zbirk 10.00 do 16.00 Pokrajinski muzej Celje Dan odprtih vrat brezplačen ogled zbirk v Stari grofiji in Knežjem dvoru, kjer je od 8.2. odprta nova občasna medinstitucionalna razstava Ženske zgodbe 10.00 do 16.00 Muzej baroka Šmarje pri Jelšah Greš v muzej? Dan odprtih vrat; vstop prost 10.00 do 18.00 Galerija Velenje Dan odprtih vrat obisk galerije in ogled slikarske razstave Katje Felle; vstop prost 10.00 do 18.30 Zgornji trg Šentjur Dan odprtih vrat muzejskih zbirk in Galerije v Zgornjem trgu vstop prost; obvezne predhodne prijave Tic Šentjur 10.00 do 18.30 Galerija Zgornji trg Šentjur Slikarska razstava Anžeta Ipavica, pravnuka Josipa Ipavca vstop prost, obvezne predhodne prijave Tic Šentjur 10.30 Dom kulture Velenje, mala dvorana Nesem sončnico na rami Mednarodni center lutkovne umetnosti Koper, Lutkovni koncert za otroke z Niko Solce; dvig brezplačnih vstopnic 11.00 Po izložbah mestnih lokalov Celja Razstava Pristneži javno vodstvo po razstavi v izložbah mestnih lokalov v družbi avtorjev Lidije Špiljak in Nika Jarha 12.00 Mestno središče Celja Recital Prešernove poezije na mestnem ozvočenju 17.00 Galerija Velenje Prosto po Prešernu kreativna delavnica za otroke in mladino, prijave: info@galerijavelenje.si 18.00 Kuba kafe (Mala Kuba) Prešernovanje ob slovenskem kulturnem prazniku Gledališče Zarja Celje pripravlja Prešernovanje -recital Prešernove in druge poezije 19.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana Katja Šulc: Nežnosti uglasbena svetovna poezija, od Mile Kačič do Ježka in Brela; dvig brezplačnih vstopnic SREDA, 9. 2. 10.30 Glasbena šola Celje, Youtube kanal Live stream nastop ob slovenskem kulturnem prazniku prireditev učencev III. OŠ, učencev Glasbene šole Celje ter dijakov umetniške gimnazije, glasbena smer 19.19 Knjižnica Velenje, preddverje Jure Tori in Aleš Šteger: Pričevanja pesniško-glasbeni obred -performans Ostale prireditve ČETRTEK, 3. 2. 9.00 Ljudska univerza Šentjur Uporabna aromaterapija z vami bo Tannja Yrska; prijave: info@lusentjur.si 10.30 Ljudska univerza Šentjur Začetni tečaj uporabe pametnih telefonov vodi: Andrej Slonjšak; prijave: info@lusentjur.si 15.15 do 16.45 Tehnopark Celje Tečaj legorobotike prijave na spletni strani Tehnoparka 16.30 Knjižnica Šmartno ob Paki Pravljična joga z vami bosta Maja Praprotnik in Nina Časl 16.30 Knjižnica Šmartno ob Paki Pravljična joga za otroke 17.30 Tehnopark Celje_ Skrivnostna večerja prijave na spletni strani Tehnoparka 90.6 I 95.1 Četrtek, 3. februar 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:10 Koledar svetnikov; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Železna cesta; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Intervencija; 12:00 Globalne novice; 13:00 Poročila; 13:20 Kulturni mozaik, 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 16:30 Regija danes; 17:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 18.20 Gospodarski utrip I 95.9 I regije (ponovitev); 19:20 Intervencija (ponovitev) Petek, 4. februar 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:10 Koledar svetnikov; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:15 Milenium; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Od petka do petka; 12:00 Globalne novice; 13:00 Poročila; 13:20 Kulturni mozaik, 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 16:30 Regija danes; 17:00 Global- 100.3 MHz ne novice; 17:30 Osmrtnice; 18:00 Disco mania Sobota, 5. februar 6:20 Milenium (ponovitev); 7:10 Koledar svetnikov; 7:40 Časoplov; 8:00 Začetek programa; 9:00 Globalne novice; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 11:00 Globalne novice; 12:00 Globalne novice; 13:00 Globalne novice; 14:00 Globalne novice; 15:00 Globalne novice; 16:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 20:00 Nora sobota Nedelja, 6. februar 6:20 Železna cesta (ponovitev); 7:10 Koledar svetnikov; 7:20 Luč v nas; 7:40 Časoplov; 8:00 Začetek programa; 9:00 Globalne novice; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 11:00 Globalne novice; 11:20 Floradio (ponovitev); 12:00 Globalne novice; 13:00 Globalne novice; 13:10 Čestitke in pozdravi; 14:00 Globalne novice; 15:00 Globalne novice; 16:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 18:20 Od petka do petka (ponovitev); 19:15 Sončni žarek (vsako drugo nedeljo v mesecu) Ponedeljek, 7.februar 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:10 Koledar svetnikov; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:15 Šport danes; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Floradio; 12:00 Globalne novice; 13:00 Poročila; 13:20 Kulturni mozaik, 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 16:30 Regija danes; 17:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 18:20 Športnih 30 (ponovitev) 19:00 Katrca Torek, 8. februar 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:10 Koledar svetnikov; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Za zdravje; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Poudarjeno; 12:00 Globalne novice; 12:20 Zverinice iz regije; 13:00 Poročila; 13:20 Kulturni mozaik, 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 16:30 Regija danes; 17:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 18:20 Poudar- jeno (ponovitev) 19.20 Za zdravje (ponovitev) Sreda, 9. februar 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:10 Koledar svetnikov; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Atlas narave; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Gospodarski utrip regje; 12:00 Globalne novice; 12:20 Mali O; 13:00 Poročila; 13:20 Kulturni mozaik, 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 16:30 Regija danes; 17:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 18:20 Atlas narave (ponovitev) 19.20 Zverinice iz regije (ponovitev) NAPOV EDNIK od ponedeljka do petka ob 18.30 In 22.15 дн M i liki 21 telemach ■ kanal 673 kanal 306 kanal 271 kanal 152 PETEK. 4. 2. NEDELJA, 6. 2. 8.00 do 16.00 Parkirišče pod Občino Laško - Trubarjevo nabrežje Laški sejem 9.00 Muzej novejše zgodovine Celje_ Herman Lisjak v gledališču Hermanova otroška ustvarjalnica; za skupine 10.00 Knjižnica Bistrica ob Sotli Ko pride kriza delavnica z Mihaelo Kežman za UTŽO 11.00 do 15.00 Tehnopark Celje Programiranje robota Photon v sklopu ogleda Tehnoparka prijave na spletni strani 18.00 Hiša sadeži družbe Žalec Mladinski center Žalec kuha: Turška kuhinja z Ece 18.00 Knjižnica Šmarje pri Jelšah Beremo od praznika do praznika pričetek 16. bralne značke za odrasle SOBOTA, 5. 2. 7.00 parkirišče pri Mercatorju v Žalcu Pohod na Krim 7.00 Ploščad centra Nova in Cankarjeva ulica Velenje Mestna tržnica Velenje 8.00 do 12.00 Tržnica pri fontani v Žalcu Podeželska tržnica 9.00 Tehnopark Celje Tečaj legorobotike prijave na spletni strani Tehnoparka 11.15 Tehnopark Celje Trajnostne tehno delavnice: Regift srčna darilca delavnice v sklopu ogleda Tehnoparka, prijave na spletni strani PONEDELJEK, 7. 2. 10.00 do 18.00 Mestna knjižnica Šoštanj Knjižni sejem sejem rabljenih knjig 13.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenje od ponedeljka do četrtka: delavnice, igre, pomoč pri učenju 17.00 Dom svetega Jožefa Celje Pogovori o življenju in smrti, spletni dogodek voditeljici: Metka Klevišar in Julka Žagar, prijava na naslov info@jozef.si 17.00 Knjižnica Podčetrtek Saj zmoreš, Poldek pravljična urica TOREK, 8. 2. 20.00 Dom svetega Jožefa Celje Biblični tečaj: Psalmi, biseri svetopisemske duhovnosti, spletni dogodek voditelj: mag. Klaus Einspieler, vse informacije na spletni strani www. jozef.si SREDA, 9. 2. 9.00 Fotoatelje in galerija Pelikan Ko se fotografija obrne na glavo muzejska učna ura; za skupine 9.00 Večgeneracijski center -Planet generacij Velenje Hvaležnost pogovorna delavnica z Bojanom Krevhom 9.30 Knjižnica Bistrica ob Sotli Pravljična ustvarjalnica z vrtcem 9.00 do 11.00 TICLaško_ DD omači kotiček prodaja domačih dobrot in izdelkov iz okoliških kmetij 14. 00 Tehnopark Celje_ Delavnica holograma: Izdelaj sam svoj avtoportretni hologram za otroke od 5. dr 9. razreda; prijave na spletni strani 17.00 Dom svetega Jožefa Celje Pogovori za dušo, spletni dogodek voditelj: mag. Drago Tacol, prijava na info@jozef.si 17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Ura pravljic namenjen otrokom starejšim od treh let, pripovedovala bo Bernarda Lukanc 17.00 Knjižnica Rečica ob Savinji Ura pravljic 0 ustnarjalnichza otroke 18.00 Knjižnica Gornji Grad Ura pravljic z ustvarjalnico za otroke Knjižnica Šmarje pri Jelšah, spletni dogodki: na brezplačnem spletnem kanalu https://bit.ly/KSPJ-youtube: ČETRTEK, 3. 2. 18.00 Literarna izpoved, pogovor s Francem Brankom Janžekom PETEK, 4. 2. 9.00 Joga za celostno zdravje s fizioterapevtko Vesno Tajnšek PONEDELJEK, 7. 2. 18.00 Ponedeljkovo srečanje z dr. Karlom Gržanom: Kultura srca in duha TOREK, 8. 2. 9.00 Kultura živi, ustvarjalci o ustvarjanju v času korone Razstave Pokrajinski muzej Celje - Stara grofija: Dr. Juro Hrašovec, prvi slovenski župan Celja, do junija 2022, Zloščeno do visokega sijaja - Kositrno posodje iz zbirk Pokrajinskega muzeja Celje, do oktobra 2022 Pokrajinski muzej Celje - Knežji dvorec: Kaj počne tukaj samuraj? Vzhodnoazijski predmeti v zbirki Pokrajinskega muzeja Celje, do februarja 2022 Otroški muzej Hermanov brlog: nova občasna razstava: Hermanov bonton; do konca leta 2022 Fotoatelje in galerija Pelikan Celje: Obrazi; do konca leta 2022 Muzej novejše zgodovine Celje: Hermanov bonton; do konca leta 2022, S prsti do znanja, igrače in igre za otroke s slepoto in slabovidnostjo; do 8. 2., Lepo mesto: 150 let Turističnega in kulturnega društva Celje; do 28. 2. ter DOGODKI MED3.2. in 10.2.2022 TOREK.YOUTUBEINFB OSREDNJEKNJIŽNICE CELJE 8. februar, Knjižna čajanka s celjsldmiknjijnirrrji ob on 10.00 taollionom prtcniku iti zrčelek bralne rnaäcj zaodrasleZ broojem dc zoozd 2022 NEPL0ČČAD PRED KNnŽNICO SPDGLOJkO iroleOgasilsčvav CvDu Avtorica dr. Andreja Videč NE ALMA: SVET PRED DOMAČIM PRAGOM SPREGLEJTE Prva izvirna slovenska slikanica o Almi Karlin sedaj tudi v nemškem jeziku in esperantu NE Z BRANJEM DO ZVEZD SPREGLEJTE 11. bralna značka za odrasle med 8. februarjem in 3. decembrom 2022 50. obletnici Galerije Velenje; do 28. 2. Podhod Pesje: razstava, Škale, ki jih ni več; do oktobra 2022 Razstavišče Standard Velenje: Nemi opazovalec mest, fotografska razstava fotografij Velenjskega gradu; do marca 2022 Knjižnica Velenje, osrednje razstavišče: Pozdrav olimpijskemu ognju, sprehod skozi preteklost in sedanjost zimskih športov v našem okolju; do 28. 2. Knjižnica Velenje, sončna stena: razstava 48. Mala Napotni-kova kiparska kolonija; do 28. 2. Knjižnica Velenje, domoznanski oddelek: razstava Mohorjevi koledarji iz zbirke Janeza Oseti-ča; do 28. 2. Knjižnica Velenje, mladinska soba: V iskanju figure, razstava likovnih del učencev OŠ Gorica; do 28. 2. Naložite si aplikacijo in nas spremljajte, kjerkoli ste. Knjižnica Velenje, steklena dvojčka: razstava Bralka meseca: Lea Verzel; do 28. 2. Knjižnica Velenje, otroški oddelek: Ela Peroci, priložnostna razstava otroške pisateljice; do 11. 2., Ugriznimo v zlate hruške, razstava mladinskih knjig, ki so prejela znak zlata hruška; do 28. 2. Knjižnica Velenje, oddelek za odrasle: Međimurski kokot - petelin, razstava likovnih del članov likovnih društev iz Velenja in Međimurja; do 15. 2. Muzej premogovništva Slovenije Velenje, vezna soba: Velenjske glinene ploščice - Herbarij, brezčasni zapis narave avtorice Kate Laštro; do 28. 2. Muzej premogovništva Slovenije Velenje, črna garderoba: India Welcome, Hanibal Salvaro, do 28. 2. Muzej premogovništva Slovenije Velenje, podzemni del muzeja 1: Podzemni Nezemljani -Stane Špegel, razstava skulptur; do 28. 2. Muzej premogovništva Slovenije Velenje, Ligijev salon - jamski del salona: razstava Poetična podzemna proga -poezija na predstavitvenih tablah avtorjev, ki so ustvarjali v podzemlju: Tatjana Pregl Kobe, Zlatko Kraljić, Božica Jelušić, Tomaž Letnar, Kristian Koželj, Vlado Poreduš in Stojan Špegel; do 28. 2. Muzej premogovništva Slovenije Velenje, muzejski park: Rudarji, fotografska razstava Aleksandra Kavčnika; do 28. 2. Avla Mestne občine Velenje: Mi smo kultura, fotografska razstava projekta avtorja Jerneja Čamplja; do 10. 2. Razstavišče Vila Bianca Velenje: Kak' lepo se rosa bliska, moje najljubše delo, razstava del članov Društva šaleških likovnikov; do 25. 2. Galerija Mozirje: fotografska razstava Ob 25. obletnici Slovenskega društva Hospic avtorja Matije Tomca; do nadaljnjega Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktor: Drago Slameršak Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Manca Mirnik E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Saša Pukl E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Bojana Avguštinčič, Tatjana Cvirn, Janja Intihar, Lea Komerički Kotnik, Špela Ožir, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster, Luka Žerjav AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Mesečna naročnina je 11,37 EUR (4 izvodi) oz. 14,21 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 307,20 EUR. Številka transakcijskega računa pri NOVA KBM: SI56 0400 1005 0141 617. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. 24 FOTO TEDNA Dani, čuvaj narave Foto: SHERPA Ni vse črno-belo Foto: Andraž Purg - GrupA Ted ni ko ve zaodbe Št. 5/ Leto 77 / Celje, 3. februar 2022 Tina Trstenjak in Luka Janežič najboljša športnika Celja. 40, 41 Mozirjanka med Uspešna v mesarskem Princesina poslednja lepoticami sveta str. 35 poklicu str. 39 želja str. 36-37 26 INTERVJU Direktorica Splošne bolnišnice Celje mag. Margareta Guček Zakošek »Obdobje po epidemiji bo izjemno hudo!« Zadnji tedni so povzročili kritično stanje v bolnišnici. Ne samo zaradi povečanega dotoka covidnih bolnikov, ampak zato, ker so okužbe »udarile« po zaposlenih. »Stanje je res kritično. Smo brez približno 200 medicinskih sester, ne samo zaradi okužb, ampak tudi zaradi drugih okoliščin. Odsotni so tudi zdravniki. To hromi naše delo. Ta teden smo prešli v obdobje, ko obravnavamo samo nujne primere,« pravi poslovna direktorica Splošne bolnišnice Celje mag. Margareta Guček Zakošek. SIMONA SOLINIC »Ob prihodu v bolnišnico vse preventivno testiramo. Mnogi postanejo pozitivni dan ali dva po sprejemu, torej okužba ne izvira iz bolnišnice. Borimo se s tem, kako obvladovati prenos okužb znotraj bolnišnice. Nekateri bolniki nimajo simptomov ali so ti zelo blagi. Te bolnike moramo oskrbeti ne glede na okužbo. Oblikovanje več dodatnih covidnih oddelkov je trenutno nesmiselno, zato se pogovarjamo o rdečih conah na oddelkih za asimptomatske covidne bolnike, kjer vodilna diagnoza ni covid. Vsak oddelek bo imel svoj covidni del? Da, možno. Z izolacijskimi sobami in ustrezno zaščito medicinskega osebja. V bolnišnici smo zaradi omikrona še izboljšali varovalno opremo. Vsi nosijo maske FPP2, ob stiku z bolnikom tudi vizirje ali očala. Se bomo morali sprijazniti z virusom? Če spremljamo smer virusa, bi lahko v prihodnosti bil to samo prehlad oziroma akutna lažja do srednje težka oblika virusnega infekcijskega obolenja, za kakršnega se v preteklosti nismo testirali. Če bo ponovno prihajalo do mutacij virusa, ki so lahko za bolnike kritične, pa bodo nujni dodatni ukrepi. Mislim, da bomo s covidom preprosto morali žive- Kaj to pomeni za zdravstvo? To je vprašanje za milijon dolarjev. Način obravnav vsaj še nekaj časa ne bo takšen kot prej. To, da čakalnice niso polne in bolniki prihajajo, ko so naročeni, je prav, kajti v nobenem primeru ni dobro, da ljudje sedijo na hodnikih dlje časa. Morda je to bolj vprašanje za primarni sistem, torej za zdravstvene domove, kjer do zdaj naročanje ni bilo obvezno v vseh primerih in je zdaj omejenost dostopa do zdravnika še večja. In to se pozna v bolnišnicah. Ker ljudje ne pridejo dovolj hitro do osebnega zdravnika ali na redne preglede v specialističnih ambulantah, vstopijo v urgentne centre, kjer se je strmo povišalo število obravnav. Stiska je predvsem v pediatričnem ur-gentnem centru, kjer tre-n u t n o ocenjujejo, da je od sedemdeset do osemdeset odstotkov bolnikov, ki bi jih lahko obravnavali pediatri v zdravstvenih domovih. Razvidno je, da v sodelovanju z ZD Celje, ko gre za dežurstva v urgentnem delu, zelo škripa. Ne morem se omejiti samo na ZD Celje, saj gre za sistemsko težavo. Epidemija je zmanjšala dostopnost do osebnih zdravnikov in specialističnih ambulant, kar čutijo vsi urgentni centri. V Celju je imamo v bolnišnici edini v Sloveniji pediatrični urgentni center, ki ni vezan samo na ZD Celje, ampak na regijo. Niti en pediater iz naše regije ne opravlja dežurstev pri nas. Vsa dežurstva pokriva bolnišnica sama s svojimi specialisti pediatri in kolegi iz Maribora na podlagi podjemnih pogodb. Zakonodaja določa, da morajo vsi primarni zdravniki opravljati del dežurstev, vendar izvedbeni akti tega ne omogočajo tako, da bi bilo izvedljivo v primeru, ko je dežurstvo v organizaciji druge institucije, na primer bolnišnice. Posledica tega je, da v bolnišnici izgubljamo sekundarne pediatre in subspeci-aliste, ki ne želijo dežurati toliko, ampak bi raje delali v specialističnih ambulantah. Kot paradoks se pojavljajo odhodi teh pediatrov ravno na primarno raven, torej v Zdravstveni dom Celje, kjer delajo samo v ambulantah, brez dežurstev, in to med tednom večinoma dopoldne. Lani smo v Celju tako izgubili štiri pediatre in specializantko. Je enako v urgentnem centru? Tudi ta je poseben, ker smo prevzeli splošno nujno pomoč v celoti od ZD Celje, poleg tega vse nujne in del nenujnih prevozov. Sicer je organizacijo dela olajšal novi zakon o zdravniški službi, predvsem v delu, da lahko zdravniki po pripravniškem izpitu dobijo začasno licenco za delo v ambulanti splošne nujne pomoči. Tako rešujemo dežurstva s sobnimi zdravniki in sekundariji (oddelčnimi zdravniki), ki imajo ta izpit in ta dežurstva v urgentnem centru izvaja bolnišnica v 80-odstotnem deležu. To ni najboljša rešitev, saj bi izkušeni družinski zdravniki rešili več zdravstvenih stanj sami, brez sodelovanja sekundarnega specialista oziroma obravnave na internistični in kirurški prvi pomoči, kot nekdo takoj po opravljeni fakulteti. Pred meseci smo poročali, da na preglede v Celju čaka skoraj petdeset tisoč ljudi. Prihaja epidemija čakalnih vrst? Obdobje po epidemiji bo za okrevanje zdravstva hudo. Zdravstvo je prizadeto tudi zaradi izgorelosti zaposlenih, pojavljajo se nove organizacijske težave. Ze dve leti ni pregledov v takšni meri, kot so bili prej, še posebej s stopnjo redno ali hitro. Področje internistike je v specialističnem ambulantnem delu dve leti povsem okrnjeno, ljudje, ki niso imeli rednih pregledov, prihajajo zdaj v urgentni center. Po epidemiji bo treba v zdravstvu razmisliti o novih organizacijskih pristopih, ki bodo dali podlago za učinkovitejše delovanje. V zadnjih letih smo večkrat začeli skrajševati čakalne vrste. Predvsem poleti 2019. Ce nas ne bi presenetila epidemija, bi bili letos v večini na zeleni veji. Ko se je lani nekoliko umirilo, smo ponovno organizirali delo, da bi čakalne vrste skrajševali, a je prišel četrti val epidemije in zdaj peti ... Je daljšanje čakalnih vrst večja katastrofa kot covid? Kje je najbolj kritično? Zagotovo v ortopediji, kjer so bile že v preteklosti čakalne dobe daljše. Tudi v nekaterih internističnih strokah, saj so internisti zelo pomagali pri obravnavi covidnih bolnikov, pa tudi drugih infekcijskih bolnikov. Ce smo želeli vzpostaviti vzdržno organizacijo dela, smo morali zelo omejiti ambulantni del in velik del nenujnih pregledov. Morate vedeti, da ko covid nekoliko popusti, zaposleni potrebujejo počitek, saj dopustov zdaj ne morejo imeti. Ce se bo epidemija končala, bo vprašljiva že izvedba rednega programa dela. Trenutno si še ne predstavljamo, kako bo videti skrajševanje čakalnih dob, saj ne dosegamo niti rednega programa. V Celju so ortopedi grozili z odpovedmi. Pričakujete, da se bo oglasilo še več zdravnikov, ker se ne strinjajo, da je vse podrejeno covidu? Bom vprašala drugače: je bilo vse prav v organizaciji ali bi lahko kaj naredili bolje? »Celjska bolnišnica je v zadnjih dveh letih odigrala pomembno vlogo. Pokazala je, kaj zmore in se postavila ob bok največjim. Tu gre zahvala vsem zaposlenim v medicinskem in nemedicinskem delu, ki se ves čas trudijo. Želim, da bi ljudje videli širšo sliko. Da se kdaj postavimo v čevlje koga drugega in ga razumemo. Kot družba bomo na tem področju morali storiti korak naprej.« Poslovna direktorica Splošne bolnišnice Celje mag. Margareta Guček Zakošek pravi, da so že leta 2Ü2Ü infektologi dejali, da pandemija glede na zgodovinske primere traja od dve do tri leta. Ob tem upa, da se to zdaj uresničuje: »Ali je omikron zadnja različica, ki nam kroji življenje, ne moremo reči natančno, saj virus lahko mutira. Virusi se hitro množijo in se dobro prilagajajo tistemu, kar jih obdaja, torej nikoli ne moremo vedeti, kaj se bo zgodilo. Vsekakor gre pri omikronu za blažjo obliko, kar je dobra novica, ampak je pa ta različica veliko bolj kužna. Ne glede na to imamo z njo še vedno ogromno težav.« INTERVJU 27 Na to vprašanje je težko odgovoriti. Na začetku smo se vsi bali, saj nismo imeli opreme, nismo vedeli, kaj se bo zgodilo. Verjetno bi se dalo kaj narediti bolje, a je treba vedeti, da smo se ves čas prilagajali glede na stanje, sledili novim izsledkom stroke, značilnostim mutacij in strokovnim navodilom. Ni možno omogočiti več zmogljivosti, če je zaposlenih že za redno delo ponekod premalo. Nemogoče je v letu dni usposobiti dodatne inteziviste, medicinske sestre za delo v intenzivi. Če obstoječo bolnišnico spremeniš samo v covidno, ta ne more opravljati rednega programa. To, da smo si bolnišnice razdelile breme, ocenjujem kot pravilno. Celjska bolnišnica je prispevala ogromno tudi v četrtem valu, ko smo imeli res ogromno intenzivnih postelj: skupaj s >čisto< intenzivo celo 2,5-krat več kot v normalnem času! To je zahtevalo več zdravnikov, več medicinskih sester kot tudi specialne opreme. Ogromno medicinskih sester je odšlo iz bolnišnice. Je to še ena katastrofa pri organizaciji dela? Gre za veliko težavo in rešitev bo treba nujno najti. Eden od razlogov za odhode je odločitev izpred dveh let na področju razmejitev strokovnih kompetenc. Mislim, da se je zdravstveno ministrstvo glede tega prenaglilo. Ves čas smo namreč opozarjali, da za posledice takšne odločitve ni dovolj zaposlenih diplomiranih medicinskih sester. Srednja medicinska sestra zdaj ne more opravljati nalog, ki jih opravljajo diplomirane medicinske sestre, prej jih je lahko glede na izkušnje ... Da. V Sloveniji ni dovolj diplomiranih medicinskih sester. Število vpisnih mest na fakultetah se povečuje šele jeseni 2022. To, na kar smo opozarjali, se je zdaj zgodilo. Medicinske sestre so na nekaterih področjih celo bolj plačane na primarni ravni, torej v zdravstvenih domovih. V bolnišnicah je obremenitev večja, v povprečju imajo delovna vsaj dva konca tedna v mesecu ali celo tri. Najbolj izkušene medicinske sestre odhajajo v zdravstvene domove, zasebne in koncesionarske ambulante. Poskušali smo doseči, da bi bile plače medicinskih sester na akutnih bolnišničnih oddelkih z večizmenskim delom vsaj za od štiri do pet plačnih razredov višje od zaposlenih v ambulantah. A spremembe gredo v drugo smer in zdi se, da razlika med bolnišnično in primarno ravnijo ni statistično dovolj pomembna, da bi preprečila odhode sester iz bolnišnic in jih prepričala, da ostanejo. Celjska bolnišnica ima ves čas vsaj dvajset razpisov, dobimo pa eno ali dve prijavi za delo. Treba je vedeti, da medicinske sestre odhajajo tudi v pokoj ali porodniški stalež in ne moremo nadomeščati niti teh odsotnosti. Trenutno je v celjski bolnišnici deset odstotkov manj medicinskih sester kot leta 2019. In zdravniki? V Celju je več odhodov zdravnikov inter-nističnih strok. Večinoma ne odhajajo nujno v zasebne ambulante, ampak na terciarno raven obeh kliničnih centrov, kjer imajo več možnosti zahtevnih posegov in razvoja. Nekaj odhodov zdravnikov s kirurških oddelkov je bilo predvsem tja, kjer cveti zasebna dejavnost, v plastično kirurgijo ali estetiko. Na področju radiologije nam primanjkuje polovica zdravnikov. Odšli so nekateri urgentni zdravniki, in sicer na primarno raven. Tam delajo predvsem tisto, česar pri nas niso želeli v ambulanti splošne nujne pomoči. Dobra stvar je, da prihajajo mladi zdravniki, ki jih zanima urgentna medicina. Če se vrneva h covidu. Do leta 2021 je bila obravnava covidnih bolnikov dobro plačana. Koliko ste bolnišnice zaslužile oziroma si popravile poslovni izid na ta račun? To ni res! Bila je specifična situacija. Za leto 2020 še do 20. januarja lani nismo vedeli, kako bomo poslovali, ker so se pogoji poslovanja in obračunov ves čas spreminjali! Lani sredi leta je ZZZS cene obravnav covidnih bolnikov nato znižal v povprečju za 70 odstotkov. Kako ni res, če je bila cena za covidnega bolnika z zapleti osem tisoč evrov na dan? Če smo v prvem valu v letu 2020 bolnišnice skorajda zaprli za druge preglede in posege, to pomeni, da smo bolnišnice uresničile od 30 do 40 odstotkov programa. V drugem valu je bilo desetkrat več covidnih bolnikov, sistem pa je moral vseeno delovati, ostajali smo celo bolj >odprti< kot v prvem valu. Bolnišnice smo morale narediti ogromno premikov, pregraditi oddelke, nabaviti opremo, ki je brez epidemije sploh ne bi potrebovale. Bolnišnica je v prvi vrsti skrbela, da je ohranjala življenja. In tako se je organizirala. Izračuni so bili ustrezni, končali smo z dobrima dvema odstotkoma plusa, kar je nepredvidljiv plus. Več bolnikov, več denarja? Ne. Če imaš več bolnikov, je cena obravnave manjša. Glede na to, da se je število bolnikov v obravnavah zviševalo in da smo organizirali večje enote, ki so finančno učinkovitejše, je zavarovalnica presodila, da smo vzpostavili dober sistem. Ali res menite, da bi bolnišnice sprejemale bolnike zato, da bi dobile denar? Ne, ampak tako je bilo videti v tem primeru . Bolnišnica ne more reševati epidemije in ob tem poslovati negativno! Saj je njen lastnik država. Tega denarja ni nihče dal v svoj žep, ostal je bolnišnici. Kakšno je bilo poslovanje lani? Lani smo bili v bolnišnici organizirani bolje kot leto prej, opravili smo 83 odstotkov rednega programa akutnih obravnav in še dodatne covidne obravnave s preseganjem pogodbe za 4,5 odstotka. Za 4,5 odstotka smo torej nad pogodbeno vrednostjo akutnih obravnav in po obračunu, ki je bil predviden konec leta 2021, ne bi dobili plačanih skoraj štirih milijonov evrov, s čemer bi pristali približno 5 milijonov evrov v negativnem poslovanju. Zdaj je predviden drugačen obračunski model, kjer bi bile obravnave covidnih bolnikov plačane ločeno od drugega programa. Če ne bo tako, bomo v minusu, saj vseh opravljenih covidnih storitev ne bomo dobili plačanih, kar bi bilo nedopustno. Ne glede na vse smo delali veliko tudi v ambulantnem delu, kjer delež izvedenega programa znaša približno 80 odstotkov. Trenutno nimam na- V 11 tančnega odgovora, kakšen je dokončen obračun, čeprav 21. februarja svet zavoda obravnava finančni načrt in letno poročilo. Vašega predhodnika Marjana Ferjanca je »odneslo« ravno (ne)potrjevanje finančnega načrta na svetu zavoda. Pričakujete zdaj podobno? Ne. Pričakujem pa, da se bo predviden obračun iz aneksa 1 splošnega dogovora 2021 še spreminjal, tudi z aneksom 1 za letos. Glede na stanje blagajne ZZZS in potek epidemije je nujna prožnost pri obračunavanju storitev. Mislim, da je bila odločitev vlade, da moramo bolnišnice ostati pozitivne in ohraniti stabilno poslovanje, prava, saj smo tako pripravljene na hude situacije. Tudi zdravstveni domovi z novimi obračunskimi modeli dosegajo izredno dobre rezultate, kar pa je v bolnišnicah zaenkrat nemogoče. Po zadnjih podatkih bomo končali v rahlo pozitivnem stanju, kar je edina možnost za normalno delo za naprej. Se v zdravstvu res vse vrti okoli denarja? Niti pod razno ne, ampak okoli varovanja in ohranjanja življenj. V tako kritični situaciji, kjer so pomembni nova oprema, reorganizacija dela, zaposleni, se nikakor ne moremo ozirati na varčevanje. na profesorja s področje kardiokirurgije, ki sta verjela v nas. Najbolj priznana strokovnjaka v Sloveniji ne bi sodelovala z nami, če bi menila, da posegi niso varni. Celjska bolnišnica je med ravnijo UKC Ljubljana in Maribor kot terciarnih ustanov in med regionalnimi bolnišnicami. V Celju bi radi imeli akademsko bolnišnico. Izvajamo ogromno zahtevnih posegov, ki so v bistvu terciarne storitve in so finančno manj ovrednotene kot v kliničnih centrih. Tudi vzpostavitev takšnih posegov je za nas dražja. Vztrajali bomo, ker menimo, da lahko razvijamo specifična področja, kot sta nevrokirurgija in kardiokirurgija. Finančno gledano bi lahko imeli zadržke mi, pa jih nimamo. Toda kaj bomo delali in v kakšni meri, odločata ministrstvo za zdravje in ZZZS. Verjamem, da ministrstvo zelo dobro ve, da je celjska bolnišnica visoko kakovostna in pomembna v sistemu t. i. prehodnega terciarja<. Ne nazadnje nas je uvrstilo v prvo bojno linijo v epidemiji, skupaj z obema kliničnima centroma ter z bolnišnico Golnik. Na ministrstvu za zdravje je državni sekretar Franc Vindišar, lani je bil še strokovni direktor celjske bolnišnice. Ste zato pričakovali večjo podporo pri omenjenih projektih in reševanju težav z dežurstvi v urgenci? »Zdravstveni sistem je krhek. Ko se v njem kažejo negativne izkušnje, o čemer je, seveda, treba govoriti, je vendarle dobro, da so izražene tudi dobre zgodbe. Od tega ne odstopam. Ne govorim zaradi sebe, ampak zaradi zaposlenih. Posploševanje tveganja za korupcijo v zdravstvu na vse je krivično.« Denar naj bi imel zelo velik vpliv pri uvedbi programa vzpostavitve srčnih zaklopk skozi žilo (TAVI) v Celju. Kljub temu da so celjski kardiologi lani uspešno izvedli dve operaciji, tega programa celjska bolnišnica ni dobila. Še več, nekateri zdravniki iz drugih bolnišnic so napisali pismo, da celjska bolnišnica ne dosega standardov za takšne posege. Kdo zavira program, ki bi letno rešil petdeset življenj? Ne vem, ali imate prav, da kdo zavira ... Lahko pa rečem, da sta bili leta 2018 pomembnejši točki mojega programa začetek in razvoj kardi-okirurgije. Takrat smo bili na polovici poti, a se je potem ustavilo ... Lani smo spet poskušali. Ampak ministrstvo za zdravje je presodilo, da so trije centri za te posege v Sloveniji dovolj in je dodatne programe dodelilo v UKC Ljubljana, Maribor in Medicorju . Medicor je zasebni center. V pismu je bil podpisan zdravnik, ki takšne posege opravlja v tem centru. Se res ne vrti okoli denarja? Niste nič zastrigli z ušesi, ko ste to videli? Medicor te posege opravlja že nekaj časa, mi pa smo želeli, da bi dobili vsaj od deset do dvajset primerov tega programa. Glede imena pod pismom: nisem zdravnica, če pa je podpisana takšna oseba, vzamem to skrajno resno. Z nami sta pri posegih sodelovala vodil- ■ ■ (O) Splošna bolnišnici m n чт \ Dr. Vindišar kot državni sekretar skrbi za celotno državo. Ker je bil zaposlen pri nas, ne more apriori delati nam v prid. To razumem. Pri odločanju o vstavljanju srčnih zaklopk se je - po njegovih besedah - izločil zaradi konflikta interesov. V luči Urgentnega centra Celje pričakujem, da bo glede na to, da je sodeloval pri organizaciji dela v centru od leta 2016 naprej, tudi dejavneje sodeloval pri reševanju nastalih težav. V času epidemije tega nisem zaznala dovolj aktivno. Diplomatsko ste to povedali. Dejstvo pa je, da se z Vindišarjem ne razumeta dobro. Ko je bil strokovni direktor, se je to zelo videlo. Zdaj se je ponovno prijavil na razpis za strokovnega direktorja. Prijava me ne preseneča. Vlada ima svoj mandat in če se vlada spremeni, se prekinejo tudi določene funkcije. Glede sodelovanja z njim v preteklosti lahko povem, da je v epidemiji nekako ostalo v njeni senci. Sem pa v zadnjem letu, odkar je v. d. strokovnega direktorja prof. dr. Radko Komadina, opazila pozitivno razliko pri sodelovanju in spoštovanju pri delu ter skupni strategiji. Brez medsebojne podpore bolnišnica ne more dobro delovati, saj so ves čas nujni kompromisi. Poslovni del je odvisen tudi od tega, kako dobro so organizirani oddelki in njihovo delo. Kot poslovna direktorica poskušam doseči cilje pri poslovanju. Vse rešitve niso vedno najbolje sprejete v očeh stroke, in to je normalno. Uspeh vodenja bolnišnice je tudi skupen dih poslovnega in strokovnega direktorja. Če pride Vindišar nazaj, bo na istem kot vi. Vam so očitali, da ste bili politično nastavljeni. Vindišar je celo omenil, da bo odstopil, če boste imenovani. Tega kasneje ni storil. Pred prihodom v bolnišnico sem bila 23 let menedžerka, v politiki sem bila manj kot dve leti, zato me je takrat takšno označevanje presenetilo. Ne zamerim ljudem, ki me niso podprli, saj niso imeli pravih informacij. V vsaki bolnišnici direktorja imenuje politika, saj je ustanovitelj bolnišnice ministrstvo za zdravje. Torej je v tej luči vsako imenovanje politično. Po strokovnih kompetencah dosegam vse standarde. Ko pride nov človek na vrh sistema z 2300 zaposlenimi, nihče ne ve, kaj se bo zgodilo. Šele ob sodelovanju z ljudmi so me le-ti v resnici spoznali. Upam, da sem s tem izničila predpostavko, da sem v bolnišnico prišla zaradi politike. Se bojite aprilskih volitev in morebitne menjave? Preživela sem pet ministrov in trikratno menjavo sveta zavoda bolnišnice. Volitev se ne bojim, ker vem, da v življenju lahko počnem več stvari in imam še veliko idej, kaj lahko delam. Vodenje bolnišnice ni moja edina pot. Pri delu se epidemiji prilagajamo dobesedno iz dneva v dan. Trenutno ne razmišljam za naprej, ker je to v trenutnem kaosu nemogoče. Če se bom odločila za korak naprej, bom to pravočasno sporočila. Foto: SHERPA 28 IZBIRA POKLICA Priprave na informativna dneva Šole kot podjetja Že lani so morali srednje, višje in visoke šole ter dijaški domovi pripraviti informativna dneva le na spletu. Šole so zato letos na to še bolje pripravljene, čeprav je seveda vsem žal, da ne bo mogoč neposreden stik z mladimi, ki se odločajo za nadaljevanje izobraževanja. Na spletu bodo tako večje predstavitve šol in programov v petek, 11. februarja, ob 9. in 15. uri ter v soboto, 12. februarja, ob 9. uri. Informacije o informativnih dnevih v posameznih šolah in domovih je mogoče najti na enem mestu, in sicer na spletnih straneh ministrstva za izobraževanje, znanost in šport s povezavami do njihovih spletnih strani (https://www.gov.si/teme/vpis-v-srednjo-solo/). TATJANA CVIRN Kako so priprave na letošnja informativna dneva zastavile srednje šole v regiji? Nekaj predstavitev že ponujajo, še več jih bo v naslednjih dneh. Možen je obisk Ravnatelj I. gimnazije v Celju dr. Anton Šepetavc obžaluje, da ne bo mogoče v živo pokazati »resničnega življenja šole, njenega dela, prijaznosti, odprtosti, razumevanja, sodelovalne kulture, širine možnosti in raznovrstnih priložnosti, ki jih ponuja«. Zato se že dva meseca trudijo, zadnjih štirinajst dni še posebej intenzivno, da bi šolo čim bolj kakovostno predstavili. »Učenci naj pozorno poslušajo, potem naj vprašajo. Čim večkrat, če je treba, in o vsem, kar jih zanima ali navdaja z dvomi ali celo s strahovi. Po dogovoru lahko pridejo (sami ali s starši) tudi v šolo in se prepričajo, ali je tisto, kar smo povedali na daljavo, res tudi v živo. Z veseljem (kot že lani) jih bom sprejel tudi sam,« pravi ravnatelj šole. Tudi v Šolo za hortikulturo in vizu alne umetnosti Celje starši kličejo in sprašujejo, ali si jo lahko pridejo pogledat z Izobraževanje odraslih ^^T Vabimo k vpisu V programe formalnega izobraževanja za šolsko leto 2022/23: • Zdravstvena nega (SSI, štiriletni program) • Zdravstvena nega (PTI, 3+2) • Bolničar-negovalec (SPI, triletni program) • Kozmetični tehnik (SSI, štiriletni program) • Tehnik laboratorijske biomedicine И25Д V tečaje in enodnevne delavnice s področja zdravstva in kozmetike V postopke preverjanja in potrjevanja nacionalnih poklicnih kvalifikacij (NPK) Informativni dan - virtualno na spletu: • Petek, 11. februar 2022, ob 9. in 15. uri • Sobota, 12. februar 2022, ob 9. uri otroki, kar jim omogočijo z upoštevanjem ukrepov. Štefanija Kos Zidar, direktorica in ravnateljica, pravi, da so se sicer ves januar pripravljali na najpomembnejši dogodek za vse šole. »Izhajamo iz izkušenj preteklega leta, pri čemer bomo nekatere pomanjkljivosti odpravili. Temeljito smo razmislili, kako kar najbolje na spletu predstaviti šolo in prepričati osnovnošolce, da je zanje to prava izbira. Naloga je zahtevna, a smo se je lotili z veliko zavzetostjo. V prvem delu predstavim šolo na splošno sama, nato nadaljuje šolska psihologinja s predstavitvijo programov in vpisnega postopka, nakar se bodo bodoči dijaki vključili v praktično predstavitev posameznih programov, kjer so vključeni učitelji strokovnih predmetov in dijaki šole. Spletna predstavitev omogoča tudi pogovor z dijaki in učitelji.« »Današnje šole smo postale prava podjetja, saj je zelo pomemben dober marketing, ki zahteva veliko znanja in truda za dosego cilja,« zaključuje Štefanija Kos Zidar. »Za letošnji informativni dan smo v večini obdrža- Informativni dan v nekih drugih časih ... (Foto: SHERPA) li lanski koncept. Nekoliko smo prilagodili predstavitve na družbenih omrežjih in seveda posodobili vsebine,« pravi dr. Andreja Grobelšek iz Srednje zdravstvene in kozmetične šole Celje. Učencem in staršem so za lažjo odločitev na spletni strani na ogled posnetki srečanj, ki so jih izpeljali decembra in januarju. Ogled posnetka informativne-gadnebomožennapovezavi: informativni.szksc.si. Dijaki vključeni v prenos informacij V Ekonomski šoli Celje, gimnaziji in srednji šoli, se dejavno pripravljajo na informativna dneva, ki bosta izvedena v živo s pomočjo Zooma. Bernarda Marčeta, ravnateljica šole, pravi: »Učencem bomo predstavili izobraževalne programe in obšolske dejavnosti, zanje smo pripravili predstavitveni film o šoli, omogočili jim bomo pogovor s sedanjimi dijaki, v živo ali v klepetalnici bomo odgovarjali na vsa njihova vprašanja, povezana s šolo in z možnostmi nadaljnjega izobraževanja.« Na spletni strani so za starše inučencežepripravljenevse pomembne informacije o šoli in njenih dejavnostih. Na Gimnaziji Celje - Center vodijo vse priprave dijaki. Tako so informativna dneva na daljavo izvedli že lani. »Žal nam je, da osnov-nošolke in osnovnošolci ne bodo mogli obiskati srednjih šol in začutiti utripa, ki se ga t* Srednja zdravstvena in kozmetična šola Celje - zanesljiv partner za prihodnost Izobraževanje odraslih ima na Srednji zdravstveni in kozmetični šoli Celje dolgo tradicijo. Zavedamo se, da se odrasli učijo drugače. Individualni organizacijski model nam omogoča, da izobraževanje v veliki meri prilagajamo potrebam vsakega posameznika. Udeleženci se učijo takrat, ko jim najbolj ustreza in izobraževanje lažje usklajujejo z ostalimi obveznostmi. Z vsakim udeležencem izobraževanja pripravimo individualni izobraževalni načrt, v katerem načrtujemo opravljanje obveznosti ter predviden zaključek izobraževanja. Upoštevamo tudi predhodno pridobljeno znanje in izkušnje udeležencev. Najpomembnejši del izobraževanja v vseh programih predstavlja praktični pouk, ki je v celoti voden. V času izvajanja ukrepov za preprečevanje okužbe s SARS-CoV-2 izobraževanje odraslih poteka kombinirano, v živo in na daljavo. Udeleženci opravljajo izpite in vse ostale predvidene dejavnosti. Poleg srednješolskih izobraževalnih programov izvajamo tudi tečaje in enodnevne delavnice s področij zdravstva in kozmetike. Tečaj masaže obsega teorijo in praktični pouk klasične ročne masaže. Namenjen je začetnikom in tudi tistim, ki se z masažo že ukvarjajo in si želijo nadgraditi svoje znanje. V tečaju pedikure pridobijo udeleženci znanje estetske in medicinske pedikure. Usposobijo se za nego zdravih, utrujenih in lažje poškodovanih nog ter za reševanje zahtevnejših težav. Izvajamo tudi tečaje vizažist, maniker in zdravstveni reševalec. Po zaključenih tečajih lahko udeleženci pridobijo javno veljavno listino -certifikat o nacionalni poklicni kvalifikaciji, ki ga izdamo v sodelovanju z Državnim izpitnim centrom. S certifikatom pridobijo udeleženci tudi poklic. mag. Jana Bervar Srednja zdravstvena in kozmetična šola Celje Ipavčeva ulica 10, 3000 Celje T: 03 / 428 69 00 E: info@szksc.si www.szksc.si Srednja zdravstvena in kozmetična šola Celje Ipavčeva ulica 10, 3000 Celje T: 03 / 428 69 00 E: info@szksc.si www.szksc.si preprosto ne da prenesti na daljavo. Zanje sicer pripravljamo tudi številne druge dogodke, vse informacije pa objavljamo na posebni spletni strani https://info.gcc. si/, kjer bodo izvedeni tudi informativni dnevi,« pravi ravnatelj Gregor Deleja. Srednja šola za gostinstvo in turizem Celje bo s pomočjo posnetkov dijakov poskušala prikazati lepotepoklicev,za katere izobražuje, in dogajanje ter utrip v šoli. Opozarjajo na možnosti poklicnih poti, ki se mladim odpirajo v šoli. Predvsem izpostavljajo možnost štipendiranja zaradi deficitarnosti in takojšnjo možnost zaposlitve ali nadaljevanja študija. »Potrebe po kadrih so izjemne in s tem se ponuja dijakom izredna izbira delodajalcev tako doma kot v tujini,« opozarja ravnatelj Iztok Leskovar. Pripravljene vsebine so na ogled na strani http://www.ssgt.si/informa-tivni-dan. V okviru šole deluje tudi Dijaški in študentski dom Celje, kjer bivajo dijaki in študentje iz vseh srednjih šol in s fakultet v Celju. Tudi o delovanju doma so podrobnejše informacije na voljo na spletu: http://www.dijaski-dom.si/. Šolski centri z veliko ponudbe V Šolskem centru Celje, ki povezuje pet srednjih šol in višjo šolo, pripravljajo vsebine, ki bodo kandidatom za vpis predstavile programe, ki jih izvajajo. Na spletni strani infodan.sc-celje.si bodo obiskovalci našli povezave do šol in programov. Načrtujejo, da bodo imeli marca v centru tudi dneve odprtih vrat ter raznovrstne druge dejavnosti, ki bodo pomagale osnovnošolcem pri izbiri poklica in šole. Vse informacije o tovrstnih dogodkih bodo objavljene na spletnih straneh šol Šolskega centra Celje. V Šolskem centru Velenje bodo virtualna informativna dneva izpeljali v spletni raz- ličici (https://informativni. scv.si/). Predstavile se bodo vse šole ŠC Velenje. Na straneh šol so že zdaj na voljo informacije o šolah in programih, 11. in 12. februarja bo en del predstavitve potekal v živo z javljanjem iz šolskih prostorov. V enem delu bodo ravnatelji pozdravili in predstavili šole, obiskovalci si bodo lahko pogledali še kratek posnetek z informacijami o vpisu in vsebinah, ki so zanimive ob prehodu iz osnovne v srednjo šolo. Po tem delu se bodo obiskovalci preselili v spletna okolja izbranega izobraževalnega programa. Programi in pouk v učilnicah bodo predstavljeni z vnaprej posnetimi kratkimi filmi, ki bodo sproti komentirani, nekatere vsebine bodo predstavljene tudi v živo. Udeleženci bodo imeli možnost v forumu postavljati vprašanja. Vse predstavitve bodo objavljene na spletni strani informativnih dni in bodo tako na voljo še za kasnejše oglede. Šolski center Šentjur bo 11. in 12. februarja izpeljal virtu-alna informativna dneva za srednjo poklicno in strokovno šolo, dijaški dom in višjo strokovno šolo. Na povezavi https://sc-s.si/ bo objavljena povezava, s katere bodo lahko mladi dostopali do vsebin informativnih dnevov. »V skupnem delu bodo predstavljene informacije o šoli, poteku pouka, interesnih dejavnostih, mednarodnem sodelovanju, življenju in delu v dijaškem domu ter vpisnem postopku,« pojasnjuje svetovalna delavka Mihelca Romih. V nadaljevanju se bodo učenci in starši razdelili v skupine glede na izobraževalni program, ki jih zanima. Za višjo strokovno šolo bosta virtualna informativna dneva 11. februarja ob 11. uri in 16.30 ter 12. februarja ob 10.30. Vsi udeleženci informativnega dne bodo imeli možnost postavljati vprašanja tako v živo kot tudi v klepetu. IZBIRA POKLICA 29 Novosti v ponudbi šol Peta stopnja izobrazbe tudi za frizerje Letošnja novost v srednješolskih programih v Sloveniji je, da se bodo lahko mladi prvič odločili za vpis v program frizerski tehnik (PTI), ki je namenjen dijakom, ki so predhodno uspešno končali srednješolski poklicni triletni program frizer. Do zdaj je bil to še edini program v Sloveniji, kjer dijaki niso mogli pridobiti pete stopnje izobrazbe. Zdaj jim je na voljo 2-letni program, ki ga bodo izvajali tudi v Srednji šoli za storitvene dejavnosti in logistiko Šolskega centra Celje. TATJANA CVIRN »Za dijake frizerske usmeritve to pomeni ogromno pridobitev. Glede na zanimanje pričakujemo, da bomo brez težav vpisali en oddelek, kolikor nam določa tudi razpis,« je zadovoljna ravnateljica Saša Silovšek. Na to pridobitev se je šola pripravljala dlje časa. Pri oblikovanju programa sta namreč dejavno sodelovali tudi Nevenka Štor in Andreja Kogovšek, učiteljici strokovnih modulov iz celjske šole. »Zato smo vedeli, kaj lahko pričakujemo,« pravi ravnateljica. Nov program nadgrajuje že osvojene vsebine, znanja in veščine, ki jih mladi pridobijo v poklicnem izobraževanju, in ponuja nove vsebine, kot so brivstvo, naravna nega las in lasišča, promocija in trženje ter spoznavanje so- dobnih smernic v frizerstvu. »Na teh področjih se letos učitelji strokovnih modulov dodatno izobražujejo. Na nekaterih področjih so naši učitelji takšni strokovnjaki, da v sodelovanju s Centrom RS za poklicno izobraževanje izvajajo seminarje in izobražujejo druge učitelje strokovnih modulov po Sloveniji. Zato bomo program zagotovo izvedli po pričakovanjih in strokovno,« je prepričana ravnateljica. Organizacijski zalogaj Za šolo pomeni vzpostavitev novega programa tudi velik organizacijski zalogaj. Zanj bo v prostorih v Kosovelovi ulici urejena nova učilnica. V sodelovanju z delodajalci bo praktično usposabljanje z delom (PUD) Na strani https://sdl.sc-celje.si/frizerski-tehnik-pti/ so na vpogled podatki o predmetniku, izjave o tem, kaj si o zaposljivosti mislijo delodajalci, kaj od njih pričakujejo v šoli in kje lahko mladi dobijo dodatne informacije. Dijaki frizerstva znajo tudi to ... organizirano drugače, kot ga imajo dijaki v programih poklicnega izobraževanja, kjer ga opravljajo strnjeno. V programu frizerski tehnik bodo praktično usposabljanje v salonih in studiih opravljali vsak petek. V šoli pričakujejo predvsem dvig znanja na področju frizerstva, večjo kakovost dela, več prireditev in še več sodelovanja z okolico, saj bodo dijaki bolj usposobljeni, starejši in zrelejši. Dijaki bodo opravljali na koncu šolanja poklicno ma- turo, zato bodo imeli tudi možnost vpisa na fakultete, ki to omogočajo SSI- in PTI--oddelkom. Glede na to, da bodo dijaki polnoletni, jim bo šola ponudila tudi možnost opravljanja PUD v tujini. Foto: arhiv SŠSD Za nadarjene športnike Šolski center Rogaška Slatina bo imel v prihodnjem šolskem letu tudi oddelek športne gimnazije. »Zanjo smo zaprosili na pobudo klubov v Rogaški Slatini in njeni okolici. Klubi namreč ugotavljajo, da mladi na prehodu iz osnovne v srednjo šolo pogosto nehajo trenirati, ker ne zmorejo usklajevati vseh športnih in šolskih obveznost,« pojasnjuje odločitev za nov oddelek ravnateljica mag. Dubravka Berc Prah. »S športno gimnazijo bo mladim omogočeno, da se kakovostno izobražujejo in trenirajo v kraju bivanja, kar bo za številne prihranek časa in energije. Odzivi mladih in njihovih staršev so pozitivni,« pravi ravnateljica in dodaja, da bosta informativna dneva namenjena predstavitvi programov ter spletnim okroglim mizam oziroma klepetalnicam z dijaki in učitelji o naravoslovju, raziskovalnem delu, tekmovanjih v znanju, kulturi na šoli, obšolskih dejavnostih. Vse informacije so objavljene na spletni strani https://scrs.si/informativni-dan/. Tudi v Rogaški Slatini ponujajo možnost individualnih obiskov šole in dijaškega doma pred in po informativnih dnevih. m ^SHL НКМШОиНЈ 111 C'l i 11M H lil ' ИгпТЈјЈ^Л 1 «^WW^ * »* Вк. ЖЖт \ шк/Ш у V! OSNOVNE SOLE MESTNE OBČINE CELJE v a b i m o K VPISU V 1. RAZRED ZA ŠOLSKO LETO 2022/23 Vpis bo potekal na vseh osnovnih šolah Mestne občine Celje v naslednjih dneh: PONEDELJEK, 14. februarja 2022 TOREK, 15. februarja 2022 SREDA, 16. februarja 2022 ČETRTEK, 17. februarja 2022 PETEK, 18. februarja 2022 V skladu s 45. členom Zakona o osnovni šoli (UL RS 81/06, 102/07, 107/10, 87/11, 4/12-ZUJF, 63/13, 46/16ZOFVI-L) je vpis obvezen za otroke, rojene leta 2016, in bo izveden v skladu z Odlokom o ustanovitvi vzgojno-izobra-ževalnih zavodov Mestne občine Celje (UL RS 56/17). STARSI OBVEzNO VPiSETE OTROKA SKLADNO z VABiLOM, Ki GA PREJMETE iz šOLE. K vpisu prinesete na vpogled identifikacijski dokument otroka (rojstni list, osebno izkaznico, potni list). I. osnovna šola Celje, II. osnovna šola Celje, III. osnovna šola Celje, IV. osnovna šola Celje, Osnovna šola Frana Kranjca, Osnovna šola Frana Roša, Osnovna šola Hudinja, Osnovna šola Lava, Osnovna šola Ljubečna Že veš, kje nadaljevati šolanje? Vabimo te, da se nam 11. in 12. februarja pridružiš na virtualnem informativnem dnevu Šolskega centra Velenje. Da bo tvoja odločitev lažja, ti bomo skozi različne predstavitve in pogovore z ravnatelji, učitelji, svetovalnimi delavkami ter dijaki podali vse informacije o izobraževanju pri nas. Pričakujemo te na http://informativni.scv.si 30 PORTRET Nik Škorjanc, vsestranski umetniški ustvarjalec Iskanje prostora za sive flaminge Flamingo Filip je bil drugačen. Ni bil rožnate barve kot vsi drugi, ampak sive in zato ni imel prijateljev. Nekega dne je spoznal siničko Tilko, ki je bila prav tako posebna, saj je imela moder kljunček. Tudi ona je bila brez prijateljev in zato sta se s Filipom spoprijateljila. A sinička je morala kmalu nazaj domov v severne kraje. Čez nekaj časa je flamingo dobil njeno sporočilo, naj pride za njo, da ima zanj presenečenje. Peljala ga je v živalski vrt, kjer so živele same posebne živali: sivi flamingi, opice brez repov ... V tem okolju je tudi sam našel zadovoljstvo. TATJANA CVIRN Naslovnica ene od pravljic Nika Škorjanca, ki je osvojila nagrado na natečaju v Avstriji. »Prepričan sem, da lahko s pravega zornega kota vedno najdemo nekaj dobrega in pozitivnega ter skušamo spremeniti tisto, kar ni dobro.« Pravljico s to vsebino je v šestem razredu osnovne šole napisal Nik Škorjanc, ki je tudi sam neke vrste sivi flamingo, saj se je od nekdaj ločil od vrstnikov po tem, da je raje pisal, risal in bral, namesto da bi igral nogomet. Na področju književnega in likovnega ustvarjanja je zato dosegel že številne uspehe. Eden prvih je bilo osvojeno prvo mesto na natečaju v Avstriji na temo Bogastvo je tam, kjer so prijatelji. To mu je uspelo prav z omenjeno pravljico. »S tem se je začela moja umetniška pot,« pravi danes šestnajstletni dijak Gimnazije Slovenske Konjice. Na tem natečaju je zmagal že dvakrat, dvakrat je dosegel drugo mesto. Lani je postal tudi eden od trinajstih zmagovalcev razpisa Mladi upi 2021. Razpis Zavarovalnice Triglav je namenjen mladim nadarjenim posameznikom, SOLSKI CENTER SLOVENSKE KONJICE-ZRECE 4 GIMNAZIJA SLOVENSKE KONJICE SREDNJA POKLICNA IN STROKOVNA ŠOLA ZREČE INFORMATIVNA DNEVA petek, 11.2, ob 9. in 15. uri / sobota, 12.2., ob 9. uri www.sc-konjice-zrece.si * ibimo se na spletu! Pridruži se nam v hiši znanj in doživetij! GIMNAZIJA OBLIKOVALEC KOVIN - ORODJAR STROJNI TEHNIK GASTRONOMSKO-TURISTIČNI TEHNIK Gimnazija Slovenske Konjice Srednja poklicna in strokovna šola Zreče ŠOLSKI CENTER SLOVENSKE KONJICE ZREČE Tattenbachova ulica 2 a, 3210 Slovenske Konjice info-konjice-zrece@guest.arnes.si 037571800 Ustvarjalni šestnajstletni Nik Škorjanc je dijak drugega letnika Gimnazije Slovenske Konjice, doma iz Pobreža blizu Tepanja. Navdušuje ga umetniško ustvarjanje, še zlasti dramska igra. (Foto: Andraž Purg -GrupA) ki se šele prebijajo na vrh in se zato težje potegujejo za profesionalna ali spon-zorska sredstva za razvoj svojega talenta na področju športa, umetnosti in znanosti. Komisija je na osnovi dosežkov ocenila, da Nik na umetniškem področju veliko Odpadkov je preveč, energije premalo, naravni viri so omejeni. Kam s komunalnim blatom in z nevarnimi kemikalijami, kako čistimo odpadno vodo, kako ščitimo biot-sko pestrost, kaj je v resnici bio, eko in trajnostno? Strokovne odgovore na ta in še mnoga druga vprašanja daje študij na Visoki šoli za varstvo okolja. Okoljski problemi so se lokalno in globalno tako nakopičili, da nujno potrebujemo znanje za njihovo ustrezno reševanje. Hkrati so tako raznovrstni, da zahtevajo interdisciplinarno obravnavo. In ravno to je odlika študijskega programa Varstvo okolja in ekotehnologije, ki študentu ponudi temeljna okoljevarstve-na in naravovarstvena znanja, nadgrajenazznanjinamenskih računalniškihprogramov,vode-nja projektov, poznavanja okolj-ske zakonodaje, komunikacij in poslovnih znanjih. Takšne diplomante želijo zaposliti go-spodarskedružbeinpodjetja, ki potrebujejo okoljevarstveno dovoljenje; razvijajookolju prijazne izdelke, storitve ali tehnologije; želijo povečati družbeno odgovornost delovanja; morajo smotrno ravnati z nevarnimi snovmi in odpadki; se ukvarjajo z zbiranjem, obdelavo, reciklažo ali odstranjevanjem odpadkov; izvajajo okoljski monitoring ali pripravljajo okoljsko dokumentacijo za prostorske in druge načrte, posege z vplivi na okolje, posege v varovana območja ... Med delodajalci so tudi javne institucije za izvajanje upravnih in nadzornih nalog na področju varstva okolja in urejanja prostora; upravljavci zavarovanih območij, razvoj-no-raziskovale institucije, ko-munalnapodjetja,upravljavci obeta in da si zasluži finančno spodbudo. Pomembna domača podpora In kaj bo Nik storil s tem denarjem? Načrtov je kar nekaj: »V knjižni obliki želim izdati svojo pravljico o fla- mingu. Želim tudi izpopolniti svoje znanje angleščine, da bom imel več umetniških možnosti zunaj meja Slovenije in da se bom lahko šel izobraževat tudi v tujino.« Ker je pravljico napisalže pred leti, jo je malo v vmesnem času že spremenil, 'VISOKA SOLA za varstvo okolj I POSTANI diplomirana ekotehnologinja diplomirani ekotehnolg INFORMATIVNI DNEVI: 11. 2. 2022, ob 10.00 in 15.00 12. 2. 2022, ob 10.00 -(ГМ* Trg mladosti 71 Velenje | 03 898 64101 info@vsvo.si | www.vsvo.si čistilnih naprav, centri za ravnanje z odpadki, izvajalci sanacije degradiranih območij, ekološke kmetije, ekoturizem, urbanistični zavodi, izvajalci energetskih obnov in nevladne organizacije. Na Visoki šoli za varstvo okolja študirate v sodobni, odlično opremljeni šoli, atudizunaj,na terenskih vajah. Znanje prejemate od profesorjev, ki so izvrstni strokovnjaki svojih področij. Za več mesecev dobite štipendijo, s katero se odpravite na študij ali prakso v tujino. Zabavate in učite se na različnih obštu-dijskih dogodkih. Zavedate se, da ima narava vedno prav, in znate sodelovatiznjo. PORTRET 31 bi jo rad ponovno ilustriral, saj je v minulih letih na tem področju precej napredoval. »Rišem od malega. V družini in sorodstvu nas je veliko, ki se ukvarjamo s tem. Zato sem imel doma vedno veliko podpore in tudi prvo kritiko. Ker sezadnje čase zgledujempo abstraktnih umetnikih zunaj Slovenije, ki družini niso toliko znani, prihaja tudi kritika iz drugih krogov, na primer od mentorice v šoli, vrstnikov, ki se zanimajo za umetnost ...« Vzornikov pravi, da ima veliko. Med avtorji ilustracij mu je na primer všeč Hana Stupica. Sicer pa skuša pri abstraktnih slikah izhajati iz svojih občutenj in predstav o svetu. Navdušuje se tudi nad fotografijo in tudi na tem področju je že osvojil nagrade. Narava v ognju Rad bere vse mogoče, sicer pa išče nova znanja na literarnem področju s pomočjo sodelovanja na različnih natečajih, kjer dobi tudi povratno informacijo o svojem delu, o tem, kaj je dobro in kaj bi bilo morda bolje drugače napisati. »Pred letom sem povsem spremenil slog pisanja na osnovi sodelovanja na delavnici, ki jo je vodila Nina Medved. Predstavila mi je drugačen zorni kot gledanja,« je zadovoljen Nik, ki je odprt za nove izkušnje, predloge, pripombe. »Veliko imam prijateljev, ki se ukvarjajo s kulturo in jim pokažem svoje izdelke, enako mentorjem, pripombe jemljem kot pozitivne.« Žalosti ga, da je pesnikov in literarnih ustvarjalcev veliko, bralcev pa bolj malo, prav tako obiskovalcev razstav. »To je res ozek krog ljudi. Zato iščem nove, drugačne načine, ki bi pritegnili širši krog ljudi,« pravi mlad umetnik, ki je izdal že dve pesniški zbirki in imel že pred dvema letoma v Mariboru svojo prvo samostojno likovno razstavo. Prvo pesniško zbirko in razstavo je poimenoval Narava v ognju, saj so tako pesmi kot slike povezane z okoljem in s problemi onesnaženja. Predstavljajo štiri živalske vrste, ki jim grozi izumrtje, to so kozorog, netopir, čebela in človeška ribica. Ob tem opozarja tudi na Ta slikabo del umetniškega dogodka, ki ga Nik trenutno pripravlja. Prva pesniška zbirka Nika Škorjanca Narava v ognju govori o težavah sveta, medtem ko je drugo zbirko posvetil svoji mami. negativne pojave v svetu, kot sta seksizem in homofobija. Spoj elik in poeeije Nik sodeluje tudi v mednarodnem pvojektu Gekl (Globalno loSalno učenje), ki oa vodi Inštieut ee afriške atudijs v Ljubljani, kjei je sp oznal reliko novkoa o težava0 sodobnegp sveva, kot so onesoaževanje, n evtrpnovt ...Na vse to skušr opozarjati tudi v soojih delih. Priprovlja svoj pvvi umntniški dogodek, p k kelerem Oo povo-zal likovno izeažanje in porzijo tes s fem opozoril ea negetisns pojvve e sveVu. »Del moje ga projekta, ki ga pripoakijam, je vkzan na okoljske teme, dmai del nn sprej ema nje ssbe in na razmišljanje v tem, kado evot vplivk na nas, da si no upamo biti to, kor emo, kee nas skrbio kaj bodo eekfi Vrugi. Ne uporno si nssditi okviroS0 po kata-rih naj Us i Ud i l i vs i povp r eč nj in enaki,. .o me motiv« zrelcs razmišlja šestnajstlvtnik, . se .e pooaseo počutij kot sioi flamingo v pravljici in ga je prizedslo nospikjsmanjo okolioe, a jo vs zadnjih tetih osebnostne zrasel in pirasi, do se rie obremsnjuje več: s tem, kaj ljudje menijo o njem in njegovi umetnosti, razen ko gre za poznavalci, ki vedo, o čem govvrjjo. Ko najdeš krog prijateljev, ki razmišljajo po-dolono in s katarimi lahko deliš svoje zamisli, jje ^^sie? lažje. N astopanje ee njegova st ra ee Od enem umetnivkih področij mu je še nailjubša dramska igra. »Nastopanje je moja ooj-večja strast,« prizna in It)o kato po esodoji eoli poskusil nspeti na eprejemniO izpitih ee iaral-sko vkadem-jo. V šoli delujo dramska skupina pool vodstvom Mihe S,l,r]ortik,^^ igravca in nekdanjega dijrPe io-e. V tej skupini ee Npk dobro pa-čuti, slani so poeezani in Pucü metode, po koterih dijaki de-lvio, eo mu vies. Oososto nn pol zavesr tuO no gledalvško predStrve v Mariboo. A umetnost mora kdoj počekate, soj ima šola prrV-nost. Po šostih leiih teenioga je opusti1 plesanje ho hopa, poi kotesem je bil psav tako uspesrn ion oe je s slrupino udeteževol tudi tekmovenj po Evropi. Nz ovrapsUei ravni je nans-dnjo uspel vedi s sorjo Hkovno ustltasjelnostjo, soj je vs šoli sodeloval pei ns,tečaju Dnovi evropske kulturne dediš°me na demo prehrane. Usvvverü i p U Tako se vidi sam Zakajnal.gimnazijo v Celju? - kerje šola dokazano dobra, skoznjo je v 215 letih šlo že na tisoče mladih Ijuni, ki so uspešno končali tudi najzbhtevnejše študije in se udelj avili v svojih poldidh, mnos so se tsdi za vedno zarisali v slornensko strokovno, kulturno in politično zgodovino; - ker šola jaovsod (na številnih tekmovanjih, v kulturi, špo jtu, razisknvanju in na matzzi) dosega nadjkovprečne revultate; - Ver šola n e p onuja ln znanja, ampak tudi vz^j'a v duhu vrednot in humanizma; - ker šola ponuja na desetine priložnosti (skoraj štirideset krožkov in dejaenosti), da lahlso dijaki razvišejo sposobnosti in talente; - ker vsem d ija kom (zla sti š portniko nn, kult urnikom, raeiskovalcem ...) omogoča optimalno možuasti, cdaa usjUk^acii^jic;» svoje šolske in zunajšolske obveznosti; - kerje šola odlično ugnotehnolkkeo opremljena in zeln usnnšno premaguje nnre l«coronav/iir^^^^ oeire ter omejitve; - ter je šola varnu a itopiulć^ in je v resnici drugi dom no le za najUuljše,, pmpeZ tudi zsa^ vse ucno bdne ter drugn pomoči potrebne. Drngi psnuennšolci, p:>ricjruž:i1t€? se nam in.. spOni, kJašKni, ((c^ia^s^lljr<£Sir>i^) gimnaziji, v eportnem in novem evrooddelku, pDror^cn'^oirjiu 1Е>,\ј||"о t^s k:€er MAS I A THERESA APPLE THAT FORETELLS LOVE APPLE LH THE РШШ1Е CAKE APPLE OF INSPIRATION APPLE THAT НАШ FROM THE APPLE TREE S1 82 5 83 - £ B5 o 3 ев ' ^ _ ^ ~ SS ^ = „ E - S«= £ ££i K Delo, ki ee zmtgalo na evropskem natečaiu Dnevi eveopske kulturne de- dišič^nie^ delo Jabolko v tehniki wordarl, kjor gee za povezavo likoonr umetnosti in poezije. JaboOro je jn^vezz^ s številnimi simboli in pomeni . vrika j e zmagalu najprej v Sloveniji in potem še v Evropi. ре ne bi bilo covida, bi lshko nagrado zanjoprevzel v franciji, ^aal-jo ppaa jje bila jDrrde^ litev le na sptetu. Čaa epidemijo neu ;в:1аее?:г ni deil.^1 večjih ^e^žavs saj si je lahko ovv pouku na daljavo vam razjuaredilčas in vac uslvesje1. Počasi se mu odpirajo mnoga vravk in s)riložnosti za predste-vitve. »Žal je tako, da je najprej treba nekaj doseči. steor sploh ne dobtš ori1ožnosti,e ugotit-vpe sogovornik, ki oa tujina mika modi zaradi številnih novih pristopev in pogledev na umetnoil. Ob tem ostaja pozitivno naravn an, čeprav mu v življenju ni bilo vedno lahko. Tako kot mnogi mladijetudi on peepričan, da je mogoče spremeniti tisto, kar ve tsenu-tnemsvetu nt dobro. »Odprt sem za vse nove ideje. Peepričan sem, da lahlze s praveoo zornega kota vedno najdemo nekaj oo^oga in pozitivnegn tee skušemo spremeüiti tistoj kar nikiobro.« Foto: osebni arhiv I. GIMNAZIJA -,_V CELJU __ - Šola s tradicijo - za danes in jutri - pkstraizbira tujip ^^i^^jkrio^v^^ ungleščinu, nemščina, francoDinu, ruščina, lptinščinaj i"i.£^^l.|ai^š)<^ina - |d^uIsz naravnimi govorci pš trjihjenikih - pouk s pomočjo i ntera itivnik tia^breni l v vseh učilmcah - v^|,|e \j sodobno op remSenin l^Poratccrijih - raotekcvalon CejaonosJ - ve:ik rzlšou ^ocnfoisk.h d^p^vno^ti - <гјј:ј1<)^rizi^j«? po racej Evucp0 - states? za «^.doi11^)^^!?«?, ^i^^tii^rnriueu,^ tei l:>i^ro^:s)tlorjгE o)ar|.ü:ment^ Kil,asi(jn;a gimnazi)a oi^ličili^^ i^^г:|Ј||^ 32 IZBIRA POKLICA Izšel je razpis za vpis Kako do izbranega študija? V ponedeljek je izšel še razpis za vpis v dodiplomske in enovite magistrske študijske programe za študijsko leto 2022/23. Značilnost razpisa, za katerega je dala soglasje vlada, je, da fakultete postopoma prilagajajo razpisna mesta potrebam po diplomantih. TATJANA CVIRN Število vpisnih mesta je povečala Univerza v Ljubljani, in sicer na Fakulteti za elektrotehniko v dveh programih, na Filozofski fakulteti, kjer je nov univerzitetni program portugalski jezik in književnost, ter na Pravni fakulteti. Univerza v Mariboru je število vpisnih mest povečala na Fakulteti za strojništvo in Fakulteti za gradbeništvo, prometno in inženirstvo in arhitekturo, Univerza na Primorskem pa na Fakulteti za vede o zdravju. Več mest je tudi na Fakulteti za zdravstvo Angele Boškin in Fakulteti za informacijske študije v Novem mestu. V naši regiji novosti ni. V Regijskem študijskem središču v Celju, v okviru katerega delujejo tri visoke šole (Visoka šola za varstvo okolja v Velenju, Visoka zdravstvena šola v Celju in Visoka šola za proizvodno inženirstvo v Celju), so pričakovali odgovor na novembrsko prijavo na razpis za koncesije v visokem šolstvu, a ga do objave razpisa niso dočakali. Visoka zdravstvena šola in Visoka šola za proizvodno inženirstvo sta se potegovali za redna dodiplomska študijska programa, saj za zdaj omogočata le izredni študij, v Visoki šoli za varstvo okolja pa so se potegovali za redni magistrski študij. Elektronska prijava Za prihodnje študijsko leto 2022/23 bo na voljo skupaj 19.541 vpisnih mest za vpis v 1. letnik za redni in izredni študij, in sicer 16.377 mest za državljane Republike Slovenije in državljane držav članic Evropske unije, 1.061 mest za Slovence brez slovenskega državljanstva in 2.053 mest za tujce, ki prihajajo iz držav, ki niso članice EU. Vpis je mogoče le elektronsko na spletnem portalu eVŠ. V objavljenih razpisih lahko dijaki preverijo prijavne roke, število razpolo- žljivih vpisnih mest, ali izpolnjujejo pogoje za vpis na želen študijski program, katera merila upoštevajo šole v primeru omejitve vpisa, ko število prijav presega razpoložljiva vpisna mesta, kdaj bodo preizkusi posebnih nadarjenosti, sposobnosti in spretnosti, če jih študijski program zahteva med pogoji za vpis, in do kdaj je treba poslati priloge o dokazilih, če jih razpis zahteva. Za izpolnjevanje prijave za vpis potrebuje kandidat elektronski naslov, na katerega bo dobil izpolnjen obrazec prijave. Kandidat lahko odda prijavo s kvalificiranim digitalnim potrdilom ali brez njega z uporabniškim imenom in geslom. V višje strokovne šole, ki ponujajo 2-letni študijski program z velikim deležem praktičnega izobraževanja, se lahko kandidati prijavijo v dveh prijavnih rokih. Prvi je od 15. februarja do 18. marca, drugi od 25. do 31. avgusta. Prijave sprejema Višješolska prijavna služba v okviru Šolskega centra Celje. V 49 šolah po Sloveniji lahko dijaki izbirajo med 33 programi. TRAJNOSTNE KREATIVNE TEHNO DELAVNICE: »Bolj kot imam prazen koš, bolj bogat sem« Letos vTehnoparku Celje izvajamo traj-nostne kreativne delavnice, s katerimi osveščamo otroke in ostale obiskovalce o pomembnosti trajnostnega razvoja ter o vplivu trajnostnega ravnanja na našo prihodnost. Trajnost je glavna tema Teh-noparka Celje v letu 2022. Trajnostne Tehno delavnice so preplet okoljskega osveščanja in praktičnega izdelovanja izdelkov iz odpadnih materialov. Otroci s pomočjo vodnikovTehnoparka Celje ustvarjajo čudovite izdelke iz rabljenih stvari, kijih lahko odnesejo domov. Delavnice spodbujajo otroško domišljijo, prinašajo nova znanja, hkrati omogočajo ustvarjalno druženje ter okoljsko osveščanje. Decembra in januarja so že bile prve trajnostne kreativne delavnice, kjer smo izdelovali vetrnice, lončke, namizne svetilke in božične okraske. V naslednjih mesecih bomo ustvarjali po naslednjih tematskih področjih: REgift srčna darilca, REmask pustne maske, REsnično popolno darilce za mamico, REbit velikonočna ustvarjalnica, REvital ustvarjalnica, odeta v pisane pomladne barve, sREčna ustvarjalnica, RElax poletne mavrične ustvarjalnice in kREator poletne domišljijske ustvarjalnice. Ker želimo pokazati, kako preprosto je v domačih gospodinjstvih zmanjšati količino odpadkov, vabimo otroke, naj se nam pridružijo in s seboj prinesejo kakšen kos odsluženega oblačila, odejice, posteljnine, nakita ali papirja. Delavnice so ob sobotah od 11.15 do 12.15 v sklopu ogleda znanstveno-zabav-nega parka. Več na: www.tehnopark.si V sodelovanju z Razpis.si: http://razpis.si/ »Prinesem odslužen kos oblačila in ustvarim unikatni izdelek!« Znani prejemniki Zoisovih štipendij Znani so rezultati za dodelitev Zoisove štipendije za dijake višjih letnikov in študente prvih letnikovvišješolskega ali dodiplomskegaštudija,jeobjavil Javni štipendijski, razvojni invalidski in preživninski sklad RS. Dijaki prvih letnikov srednjih šol so štipendije prejeli že decembra. Za dodelitev Zoisove štipendije so morali vlagatelji v navedeni skupini izkazati izpolnjevanje splošnih in posebnih pogojev. Štipendija bo dodeljena vlagateljem, ki so dosegli najmanj 1 točko na izjemnih dosežkih in so hkrati bili zlati maturanti oziroma so imeli povprečno oceno vsaj 4,10. Štipendisti bodo predvidoma v teh dneh prejeli ustrezne odločbe. Štipendije naj bi prvič dobili 10. februarja, ko bodo prejeli tudi vse že zapadle štipendije. Te sklad izplačuje do 15. v mesecu za pretekli mesec. Razpis za Zoisove štipendije je objavljen vsako leto do konca junija. TC hajvec}\ o' 'tmanstvenO-ZABAVNI PARK . znanstven« 4 . *TEHNOPARK V SLOVENIJI 4 CELJE . Z vsebinami predstavljamo specifična področja, ki zajemajo poklice, za katere je praviloma manj zanimanja. Spodbujanje.zanimanja za področja znanosti, naravoslovja in tehnike, je tako eden od osrednjih ciljev javnega zavoda Tehno park Celje. . i&r' ■- . — • " w . ■ W - .' . . ■ . . Park je zasnovan v treh platformah na kar 4.000 m . V prvi in drugi platformi obiskovalci skozi različne raziskovalne postaje spoznavajo zanimive vsebine, ki se na nanašajo na tematike naravoslovja,- tehnike in znanosti. .Raziskovalce postaje so zasnovane interaktivno, kar pomeni, da obiskovalci dejavno sodelujejo. Poleg znanosti približujemo tudi zgodbe Celja in njegove, okolice, kijih povzemajo naši Tehno liki. ' . ■ ■ » • • Osnovnim in srednjim šolam ponujamo šolske programe, ki ustrezajo merilom učnega načrta in se prilagajajo glede na starostno skupino. Ponujamo programe za izvedbo celotnega dne dejavnosti, kot tudi le 2-3 urni obisk. Posebej imamo pripravljene programe za nadarjene učence, s katerimi razvijamo višje kognitivne cilje. Kot novost, smo'v.tenj šolskem letu pripravili program za vrtce, kratko igrano predstavo Znanstvenic^ Ane in gosenice Fani. 1 • Ц •• Skozi celotno leto izvajamo različne delavnice, vezane na naravoslovno - tehnične tematike, s katerimi želimo popestriti dogajanje v Tehnoparku Celje. Javni zavod Tehno park Celje (odtehrioparkcelje l|p| Gubčeva ulica 1, SI 3000 Celje И^Т^пЛ: C +386(03)8282093 WWW.tehnopark.si ^^H^B Uuil a tehnopark(o)celje.ii www.tehnopark.si VEČER V MUZEJSKI KAVARNI 33 Že šesta Rastoča knjiga in koledar odličnosti OŠ Lava Nekje na poti smo se malo izgubili Edinstven projekt Rastoča knjiga že dvajset let bogati generacije in jih opozarja na vrednote, ki so pomembne za delovanje vsakega posameznika in s tem skupnosti. Gibanju se je pred leti pridružila tudi celjska OŠ Lava, saj je vodstvo šole prepoznalo vrednost projekta, ki prispeva k razvoju celovite osebnosti mladih, razvija pozitivne osebnostne lastnosti in vse tisto, kar mladi potrebujejo za zdrav razvoj. Pri pouku namreč tega manjka, zato se šola trudi, da bi otrokom dala ne le veliko znanja z različnih področij, ampak da bi jih pripravljala tudi na življenje, da bi znali kritično razmišljati, se zavedali svojih korenin, biti solidarni in humani. Ena od dejavnosti v projektu je tako vsakoletni izid šolske Rastoče knjige in koledarja odličnosti. Konec minulega leta je izšla že šesta knjiga, ki so jo ustvarjalci pred dnevi predstavili v Muzeju novejše zgodovine Celje. Obsežna in vsebinsko bogata šesta Rastoča knjiga OŠ Lava je posvečena 30-letnici Samostojne Slovenije TATJANA CVIRN Idejo so na prelomu tisočletja zasnovali dr. Janez Ga-brijelčič, Boris Pahor, Tone Pavček ..., podprl jo je Državni svet Republike Slovenije. Gibanje želi pri posamezniku spodbuditi zavedanje o pomenu znanja, kulture, jezika ter ob tem tudi o nujnosti povezovanja in sodelovanja ljudi, humanosti, solidarnosti, kar naj bi prispevalo k spreminjanju stvari na bolje. »Predvsem želimo, da bi se začeli zavedati vrednot, za katere včasih pravimo, da so se izgubile. Morda so se samo spremenile in jih želimo postaviti nazaj na zemljevid pri vsakem posamezniku,« je na predstavitvi knjige Odtisi -srce in um Slovenije dejala ravnateljica OŠ Lava mag. Marijana Kolenko, ki je tudi povezovala pogovor s tremi gosti, ki so z mnogimi drugimi uglednimi osebnostmi iz sveta politike, gospodarstva, šolstva, novinarstva, znanosti in umetnosti prispevali delček razmišljanj za šesto Rastočo knjigo. V pogovoru so tako sodelovali mag. Viktor Krajnc, upokojeni brigadir in veteran vojne za Slovenijo, Lorena Hus, neutrudna članica Lions kluba Celje, Slovenka po duši, a po rodu iz Dalmacije, in Edvard Kužner, ugleden predavatelj, predan gastronomskemu področju. Šesta knjiga je nastala kot nekakšen pomnik ob tridesetletnici samostojne države Slovenije. V njej se prepletajo razmišljanja otrok, staršev, zaposlenih ter odličnih gostujočih peres. Slednji so dodali svoja bogata spoznanja, dolgoletne izkušnje ter kritične misli. V knjigi so tudi številne risbe in fotografije mladih, kot rdeča nit zapise spremljajo slovenski ornamenti iz bogate zapuščine Jožeta Karlovška. Marijana Kolenko: »Škoda, da v teh časih na glas govorijo nepravi ljudje. Prav je, da so tudi takšni večeri, ko govorimo o dobrih stvareh. Eno od smeri Rastoče knjige predstavlja ravno širjenje dobrega in pozitivnega.« Spomini in dosežki Ker je letošnja knjiga posvečena tridesetletnici samostojne Slovenije, je bil v tem duhu zastavljen tudi večer v muzejski kavarni, ki mu je prisluhnilo številno občinstvo. Kako se vsi trije spominjajo takratnih časov? Viktor Krajnc, ki je v času osamosvajanja opravljal pomembno nalogo poveljevanja štabu teritorialne obrambe za zahodno Štajersko, je bil eden tistih, ki je imel srečo, da je lahko sodeloval pri tem pomembnem zgodovinskem dogodku, kot je dejal. »Zame je bila to velika preizkušnja, saj prej nisem poveljeval tolikšnemu številu ljudi.« Lorena Hus, ki je že pred prelomnimi dogodki živela in delala v Sloveniji, je bila vzhi-čena nad tem, da je z glasovanjem na plebiscitu dala svoi Za razvoj človeka in družbe sta pomembni tudi kultura in umetnost, poudarja gibanje Rastoča knjiga. Zato so mladi glasbeniki poskrbeli tudi za tovrsten del večera: Nika Oman je zapela ob spremljavi Monike Žuran, učiteljice glasbe v OŠ Lava (na sliki), kasneje se jima je pridružila še violinistka Ema Kramer. Mag. Viktor Krajnc: »Hiter tempo razvoja nas je pripeljal do pozabljanja in sprememb vrednot.« prispevek k osamosvojitvi. »Prevevali so me seveda tudi strahovi, saj sem imela novorojenčka, s katerim sem v bunkerju preživela alarm zaradi nevarnosti zračnega napada. S seboj sem vzela vso hrano, oblačila, ne pa tudi vode ...« se je spominjala. Zanimiv je tudi spomin Edvarda Kužnerja, ki se je z družino takrat vselil v novo hišo in se odločil, da bo kar na stopnicah čakal, kaj bo, ko se je družina ob alarmu zatekla k sosedom v klet. Vrednote, ki se izgubljajo Če je osebna bilanca gostov, ko so ugotavljali, kaj jim je uspelo v minulih treh desetletjih, več kot pozitivna, z dosežki Slovenije niso tako zadovoljni. »Takrat smo rekli, da bomo postali druga Švica, kar se ni zgodilo. A niti ni treba, pomembneje je, da bi ustvarili edinstveno Slovenijo, da bi bili enotnejši in da bi skušali najti skupne cilje. Uspehov, ki smo jih pred tridesetimi leti dosegli, ne bi bilo brez enotnosti in sodelovanja,« je poudaril Viki Krajnc, ki ga žalosti, da se še vedno delimo. Dokler tega ne bomo premagali, bomo imeli težave. Tako kot gibanje Rastoča knjiga spodbuja temeljne vre- Lorena Hus: »Uspelo mi je postati Slovenka in ostati Dalmatinka.« dnote, se po njih v svojem življenju ravnajo tudi trije sogovorniki. Katere dajejo na prvo mesto? Edvard Kužner je kot poznavalec gastronomije opozoril, da med večjimi vrednotami odnos in spoštovanje do hrane, pri čemer se bistvo tovrstne vzgoje začne ob domači mizi. V šolah lahko to nadgradijo in pomagajo, da otroci zrastejo v zdrave ljudi. Prav zdravje je namreč za mnoge na prvem mestu, tudi za Lo-reno Hus, ki je poudarila tudi spoštovanje staršev in starejših ter tradicije. »Ena pomembnih vrednot je spoštovanje drugih in ne njihovo poniževanje, saj s tem ponižaš tudi sebe.« »Svoboda mi zelo veliko pomeni, še zlasti ob dogajanju v svetu, kjer mnogi živijo v vojnih razmerah,« je izpostavil Krajnc. Znanja ni mogoče vzeti Ob tem so vsi trije poudarili, da imamo v Sloveniji veliko priložnosti, kar mnogi že dokazujejo na vseh področjih življenja. »Vesel in zadovoljen sem, ko slišim za dosežke. Čeprav smo majhni, smo v svetu prisotni. Morda se tega premalo zavedamo in mladih ne spodbujamo dovolj k temu, da je pred njimi prihodnost in da Edvard Kužner: »Kot gostinski pedagog se nisem posvečal zgolj stroki, ampak tudi temu, da sem mladim tudi z vrednotami dal popotnico za življenje.« se splača delati ter učiti,« je dejal Viki Krajnc. Na pomen znanja in učenja je opozorila tudi Lorena Hus. »V življenju vam lahko vzamejo vse, le znanja ne. Šolajte svoje otroke, starejši jim prenašajte svoja znanja, spodbujajte jih k učenju in k temu, da bodo najboljši. Povprečnost ni dovolj,« je pozvala poslušalce. »Z znanjem lahko odpremo pot lokalni skupnosti za nekaj več in nekaj boljšega,« je prepričana. Posameznik lahko skupnosti veliko da, če je usmerjen pozitivno, če se ne zadovolji z vlogo pasivnega državljana in čaka, da bo nekdo naredil nekaj za dobrobit skupnosti, pa je za konec pogovora povzel gostitelj, direktor muzeja dr. Tonček Kregar. »Od vsakega odgovornega in razmišljujo-čega človeka se pričakuje, da bo nekaj prispeval tudi k skupnosti. Dobra dela so tisto, kar šteje. Ko govorimo o tridesetih letih Slovenije, mislim, da smo naredili ogromno, da smo izkoristili edinstveno zgodovinsko priložnost in da smo dobro vedeli, česa si ne želimo, ob čemer smo le slutili, kaj hočemo, a smo se na tej poti malo izgubili. Občutek za javno dobro manjka in tudi v tem vidim poslanstvo Rastoče knjige.« Foto: Andraž Purg - GrupA 34 SLOVENSKA LEPOTA Po odlični uvrstitvi na prestižnem tekmovanju so se ji odprla vrata v svet mode Mozirjanka med izbrano deseterico lepotic sveta »Če dekletu daš prave čevlje, lahko osvoji svet,« je znana misel lepotne ikone Marilyn Monroe. Več kot očitno si je 22-letna lepotica Toja Skok obula prave. Na prestižnem svetovnem tekmovanju World Top Model, ki je bilo decembra v Rimu, se je namreč uvrstila med deset finalistk. Tako visoka uvrstitev na lepotnem tekmovanju ni uspela še nobeni Slovenki. Čeprav so se ji že odprla marsikatera vrata v svet mode, Toja z odločitvami ne hiti, ampak se raje prepušča toku življenja. MONIKA OSET »Bila sem zelo vesela, saj je uvrstitev med prvih deset na takšnem tekmovanju res velik dosežek. V tistem trenutku nisem čisto dojela, kaj se dogaja. Šele čez nekaj »Življenja nimam rada točno določenega in načrtovanega, saj je lahko zelo nepredvidljivo. Verjamem, da se bo zgodilo, kar se mora.« dni sem se začela bolj zavedati vsega skupaj, še posebej ko sem se vrnila domov in začela prejemati ogromno čestitk z vseh strani,« o občutkih po razglasitvi finalistk pravi Sko-kova. Naključna odločitev, ki ji je spremenila življenje Prve korake v svet mode je Toja naredila že v osnovni šoli, ko je obiskovala eno od manekenskih šol, vendar je željo po modnih pistah kmalu opustila: »Takrat me lepotni svet in delo v tej panogi nista preveč zanimala, zato se temu nisem več posvečala.« Ponovno se je nato navduši- ko je februarja izpolnila prijavo na World Top Model. »Na tekmovanje sem se prijavila čisto naključno in brez večjih pričakovanj,« se spominja simpatična Mozirjanka. »Veliko ljudi mi je govorilo, da bi bila zelo primerna za ta posel predvsem zaradi višine in postave.« Zaradi radovednosti je zagrabila priložnost, ki se ji je ponujala. Odločitev za udeležbo se je izkazala več kot odlična. Zbor lepotic pri južnih sosedih Tekmovanje World Top Model je organizirano najprej na državni ravni, ko se prijavljena dekleta od februarja do septembra udeležujejo fotografiranj in snemanj: »V tem obdobju organizatorji ocenjujejo vsa dekleta glede na njihovo zavzetost in predanost delu ter končne fotografije.« Septembra sledi modna revija, kjer razglasijo končno zmagovalko in dve spremljevalki, decembra isto leto se zmagovalka udeleži svetovnega tekmovanja. »V mojem primeru je bilo malo drugače, saj se je tekmovanje zamaknilo za eno leto zaradi epidemioloških razmer.« »V življenju mi je zelo pomembna prijaznost do sočloveka. Že tako se dogajajo grozne stvari, zato se mi zdi pomembno, da smo vsaj drug do drugega razumevajoči in strpni. To je najmanj, kar lahko storimo za boljši svet, saj se spremembe začnejo v Tako se je Toja pred približno mesecem odpravila v Rim. Svetovno »Verjamem, da se bo zgodilo točno to, kar se mora, in me vodilo po pravih poteh,« pravi Toja Skok, ki poleg peke rada prosti čas nameni tudi risanju ali ga preživlja s svojo psičko Lili. SLOVENSKA LEPOTA 35 Toja je končala gimnazijo v Celju in študirala v višji strokovni šoli za gostinstvo in turizem v Velenju. Čemu bi se rada posvetila v prihodnosti, še ne ve, saj se rada prepušča toku življenja. WORLD TOP MODEL © FIORE TONDl PRODUCTION IN PARTNERSHIP WITH T T TV 71 AESTHETIC MEDIC WTm Kriteriji za World Top Model so zelo visoki, zato se ga ne more udeležiti vsako dekle: »Zahtevana višina je vsaj 172 centimetrov, potrebna pa sta še spretnost pred objektivom in predvsem ' ivna odlik to izjemno značaj, katerega glavna odlika je delavnost, saj j zahtevno delo.« tekmovanje traja štiri dni, od tega so prvi dnevi namenjeni pripravam na končni izbor. »Večinoma smo te dni po-merjale obleke in se učile potek finalnega večera.« Zadnji dan tako sledi razglasitev zmagovalke, ki podpiše pogodbo z italijansko modno agencijo. Tokrat je največ točk in s tem prvo mesto na World Top Model osvojila Rusinja Sofia Tsefyaritskaya, poleg naše Toje so se med prvih deset uvrstile tudi lepotice s Hrvaške, iz Črne gore, s Poljske, iz Namibi-je, Urugvaja, Etiopije in dve Američanki. Lepotna merila zanjo niso težava Za udeležbo na tekmovanjih za najboljši model na svetu je treba ustrezati merilom, predvsem sta pomembni telesna višina in teža. »Načeloma imajo točno opredeljen razpon telesnih lastnosti. V Sloveniji sicer spregledajo tudi kakšen centimeter, kasneje na svetovnem tekmovanju pa so glede tega strožji.« 179 centimetrov visoka Slovenka z zadostitvijo pogojem ni imela težav, pri čemer ji pomagajo tudi dobri geni. »Glede postave imam precej sreče, saj se mi ne glede na to, kaj in koliko pojem, to kasneje ne pozna na tehtnici.« Tako se lahko kdaj pregreši tudi z mani zdravo hrano, kar ji kot strastni ljubiteljici peke peciva pride še posebej prav. Občasno se sicer ukvarja z vadbo doma, predvsem se je krepitvi mišic posvetila pred udeležbo na tekmovanju. »Za takšno delo je pomembno, da imamo nekoliko krepkejše noge in hrbet.« Poskrbeti mora tudi za lepo kožo, pri čemer prisega na pitje veliko vode in pravilno uporabo kozmetike. »Najbolj pomembna je predanost delu.« Odskočna deska v svet mode »Biti del tega tekmovanja je krasna izkušnja in enkratna priložnost za pridobivanje izkušenj, poznanstev ter prepoznavnosti. Je odlična odskočna deska za vse, ki se vidijo v tem poslu,« pravi 22-letnica. In res je naziv finalistke na tako prestižnem tekmovanju že obrodil sadove. »Največja pridobitev je povabilo na milanski teden mode, ki bo februarja. Dobila sem že tudi nekaj povabil za delo v tujini.« Ali bo svojo kariero gradila v tujini, še ne ve, saj bi najprej rada videla, kako se bo počutila v Milanu. »Verjamem, da se bo zgodilo točno to, kar se mora, in me vodilo po pravih poteh,« še dodaja Skokova, ki poleg peke rada prosti čas nameni tudi risanju ali ga preži- vlja s svojo psičko Lili. Želi si, da bi nekoč delala, kar jo veseli, čeprav to morda ne bo v svetu mode. »Odprte si puščam vse možnosti, a vseeno je moja uvrstitev dosežek, na katerega sem lahko zelo ponosna in mi bo ostal v spominu.« Niso vsa lepotna tekmovanja enaka »World Top Model je tekmovanje za modele, ki se želijo ukvarjati s tem poslom, hoditi na snemanja, fotografiranja in modne revije, medtem ko se pri tekmovanju za mis sveta delo konča, ko se konča tekmovanje,« razliko med lepotnima tekmovanjema pojasni Skokova. Glavni kriteriji za nabor točk pri tekmovanju, ki se ga je udeležila Mozirjanka, so višina, te- lesne mere, odnos do dela ter fotogeničnost, medtem ko pri izboru za mis sveta odločilno vlogo igra videz, simpatičnost osebe. »Nekako velja, da lahko vsak model postane mis, medtem ko lahko le redkokatera mis postane tudi model.« Tekmovanje World Top Model traja že od leta 1990, ko so ga prvič izvedli v švicarskem Züri-chu. V naslednjih dvajsetih letih je bil organiziran še v Milanu, Monte Carlu, Berlinu, Palmi de Mallorci, Zanzibarju, Pragi, Budimpešti in še kje. Organizatorji pa si želijo, da bi, kot je Cannes pomemben za filmsko industrijo, London postal mesto vsakoletnega izbora za najboljši top model na svetu. Foto- osebni arhiv V mesecih tekmovanja so se pojavile priložnosti za dodatna fotografiranja, ki sicer niso obvezna, a so priporočljiva. »Ocenjevalna ekipa tako vidi, koliko oseba res želi delati v svetu mode.« 36 DRUŽINSKA TRADICIJA Silva Čas je mesnico z očetom Ivanom Boršičem ustanovila leta 1989, a njeni zametki posredno segajo še precej dlje v preteklost. Danes dejavnost nadaljujeta njena sinova Boštjan (desno) in Damjan Čas. Družina Čas zvesta mesarstvu že več desetletij Bila je ena prvih žensk, ki se je lotila mesarstva Za marsikoga ni božično-novoletnih praznikov brez Časo-vega tatarskega bifteka. Spet drugi med velikonočnimi prazniki prisegajo na njihovo prekajeno šunko. Zadnjih nekaj let sta mesnica in predelava mesa v rokah Boštjana Časa, pred tem sta bili vse od osamosvojitve Slovenije pod budnim očesom njegove mame Silve, ki ji kot mesarici v pretežno moški družbi zagotovo ni bilo lahko. A ji je - najprej ob podpori njenega očeta Ivana Boršiča in kasneje še moža Ervina Časa - uspelo. Blagovna znamka Čas je postala širše prepoznavna v celotni regiji in je danes sinonim za slovensko kakovost. ŠPELA OŽIR »Pri nas prodajamo in predelujemo izključno slovensko meso. Poskusili smo tudi že drugega, a smo spoznali, da je domače najbolj kakovostno in ima najboljši okus. Izdelkom ne dodajamo umetnih aditivov, temveč izključno naravne začimbe, kot so sol, poper, bazilika, rožmarin in podobno,« nekaj njihovih skrivnosti izda direktor podjetja Boštjan Čas, ki je že kot desetletnik staršem pomagal v domači mesnici, a kot se danes spominja, bi takrat raje počel vse drugo kot to. Počasi se je to spremenilo, saj mu je bilo z vsakim letom tovrstno delo bliže. V njem je videl vedno več izzivov, v glavi je imel vedno več idej, kako zagotoviti čimbolj kakovostne izdelke. Vse to je nadgradil s srednjo mesarsko šolo in kasneje pridobil še naziv inženir živilstva. »Mladi mesarji so zelo cenjeni. Če so pridni in se dobro znajdejo, njihove plače ne zaostajajo veliko za tistimi, ki jih imajo zdravniki začetniki,« pojasni Boštjan Čas. Danes se njegov dan začne ob šestih zjutraj, ko z drugimi mesarji v predelovalnem obratu v Žalcu piše zgodbo Mesarstva Čas. Pomembno vlogo pri tem ima zagotovo še vedno njegova mama Silva, ki se rada pošali, da kljub Silva Čas: »Najmanjša težava je bilo narediti izdelek in ga prodati. Največja težava je bilo dobiti od stranke denar.« Družina Čas meso kupujejo izključno v Sloveniji, kljub temu da je, kot ocenjuje Boštjan, od uvoženega dražje za šestdeset odstotkov, a je za toliko ali celo več tudi bolj kakovostno. Silva se rada pošali, da kljub upokojitvi dela toliko, kot je na začetku samostojne podjetniške poti leta 1989. DRUŽINSKA TRADICIJA 37 In po katerem mesu sicer Slovenci najraje posegamo? Silva Čas, ki se z mesarstvom ukvarja že od leta 1967, pravi, da se je to v različnih obdobjih precej spreminjalo. »Najbolj pomembno je, da je osnova - torej meso - dobra. Če ni, lahko mesar doda ne vem kakšne sestavine, a izdelek ne bo dober,« pravi direktor Boštjan Čas. upokojitvi dela toliko, kot je na začetku samostojne podjetniške poti leta 1989. Pomemben člen je tudi najstarejši sin Damjan, ki z bratom Boštjanom opravi glavnino dela v predelovalnem obratu. Kljub temu da mesarjev na trgu primanjkuje, jima je uspelo najti mlado izučeno delovno silo, ki je po Boštjanovih besedah posebej pomemben člen v podjetju. »Mladi mesarji so zelo cenjeni. Če so pridni in se dobro znajdejo, njihove plače ne zaostajajo veliko za tistimi, ki jih imajo zdravniki začetniki,« pravi. Ko tatrski biftek »dela vrsto« Družina Čas meso kupuje izključno v Sloveniji, kljub temu da je, kot ocenjuje Boštjan, od uvoženega dražje za šestdeset odstotkov, a je za toliko ali celo več tudi bolj kakovostno. Med njihovimi izdelki zagotovo izstopa tatrski biftek, ki je med najbolj iskanimi v božično-novole-tnem času, ko se pred njihovo prodajalno vije vrsta strank. Nič manj niso priljubljeni njihovo prekajeno meso v velikonočnem času, telečje hrenovke, kranjske in suhe klobase, paštete ... V njihovi trgovini v zahodnem delu Žalca jih prodajajo individualnim strankam, medtem ko mesne izdelke zagotavljajo tudi za okoliške vrtce in šole. »Ne prijavimo se na noben javni razpis, ker na njem nismo konkurenčni, saj lahko drugi dobavitelji uvoženo meso prodajo po bistveno nižji ceni. Vzgojno-izobraže-valni zavodi imajo na voljo določeno vsoto denarja, ki ga porabijo za nakup hrane od lokalnih ponudnikov, in to je naša priložnost,« pojasni direktor. In po katerem mesu sicer Slovenci najraje posegamo? Silva Čas, ki se z mesarstvom ukvarja že od leta 1967, pravi, da se je to v različnih obdo- družina je ostala povezana z mesarstvom, saj se je z mesarjem poročila njegova hči, Silvi-na mama. »Moj oče je izhajal iz Pristave. Ker je odraščal v družini z devetimi otroki, med katerimi je bil najstarejši, je moral zelo zgodaj oditi od doma. Kot štirinajstletnik se je prišel za mesarja učit v Petrovče, kjer je spoznal mojo mamo. Spominjam se, da je večkrat pripovedoval, kako je kot mlad fant nad tovrstnim delom že skoraj obupal, ko je moral delati od zgodnjega jutra do poznega večera. Vztrajal je, ker mu ni preostalo ko je oče v njej službovat kot poslovodja.« Prva v vrsti legendarna Špilca Družbene razmere so bile na prelomu iz osemdesetih v devetdeseta leta naklonjene nastajanju manjših zasebnih podjetij. Temu je sledila takrat sedemintridesetletna Silva ob podpori takrat že upokojenega očeta. V družinski zgradbi ob Mariborski cesti je leta 1989 odprla mesnico Špilca. »Bila sem ena prvih žensk, ki smo se lotile mesarstva. Zaradi narave dela - več- pozidali novega. »V devetdesetih letih smo dejavnost nenormalno širili. Po letu 2000 so prišli povsem drugi časi. Pojavljati so se začela trgovska središča in za stranke manjše trgovine ter mesnice niso bile več tako zanimive. Svoje je naredila štiripasov-nica na Mariborski cesti, zaradi katere so lahko stranke v našo celjsko poslovalnico z avtomobilom prišle zgolj z ene strani,« pripoveduje Silva, ki s soprogom ni sedela križem rok, temveč se je prilagodila novim časom, ki so bili manjšim družinskim mesnicam manj naklonjeni. Opustila sta dejavnost v Celju in Petrovčah ter se posvetila mesnici v Žalcu, kjer ostajajo še danes, ko družinske mesnice ponovno doživljajo razcvet, saj stranke vedno bolj cenijo domačnost in sledlji- vost, ki jo prinašajo manjše poslovalnice. »Že leta 1995 smo vedeli, od katerega rejca je katero meso, a to takrat nikogar ni zanimalo. Danes je povsem drugače. Ljudje vedno bolj cenijo domače, vedno bolj se zanimajo za izvor blaga, kar je že ves čas ena naših največjih konkurenčnih prednosti,« še Silva dodaja ob koncu. Foto: Andraž Purg - GrupA »Že leta 1995 smo vedeli, od katerega rejca je katero meso, a to takrat nikogar ni zanimalo. Danes je povsem drugače. Ljudje vedno bolj cenijo domače, vedno bolj se zanimajo za izvor blaga, ■ «v v v • I • v • • a a i v •■ a a • kar je ze ves čas ena naših največjih konkurenčnih prednosti,« pojasni Silva. bjih precej spreminjalo. »Med Slovenci je bila nekoč najbolj priljubljena svinjina, nato je prišlo obdobje puranjih prsi, malo kasneje še piščančjih. Danes je v ospredju govedina, ki smo jo nekoč uporabljali le za govejo juho, golaž in zrezke v omaki, medtem ko so jo v zahodnih državah že od nekdaj pripravljali na več načinov. V zadnjih letih jih Slovenci vedno bolj posnemamo. Zelo priljubljeni so takšni ali drugačni >stejki<.« Več generacij mesarjev Silva Čas je mesnico z očetom Ivanom Boršičem ustanovila leta 1989, a njeni zametki posredno segajo še precej dlje v preteklost. Prvi se je z mesarstvom ukvarjal že njen ded po mamini strani. Drugo svetovno vojno je preživel v Nemčiji in ko se je po njenem koncu vrnil domov, v takratni novonastali državi ni dobil službe mesarja, temveč se je zaposlil na železnici, kjer je ostal do upokojitve. Njegova drugega,« se očetove zgodbe spominja Silva in dodaja, da je delo mesarjev lahko zelo težavno, še bolj je bilo to izrazito nekoč. »Znajti so se morali v celotnem postopku, od začetka do konca. Ista oseba je delala v nabavi, klavnici, predelavi in mesnici. Danes je to ločeno.« Njen oče se je kasneje zaposlil v Celjskih mesninah, kjer je leta 1967 prve izkušnje v delikatesi začela nabirati tudi Silva. »Stari oče in mama sta živela v hiši na Hudinji. Direkcija za infrastrukturo jo je v sedemdesetih letih zaradi gradnje obvoznice porušila. Moj oče je bil na to območje in mesarstvo tako navezan, da je ob Mariborski cesti kupil zgradbo, kjer je do-movala mesnica s petdesetletno tradicijo. Celjske mesnine so jo vzele v najem, medtem krat je namreč treba dvigniti precej težek kos mesa, ga razsekati in razrezati - gre za povsem moški poklic. Delo je v mrzlem prostoru in tesno povezano z vodo, zaradi česar precej trpijo roke. Imela sem srečo, da sem ves čas delala predvsem v mesnici.« Sledilo je pestro desetletje širjenja dejavnosti. Najprej so obnovili in dozidali prostore ob Mariborski cesti. Leta 1993 so odprli mesnico in kasneje še manjši predelovalni obrat v Žalcu, kjer so mesnico poimenovali po moževem priimku Čas. Leta 1994 so v najem vzeli še mesnico v Petrovčah, ki se je kasneje preselila v blagovnico Bala. Ker manjši obrat za predelavo mesa v Žalcu ni več ustrezal vsem pogojem, so zraven mesnice leta 1998 »Naš slogan - Čas je zlato in dobro meso - si je, ko smo v Celju odprli mesnico, zamislil nekdanji direktor Novega tednika in Radia Celje ter naš prijatelj JoZe Cerovšek,« pravi Silva Čas. Kljub temu da mesarjev na trgu primanjkuje, jima je uspelo najti mlado izučeno delovno silo, ki je po Boštjanovih besedah posebej pomemben člen v podjetju. 38 PODJETNO IN POGUMNO Velik izziv je bil obnoviti pohištvo in opremo. Predhodni najemnici sta namreč celoten lokal prelepili z belimi in Čeprav še vedno vodi tudi podjetje, kjer se ukvarjajo s talnimi označbami in drugimi gradbenimi deli, Žana trenutno večino časa namenja delu v lokalu. Verjame, da bo kmalu uspela ustvariti skupino zaupanja vrednih zaposlenih s črnimi nalepkami. Kipi, ki zdaj spet krasijo pub, so dolgo ležali v kleti, zato jih je bilo treba povsem obnoviti. in se spet posvetila delu v podjetju. Celju vrnila lokal z dušo Prostor, kjer se srečujemo s prijatelji Mnogi Celjani se verjetno še spomnijo nekoč priljubljenega lokala ob Ljubljanski cesti, kjer so lahko ob dopoldnevih spili dobro kavo in zvečer v prijetni družbi ter ob ritmih džeza pokušali različna piva. Po letih predelav in samevanja je malo pred lanskim božičem lokal spet zaživel v prvotni podobi. Za to je najbolj zaslužna mlada nadebudna podjetnica Žana Blasutto, ki se je ob podpori partnerja in družine v času epidemije koronavirusa podala na pogumno podjetniško pot. Še preden se je dobro zavedala, v kaj se je spustila, je dejala: »Ne bo lahko. Ne bo kratko. Ne bo preprosto. A bo iskreno. To obljubim.« Temu skuša slediti vsak dan in kot pravi, zaupa čarovniji novih začetkov. bi nekoč imela tudi svoj lokal. Najraje v Celju. Mestu, ki ga ima preprosto rada. Čarovnija novih začetkov Še pred epidemičnim valom je naredila načrt in se »Spoznala sem veliko novih ljudi, srečala veliko starih, s katerimi sem izgubila stike, ugotovila, da imam podporo najbližjih, ki vedo, da sem >nora<, ampak me imajo kljub temu radi.« LEA KOMERICKI KOTNIK Podjetniški izzivi in tveganja Žani Blasutto sicer niso neznani. A je področje gostinstva zanjo povsem novo. Na samostojno podjetniško pot se je podala še zelo mlada. Idej, kaj početi in ponuditi je imela veliko in zato sta se s partnerjem Gregorjem Topolovcem podala na svoje in ustanovila podjetje, ki je ponujalo temeljite obnove stanovanj in hiš - od gradbenih do zaključnih del. »Povpraševanja je bilo veliko,« se spominja 31-letna podjetnica, ki je bila leta 2015 tudi že kandidatka za Mlado podjetnico leta. Ker se je takratna uigrana ekipa počasi razkropila po svetu, sta se s partnerjem preusmerila k cestam in ustanovila podjetje za talne označbe in prometno opremo, ki je še vedno njuna osnovna dejavnost. Ves čas pa si je Žana želela, da odločila, da je to pravi čas za nov začetek. Seveda se ji takrat še sanjalo ni, da bo v naša življenja posegla epidemija, ki bo marsikaj postavila na glavo. Po kratkem iskanju je zasledila, da je možen najem lokala, kjer je nekoč domoval Jazz Pub Celje. Vanj je rada zahajala kot srednješolka. Z menjavo lastnikov se je spremenila tudi podoba lokala. Ko je po dolgem času ponov- lokalu, ki je umrl, ker je izgubil dušo,« se Žana spominja prvega ponovnega srečanja s prostorom, ki ji je bil nekoč tako ljub. Čeprav je bilo vse drugače, si je v le nekaj minutah v glavi že izrisala novo podobo lokal. »Sem Celjanka po srcu in duši, zakaj ne bi svojemu mestu vrnila najlepšega lokala?« se je vprašala. Odločena, da bo s partnerjem in z najboljšo prijateljico spisala »Želim si, da bi prenovljen Jazz Pub Celje postal prostor, kjer se srečujemo s prijatelji, kjer se tkejo nova poznanstva in rojevajo ljubezni.« no vstopila v lokal, je obnemela. Žalostna in razočarana. »Bolelo me je srce. Nekoč se mi je zdel to najlepši lokal v Celju. Nekaj srednješolskega časa sem preživela tu v zgornjem nadstropju. Spomini so prišli na dan. Stala sem v novo dobro zgodbo knežjega mesta. »Čeprav smo vedeli, da ne bo lahko, smo se odločili, da bomo Celju vrnili prostor za druženje, >kofet-kanje< in dobro pivo,« pravi sogovornica. Želim, hočem, zmorem Žana verjame, da se vse zgodi z razlogom, čeprav ga velikokrat ne uvidimo zlahka. Kot ni bila lahka pot do ponovne obuditve Jazz Puba. »Vmes smo preživeli tri karantene, naleteli na tisoč in eno težavo, malo pred odprtjem me je zapustila še oseba s katero sva sanjali o skupnem lokalu. Takrat sem stala v prostoru, ki je počasi dobival novo, pravo podobo, hkrati se me je loteval občutek obupa, zloma,« razlaga. Ko je bilo najtežje, ko se je vprašala, ali dela prav in ali ni morda vse skupaj malo preveč noro, ji je ob strani stal Gregor. Bil je njena moralna opora in hkrati vodja vseh prenovitvenih del. »Še vedno sem si želela to. Hotela sem zelene stene, slike, zlate lučke, rumene fotelje, črna stranišča. Vztrajala sem. Pustila sem pisarno, posel, včasih tudi prijatelje. Z vsem srcem sem se potopila v ta projekt. In danes sem resnično hvaležna, da sva z Gregorjem zbrala ves ta pogum,« pravi, medtem ko sedi v rumenem fotelju, gleda zelene stene in srka dobro kavo, ki jo je v svojem lokalu pripravila sama. Slike na steni ji govorijo, da je naredila prav. Pritrjujejo ji gostje, ki nemalokrat z radovednostjo odprejo vrata. Prostor za srečevanja Žana si želi, da bi sčasoma prenovljen Jazz Pub ponovno postal prostor za druženje, dobro pivo, izbrano pijačo in odlično glasbo. Ker želi priti do ljudi, za toplejši del leta načrtuje večere ob živi glasbi. »Idej, kako dopolniti ponudbo in oživiti prostor, je veliko, enako veliko ali celo še več je v teh časih tudi preprek, a se ne damo. Verjamemo v dobro zgodbo,« pravi. Hkrati se zaveda, da lahko srečen konec spiše le s pomočjo ljudi. Prvi odzivi so res neverjetno pozitivni in šele v zadnjem mesecu je spoznala, da v svojih sanjah ni sama. Foto: Andraž Purg - GrupA Življenje piše resnično neverjetne zgodbe. Ene vesele, druge žalostne. Nekatere so zapisane s črkami, ki zabolijo in ostanejo. Hkrati odstrejo vpogled v človeško dušo in nas učijo, kaj je v življenju resnično vredno. »Sedim v svojem kotičku, pijem kavo in gledam skozi okno. Sončni žarki padajo na teraso, iz zvočnikov se slišijo božične pesmi v džezovski preobleki. Pristopi starejši moški, ki je vidno utrujen, z odprto bundo in s šalom okoli vratu. Zebe ga. Stoji, posluša in se ne premakne. Spogledava se in se drug drugemu nasmehneva. Pristopim k njemu, ga prijazno pozdravim in mu ponudim pomoč. On se prestraši in negotovo reče, da gre, ker ne želi motiti. Pogledam ga v oči, se mu nasmehnem, se ozrem po takrat praznem lokalu, ko reče: >Božič je, šel sem mimo, ampak ta glas, moral sem se ustaviti. To je bila najljubša pesem moje žene. Žene, ki je umrla lani zaradi covida, v bolnici. Sama. Zdaj sem jaz ostal sam.< Oči se mi orosijo in povabim ga na kavo. Začutim njegovo zadrego in željo hkrati. Povabim ga, naj vstopi: >Nama bom skuhala kavo,« rečem. Vidno mu zaigra srce. Iz zvočnikov se še vedno sliši Ellin glas, ko pijeva kavo in klepetava. Uživa. Čez čas vstane, se zahvali in vidno zadovoljen odide z rahlo solznimi očmi. Komaj se obleče, stopi do vrat in reče: >Če bi bilo več takšnih ljudi, kot ste vi, bi bil svet lepši. Lepo je bilo, prišel bom naslednji teden, takrat bom plačal. To je lokal z dušo, kjer oživijo spomini. Tudi če si star, si dobrodošel.< Posluša še zadnji >komad<, mi zaželi lepe praznike, lep dan in gre,« Žana pove eno od srčnih zgodb, ki ji je v tem času doživela. DROBEC ZGODOVINE 39 Zbirko dopolnjujejo številne fotografije s podpisi in posvetili kraljeve družine. S podpisi Urške Žolnir, Tadeja Pogačarja, Tima Gajserja in številnih drugih je dopolnjena filografska zbirka ljudskega Portret princa Andreja, ki ga je Nani Poljanec prejel v zapuščini princese Eve muzeja oz. zbirka podpisov. Domoznansko zbirko po novem bogatita še dva redka kozarca. Prvi je iz obdobja med Marije, je leta 1950 naslikal angleški dvorni slikar sir Herbert James Gun. letoma 1820 in 1825, drugi iz leta 1850. Nani Poljanec z zgodovinarjem dr. Petrom Mikšo, v ozadju je doprsni kip kralja Aleksandra. Nani Poljanec: »Zelo sem hvaležen sinu in hčeri princese Eve Marije Karađorđević, da sta spoštovala njeno poslednjo željo in mi poslala predmete, ki jih je namenila muzeju, za katerega skrbim. Glede na to, da me nista še nikoli videla, bi lahko vse skupaj zamolčala.« Prenovljene zbirke Ljudskega muzeja Rogaška Slatina ■ V I ■ njo zeljo Princesa s posled obogatila muzej Ni vsakomur dano, da bi lahko po telefonu klepetal s princeso, z naslednico kraljeve družine. To je po zaslugi skrbi za ohranjanje spomina na družino Karađorđe-vić uspelo zbiratelju in vsestranskemu ustvarjalcu Aleksandru Stanislavu Jurkoviču oz. Naniju Poljancu. Njegov ljudski muzej s tremi tematsko zaokroženimi zbirkami je od leta 2012 na ogled v Aninem dvoru v Rogaški Slatini. Poljanec pravi, da je muzej, za katerega skrbi, živi muzej. Od odprtja pred desetletjem je bila postavitev deležna že petih večjih prenov. Zadnji je botrovalo presenečenje, ki je s pomočjo pošte pripotovalo iz Palm Springsa v Kaliforniji. TINA STRMČNIK Nanija Poljanca zgodovina Rogaške Slatine zanima že od malih nog. Prvi muzej je bila kar njegova soba. Z leti se je njegovo zanimanje za nove teme le še krepilo. Odkar so predmeti, ki jih zbira, na ogled v domoznanski zbirki oz. tako imenovanem ljudskem muzeju v Aninem dvoru v Rogaški Slatini, je ena od zbirk posvečena kraljevi dinastiji Ka-rađorđević, ki je na Balkanu vladala med letoma 1811 in 1945. Kralj Aleksander je na slovenska tla prvič stopil prav v tem zdraviliškem kraju, ki ga je obiskal leta 1909. Poljancu je uspelo navezati stike z različnimi člani omenjene družine. Med drugim je spletel poznanstvo s princeso Evo Marijo Karađorđević, tretjo ženo princa Andreja Karađorđevića. Ta princ je bil najmlajši sin kralja Aleksandra in kraljice Marije, rojen je bil leta 1929 v Sloveniji v dvorcu Suvobor, ki je danes znan kot Vila Bled. Telefon je skoraj pregorel Zbiratelj in vsestranski ustvarjalec iz Rogaške Slatine se je z Evo Marijo Karađorđe-vić prvič slišal leta 2009. Prijateljstvo z njo je trajalo približno desetletje. »Princesa je bila Nani Poljanec: »Hkrati ustvarjam več različnih projektov in velikokrat se izkaže, da moj trud ni zaman. Odpira mi najrazličnejša vrata in tako je moje delo poplačano. Da sem prejel predmete princa Andreja od njegove žene, članice kraljeve družine, je zame velika čast.« bolj zaprtega značaja, redko-koga je spustila blizu k sebi. Ko je videla, kaj kot zbiratelj počnem, da bi ohranil spomin na njeno družino, mi je postala zelo naklonjena,« je povedal. Prav zaradi njunega dobrega razumevanja je naslednica te jugoslovanske kraljeve družine ljudskemu muzeju že pred leti podarila frak princa Andreja in še nekaj drugih predmetov, ki so del zbirke. Znanstvo na različnih celinah je ostajalo živo predvsem po zaslugi telefonskih pogovorov. »Ni osebe, s katero bi se po telefonu pogovarjal tako veliko, kot sem to počel s princeso Evo Marijo. V desetih letih sva vsak na svoji strani slušalke preživela približno 250 ur. Ko je rekla, da bova govorila le na hitro, sva klepetala vsaj petnajst minut. Včasih so med pogovorom minevale ure,« je pojasnil Poljanec. In dodal, da so med Rogaško Slatino in Združenimi državami Amerike potovala tudi pisma. Spomin na skupno zgodovino Princesa je zelo spoštovala Poljančeva prizadevanja za ohranjanje spomina na skupno zgodovino. Slovenija je bila namreč od leta 1918 do leta 1929 del Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ter od leta 1929 do leta 1945 del Kraljevine Jugoslavije. Ves ta čas je vladala dinastija Karađorđević. V zadnjih treh telefonskih pogovorih proti koncu leta 2019 je princesa ljudskemu zbiratelju omenila, da nanj ne bo pozabila. Ko ji je Slatinčan sredi decembra 2020 želel čestitati ob krstni slavi, na dan, ko pravoslavne družine obeležujejo praznik svojega zavetnika, se prvič ni oglasila na telefon. Dva dni kasneje je izvedel, da je umrla. Družini je poslal so-žalno pismo, njena otroka sta v odgovoru zapisala, kako hvaležna sta za lep odnos, ki ga je slatinski zbiratelj gojil z njuno mamo. Razkrila sta mu njeno poslednjo željo, da bi rada nekaj predmetov zapustila njegovemu muzeju. Iz Palm Springsa sta po pošti prispela dva portreta, izdelana v tehniki olje na platnu. Gre za starejši portret princa Andreja in za mlajše delo, ki ga je naslikal angleški dvorni slikar. Slednji je dve leti kasneje portretiral britansko kraljico Elizabeto II. in princa Filipa. Princesa Eva Marija je muzeju podarila še kup fotografij in nekaj osebnih predmetov, med drugim potni list princa Andreja. »Vse to je ogromna pridobitev za zbirko dinastije Karađorđević. V Rogaški Slatini imamo tako eno največjih zasebnih zbirk, povezanih s tem zgodovinskim obdobjem in s to kraljevo družino.« »Domov« prišel še kip kralja Kraljevo zbirko na novo dopolnjuje še doprsni kip kralja Aleksandra I. Karađorđvića, ki ga je zbiratelj našel in odkupil lani spomladi. V Sloveniji je bilo med prvo in drugo svetovno vojno postavljenih samo dvanajst uradnih spomenikov jugoslovanskim kraljem. Kip, ki je obogatil zbirko ljudskega muzeja, je bil namenu predan 8. septembra 1940 pred So-kolskim domom v Zagorju ob Savi. Izdelal ga je kipar Boris Kalin. Da se je to umetniško delo ohranilo kljub zgodovinskim okoliščinam, se zdi sogovorniku pravi čudež. »Nekdo je kip rešil pred okupatorji. Tako Italijani kot Nemci so namreč uničevali simbole nekdanje kraljevine, jih razbili ali pretopili. Takšna usoda je doletela tudi Aleksandrov spomenik na Kongresnem trgu v Ljubljani, ki je bil odkrit leta 1940, pod njegovo izdelavo se je podpisal Lojze Dolinar.« Poljancu se zdi, da je ta velika najdba, ki je bila deležna restavriranja, zdaj končno prišla spet »domov« Foto: Foto Vito 40 ŠPORTNIK CELJA Najboljša v Celju v letu 2021: Tina Trstenjak in Luka Janežič. Levo od Tine Trstenjak in Luke Janežiča je Vladimir Ljubek, z desne stojijo Branko Črepinšek, Sara Čopar in Jan Ločnikar. Tina Trstenjak že osmič najboljša športnica Celja, Luka Janežič zmagal drugič »Morda si nisem izbrala pravega športa« Najboljša športnika Celja v minulem letu sta bila judoistka Tina Trstenjak in atlet Luka Janežič. Tr-stenjakova je zmagala že osmič zapovrstjo. Atletsko društvo Kladivar Celje je imelo najboljše moštvo, med ženskimi ekipami so slavile košarkarice Cinkarne Celje. Za Trstenjakovo so se razvrstile atletinja Tina Šutej, plezalka Sara Čopar, atletinja Klara Lukan, ul-tramaratonka Nataša Robnik, atletinja Eva Pepelnak, tekvondoistka Larisa Žagar Slemenšek in plezalka Liza Novak. Janežiču so sledili kajakaš Jan Ločni-kar, deskar Tim Mastnak, atlet Vid Botolin, smučar Martin Čater, kajakaš Martin Srabotnik, atlet Matic Ian Guček in šahist Matic Nareks. DEAN SUSTER Športna zveza Celje je prejela 87 vrnjenih glasovnic od poslanih 200. Spet nejasno glasovanje V izjemno zapletenem sistemu točkovanja je sedem kategorij. »Izračun za končno razvrstitev je narejen kot seštevek uvrstitev po sistemu uteži glede na uvrstitev po posamezni glasovalni skupini in po pravilniku odstotka vrnjenih glasovnic,« je zapisano v dokumentu Športne zveze Celje. Glasovali so klubi, športni novinarji (le dva sta izpolnila glasovnici, kar je zelo zgovorno), celjski olimpijci in Bloudkovi nagrajenci, celjski športniki, osnovne in srednje šole, predstavniki športne zveze in občine, upoštevano je bilo še spletno glasovanje. In potem je računalniški program določil vrstni red. Drugo leto zapovrstjo ni jasno, kako so športniki in klubi zbirali točke. Vso zadrego kot vedno reši šarm dvorane Narodnega doma. Organizatorji so omejili število obiskovalcev, vsem so priskrbeli ustrezne maske. Zasedba za ušesa in dušo Prireditev v Narodnem domu je popestril mešani mladinski pevski zbor z in-štrumentalisti I. gimnazije v Celju. Bobnarja, čelistko, pianista, dva kitarista, tri violinistke ter dvanajst pevk in štiri pevce vodita Tomaž Marčič in Peter Tovornik. Solistka je bila Neža Zevnik. Bilo je lepše kot kdajkoli prej. Odlična mlada zasedba je kot nalašč za tovrstno prireditev. Ne bo dolgo ostala skupaj, a tovrstna zasnova si zasluži nadaljevanje. Plejbek tudi najbolj Tina Trstenjak je v svojem govoru presenetila prisotne in tiste, ki so spremljali prenos na Televiziji Celje. V ozadju sta povezovalca prireditve Saša Pukl in Andrej Krajnc. znanih slovenskih izvajalcev je povsem neprimerljiv z živo glasbo prihodnjih intelektualcev. Prvi so nagrade prejeli njihovi vrstniki, mladi športniki. Prejemnikov priznanj je bilo ogromno, kot da prihajajo iz velemesta. »Celjski športniki so na olimpijskih igrah poskrbeli za nekaj odličnih uvrstitev, pri čemer velja iz- postaviti srebrno medaljo judoistke Tine Trstenjak, ki je že v času aktivne kariere postala prava legenda tako v svetu juda kot tudi nasploh. Trdno verjamem, da bodo tudi v Pekingu celjski olim-pijci dosegli vidne uvrstitve. Zadnji leti si bomo zapomnili po posebnih razmerah. Trdo delo ni več dovolj, čez noč lahko vse pade v vodo. Ostanimo luč na koncu predora in verjemimo v boljši jutri,« je govoril Branko Črepinšek, predsednik Športne zveze Celje, ki se bo kmalu poslovil od položaja skupaj s sekretarjem zveze Hasanom Ibrićem. Njun mandat je obeležila tudi izdaja monografije 125 let športa v Celju. Bronasti plaketi Športne zveze Celje sta prejela Jernej Gračner iz Planinskega društva Celje - Matica za 25 let delovanja v športu in Srečko Jošt iz Društva jadralnih padalcev Albatros Celje. Bil je trener slovenske reprezentance na SP v točnosti pristajanja z jadralnimi padali, ki je osvojila tretje mesto. Zlato plaketo je prejel Marjan Fabjan. Zanj je dovolj reči le, da so njegove varovanke osvojile šest olimpijskih odličij. Nataša Robnik je državna podprvakinja v teku na 100 kilometrov, v bosanskem Cazinu je v 24 urah pretekla 176 kilometrov in je zmagala v absolutni konkurenci. Po priznanje za rokometaše Celja Pivovarne Laško je prišel direktor kluba Rok Plankelj (desno). Priznanje za NK Celje je prevzela klubska »piarovka«. ŠPORTNIK CELJA 41 Podpredsednik Športne zveze Celje Igor Topole je priznanje izročil tudi Sanji Kos, uspešni športnici v namiznem tenisu za slepe. Damir Grgić je izjemno uspešen dolgoletni trener celjskih košarkaric. Evropsko zlato brez čestitke Za Črepinškom je spregovoril podžupan Mestne občine Celje Vladimir Ljubek. Spodrsljaja, da je Tina Šutej osvojila srebrno medaljo na evropskem državnem prvenstvu, mu ni za zameriti. Poleg Trstenjakove je pohvalil atlete, atletinje in košarkarice, nato je dodal: »Rokometašem in nogometašem malo šepa, a se njihovi rezultati že izboljšujejo.« Napovedal je olimpijske igre v Celju, misleč gasilsko olimpijado sredi julija, na katero se je prijavilo 24 držav s 3.000 udeleženci. Po vseh podelitvah je že osmo leto zapovrstjo sledila zahvala najboljše športnice.Najuspe-šnejša Slovenka na poletnih olimpijskih igrah Tina Trste-njak je tako začela: »Zahvaljujem se trenerjem, strokovnjakom, športnim delavcem, športni zvezi, občini. Brez vas nam ne bi uspelo.« Potem je rekla: »Nekaj bi še dodala, ko že imam besedo ...« Kar je sledilo, smo slutili po dogodkih v preteklem letu. »Mestna občina Celje se rada pohvali, da je Celje najbolj športno mesto pri nas. Imamo medalje z olimpijskih iger, svetovnih in evropskih prvenstev. Imamo tudi odlične tekmovalce v neolimpijskih športih. Želela bi, da bi nas bolj cenili in za nas bolje poskrbeli. Lani sem kot prva Slovenka tretjič postala evropska prvakinja. Čestitke od celjske občine nisem dobila. Ne bi me toliko motilo, če ne bi prejela čestitke od Mestne občine Ljubljana, ki z mano nima nobene povezave. Razmišljam, zakaj nas celjski župan ne počasti s svojo prisotnostjo na prireditvi, glede na to, da je športni navdušenec. Osmič sem najboljša športnica Celja in ne spomnim se, kdaj sem ga videla tukaj.« Njen govor je prekinilo ploskanje prisotnih. »Tega ne govorim zaradi sebe. Za mano prihaja veliko športnikov, ki bodo kmalu stali na mojem mestu. Želim si, da bi bilo zanje bolje poskrbljeno. Lahko da drži, kar pravijo nekateri. Morda si nisem izbrala pravega športa. Hvala.« Njene zadnje besede je pospremil še močnejši aplavz. Janežič lovi normo za SP »Včasih se mi zdi, da če bi živela v drugem mestu, bi bilo zame bolje poskrbljeno. Občina mora sama razmisliti, kaj lahko stori za vrhunske športnike,« je Trstenjakova, članica JK Z'dežele Sankaku, dodala kasneje pred kamero in mikrofonom. Ko smo ji dejali, da se mora vrniti na blazine, če želi osvojiti še deveto celjsko lovoriko, se je nasmejala na vsa usta. Je bil Tinin tokij- Prireditev v Narodnem domu je popestril mešani mladinski pevski zbor z inštrumentalisti I. gimnazije v Celju. ski boj obenem njen labodji spev? Pred Vodičanom Luko Janežičem, članom Kladi-varja, je še dolga kariera: »Na olimpijskih igrah sem se uvrstil v polfinale, kar je v teku na 400 metrov velik uspeh. Letos bodo tri velika tekmovanja, zame bo najpomembnejše evropsko prvenstvo.« Za dvoransko SP še nima norme (46,50), na Beograd nima lepih spominov, saj je bil na dvoranskem EP leta 2017 med favoriti za medaljo, a je prestopil progo. Prvič so bili najboljši med moštvi atleti Kladivar- Med dobitniki najvišjih priznanj sta manjkala Tina Šutej, ki je v torek nastopila na tekmovanju v Zagrebu, in Tim Mastnak, ki je že odpotoval na OI v Pekingu. Priznanje zanj je prevzela sestra, nekdanja vrhunska deskarka Patricija Mastnak, pa tudi za očeta Roberta, ki je bil nagrajen za strokovno delo. Priznanja so prejeli še trenerji: Tevž Korent, Romeo Živko, Milan Kranjc, Rok Predanič, Matjaž Mikac, Jože Zorko, Srečko Jošt, Marjan Fabjan, Petra Nareks, Aleš Kuder, Inaki Gomez, Jan Strmole, Albin Simonič, Gregor Koštomaj, Sašo Popovič, Uroš Bernard, Bogdan Robnik, Martin Smole, Sebastjan Grosek, Luka Cmok, Polona Sladič in Sašo Kajtna. ja, zato je ponosen predsednik društva Stane Rozman: »Zelo smo zadovoljni. Luka Jane-žič prvi, Tina Šutej druga, moštvo prvič na vrhu, kar je priznanje tudi za vse naše trenerje. Državni ekipni prvaki Čudovito je pela Neža Zevnik. so bili člani, članice, mladinci in mladinke. Leto je bilo najuspešnejše doslej.« Med ženskimi ekipami so slavile košarkarice Cinkarne Celje. Njihov predsednik je Borut Kop: »Vedno rečem, da so mi najbolj všeč uspehi v mlajših kategorijah, torej ko državne prvakinje postanejo kadetinje in mladinke. Krona klubskih uspehov so seveda lovorike članic.« Foto: SHERPA > < * r t it i k leta »Trdo delo v sedanjih razmerah ni več dovolj, čez noč lahko vse pade v vodo. ■ Ostanimo luč na koncu predora in verjemimo v boljši jutri,« je med drugim povedal predsednik Športne zveze Celje Branko Črepinšek. 42 PODLISTEK ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Med nebom in zemljo fotografskega mojstra Slavka Ciglenečkega Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje. (5) Gledališčnik Na področju šmarske kulture, ki ima bogato zgodovino, je bil Slavko Ciglenečki dejaven tudi na gledališkem odru. Sokolska dramska sekcija je pred drugo svetovno vojno vsako leto uprizorila več iger v dvorani pri Habja-nu in v Katoliškem domu. Po vojni leta 1949 so v Šmarju ustanovili Kulturno-umetni-ško društvo Antona Aškerca, v okviru katerega sta delovala dramska skupina in pevski zbor. Slavko Ciglenečki je kot aktiven član obeh društev imenitno odigral številne gledališke vloge v igrah, veseloigrah in operetah, poleg tega pa ustvaril tudi mnogo fotografij, ki danes dokazujejo bogato kulturno preteklost Šmarja. V gledališču so mu najbolj ustrezali komični liki. Za vsako vlogo se je natančno naučil besedilo, se vlogi primerno oblekel, najbolj pa se je posvečal maski. Že ob prihodu na oder je pri gledalcih vzbudil smeh. Zaradi uspešne igre, za katero je bil tudi nagrajen, ga je medse povabilo celjsko profesionalno gledališče, vendar je povabilo zavrnil. Ostal je zvest domačemu odru. Mateja Žagar Knjižnica Šmarje pri Jelšah Sokolska dramska sekcija je pred drugo svetovno vojno vsako leto uprizorila več iger v dvorani pri Habjanu in v Katoliškem domu. Slavko Ciglenečki v beli obleki z brado. Fotografijo iz leta 1938 hrani domoznanski oddelek Knjižnice Šmarje pri Jelšah. ALBUM S CELJSKEGA nij Stara mama Ivana Agrež (desno) s trgovsko pomočnico Trgovina na Stanetovi ulici 21 v Celju okoli 1955 Spomini Stara mama Ivana Agrež je po opustitvi stojnice na celjski tržnici na Glavnem trgu najela prostor za trgovino v hiši advokata Finka na tedanji Ulici kralja Petra, danes Stanetovi 16. Po drugi svetovni je bila trgovina nacionalizirana, staro mamo pa so za teden dni zaprli v celjski zapor Stari pisker. Kasneje so ji dovolili, da se je zaposlila v državni trgovini na Stanetovi ulici 21, ki pa so jo Celjani imenovali »pri Agrež«. Da si je prislužila kakšen dodatni dinar in je kot vdova lažje preživljala številno družino s petimi otroki, je v jesenskem času prodajala pečen kostanj. Pri tem sta ji pomagali sestri iz Britofa pri Kranju. V trgovini je delala do svojega 70. leta, ko jo je zadela kap in je po še treh kapeh preminila v 79. letu. Prispeval: Rudi Škedelj Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje INFO: srecko.macek@knjiznica-celje.si Vir: www.kamra.si, Album Slovenije - osebni spomini 20. st. Medijski pokrovitelj: Novi tednik POMAGAJMO 43 Upanje za bolnega Miloša iz Velenja V Ameriki je vključen v klinično študijo Vključitev v študijo je brezplačna, prav tako jima bodo Američani krili potne stroške in nastanitev, a vseeno mami in dečku ostane še precej finančnih bremen. Se spomnite prikupnega malčka s kožo, krhko kot metuljeva krila? Miloš, ki je prav te dni dopolnil tri leta, je za svoj rojstni dan prejel najlepše mogoče darilo. Fantek, ki ima že od rojstva najhujšo obliko genetske bolezni bulozna epidermoliza, ki prizadene kožo, je namreč vključen v študijo novega genskega zdravljenja. POLONA KRUSEC/SVET24 Bolezen povzroča mutacija v genu COL7A, ki je odgovoren za nastajanje beljakovine kolagena, ki koži daje njeno mu ves čas nastajajo krvave rane, med drugim po ustih in požiralniku, zato ima težave tudi pri hranjenju in govorjenju. Bolezen poleg drugih hudih zapletov povzroča, da se prsti na rokah in nogah ku zdravljenja,« je sporočil Nejc Jelen, predsednik Društva Viljem Julijan. Ob tem je fantkova mama presrečna: »Sem neverjetno vesela, da je šel Miloš na študijo genskega zdravljenja v ZDA. Boljšega darila za njegov rojstni dan si vo mamo prineslo stroške, ki jih bo sama težko pokrila. »Vključitev v klinično štu- čvrstost. Zaradi njenega pomanjkanja je Miloševa koža izjemno občutljiva in ranljiva. Po celotnem telesu Nejc Jelen: »Njegove kožne celice bodo gensko modificirali, tako da bodo vanje vstavili gen za manjkajočo beljakovino.« zlepljajo oziroma sprimejo, kar ima lahko za posledico celo nezmožnost uporabe prstov in njihovo izgubo ter tudi nezmožnost hoje oziroma invalidnost. Za bulo-zno epidermolizo trenutno ni nobenega zdravljenja ali zdravila, bolezen je tudi dosmrtna. Odhod v ZDA V Društvu Viljem Julijan so na željo Miloševe mame Daliborke Bunić in v okviru projekta Upanje za male borce vseeno začeli iskati možnosti zdravljenja te bolezni. »Povezali smo se s številnimi raziskovalnimi skupinami po svetu in uspeli najti klinično študijo na svetovno priznani univerzi Stanford v ZDA, kjer poteka raziskava posebne celične genske terapije prav za bolezen, ki je prizadela fantka iz Velenja. Vesela novica je, da so raziskovalci s Stan-forda Miloša sprejeli v študijo. Tako je prejšnji teden odpotoval v ZDA, kjer se je začela prva stopnja v postop- resnično ne bi mogla želeti.« Jelen je pojasnil tudi, kaj se je dogajalo. Milošu so najprej z biopsijo vzeli kožne celice, ki so jih nato v laboratoriju gensko modificirali, tako da so vanje vstavili gen za manjkajočo beljakovino. »Te gensko spremenjene celice mu bodo potem čez približno pol leta v razmiku enega leta večkrat nanesli na njegove rane po telesu. Miloš je prvi otrok s to boleznijo iz Slovenije in pravzaprav iz celotne Evrope, ki je vključen v omenjeno študijo in bo prejel to gensko zdravljenje,« je povedal Nejc Jelen. Lahko jima pomagamo V Društvu Viljem Julijan za Miloševo zdravljenje v ZDA zbirajo donacije, saj je bivanje v Ameriki za njego- dijo je sicer brezplačna, prav tako so njeni izvajalci krili potne stroške letalskega poleta in nastanitev, vendar pa bo Miloš z mamo v ZDA več mesecev, kar pomeni samo-plačniške stroške za njegova zdravila in druga finančna bremena. Zato za Miloša v Društvu Viljem Julijan zbiramo donacije na naš TRR SI56 0400 1004 6908 898, sklic 11-2022, namen: donacija za Miloša,« so sporočili iz Društva Vi-^ ljem Julijan. Foto: Arne Hodalič in Katja Bidovec, osebni arhiv уМШ г шту. radio celje 44 BRALCI POROČEVALCI projektom v Španijo V četrtek, 25. novembra, se je skupina petih učencev in dveh učiteljev I. OŠ Žalec odpravila na težko pričakovan obisk Španije, kjer smo se srečali s partnerskimi šolami, ki sodelujejo v projektu Erasmus+ z naslovom Stay healthy. Enjoy life. Po več kot enoletnem sodelovanju in komuniciranju s pomočjo spletnih orodij smo se resnično veselili, da bomo končno tudi v živo spoznali učitelje in učence iz Španije, Romunije, Turčije in Grčije. Organizacija potovanja je bila brez težav, a smo kljub temu z rahlo napetostjo čakali dan odhoda, saj so se epidemiološke razmere v Sloveniji slabšale. Na dan odhoda smo se srečali zelo zgodaj, ob enih zjutraj, na avtobusni postaji v Žalcu in se nato s kombijem odpeljali do letališča na Dunaju. Od tam smo poleteli proti Madridu, kjer so nam španski gostitelji pripravili toplo dobrodošlico. Počakali smo še na prihod drugih udeležencev, nato smo se podali do kraja nastanitve v središču Madrida blizu praznično okrašene Plaze Mayor, ki je bila v 17. stoletju središče trgovanja in je še danes pomembno zbirno mesto. Dan je minil v znamenju raziskovanja lepot mesta in medsebojnem spoznavanju. Med drugim smo se sprehodili skozi park Buen Retiro, v središču katerega je jezerce, po katerem je mogoče zapluti s čolnom. Pestro večerno dogajanje smo še posebej začutili na Puerto del Solu, ki je poimenovan po simbolu sonca na starih mestnih vratih, kjer smo občudovali različne umetnike. V španski šoli Naslednji dan smo si na poti ogledali starodavno mesto Toledo, ki sodi v Unescovo svetovno dediščino. To je mesto pravljičnih razgledov, obrti ter izdelkov iz damascen kovine. Zvečer smo prispeli v Linares, mesto gostiteljske šole. V soboto smo si ogledali pridelavo oljčnega olja in se udeležili njegove degustacije. Popoldne smo imeli načrtovan voden ogled sestrskih mest Baeza in Ubeda. Nedeljo je zaznamoval obisk Alhambre, palače in trdnjave v Granadi, ki je najpomembnejši ostanek obdobja islamske vladavine na Iberskem polotoku. Ime Alhambra pomeni rdeči grad in je arabskega izvora. Palača je znana po prekrasnih vrtovih, bazenih, fontanah, celo vodne stopnice je mogoče videti. Čudovito vreme in neverjetni razgledi so botrovali velikemu številu čudovitih fotografij, ki so nastale in bi se z lahkoto kosale z razglednicami. V ponedeljek so nas gostitelji povabili v šolo, kjer nas je pozdravil ravnatelj, ogledali smo si učilnice in se med glavnim odmorom družili s španskimi učenci. Spoznali smo športni klub in trenerje, ki urijo igralce namiznega tenisa iz cele Španije, ter občudovali njihovo igro. Nato smo se lahko s športniki pomerili še sami. V šolski telovadnici so sledile športne igre v mešanih skupinah, ki jih je za nas pripravil španski učitelj športa. Po pestrem dopoldnevu smo popoldne preživeli ob tradicionalni španski hrani in glasbi ter ob prijetnem druženju. V duhu spoznavanja španske kulture Cordobo s številnimi znamenitostmi smo spoznavali v torek. Velika mošeja (Mezqui-ta-catedral de Cordoba) je bila zgrajena v 8. stoletju in je sko- zi zgodovino doživljala velike spremembe. Slovi po dvorani z več kot osemsto stebri, po arkadah, odprtem dvorišču in pozlačeni molitveni niši. Njena edinstvenost se skriva v njenem središču, kjer se skriva stolnica. V 13. stoletju je namreč prešla pod krščansko oblast, v 16. stoletju je bila v notranjosti zgrajena katedrala. V sredo zjutraj smo se podali nazaj v Madrid, kjer smo si ogledali še neodkrite kotičke ter si vzeli veliko časa za ogled znamenitega muzeja Prado. Dan smo izkoristili za druženje in poslavljanje, saj smo se zgodaj zjutraj odpravili na letališče, od koder smo poleteli nazaj proti Dunaju in se nato s kombijem odpeljali v Slovenijo. Teden, ki smo ga preživeli v Španiji, je minil v duhu druže- nja in spoznavanja španskega jezika, kulture, kulinarike, zgodovine, arhitekture ... Dvomim, da si bomo še kdaj v tako kratkem času imeli možnost ogledati toliko znamenitosti, ki so uvrščene na seznam Unes-cove svetovne dediščine, kot v Španiji, ki je na tretjem mestu med vsemi državami na svetu po številu znamenitosti na tem seznamu. Strinjali smo se, da je bil najboljši del obiska, ko smo končno v živo srečali ljudi, s katerimi smo že tako dolgo sodelovali in za katere se nam je zdelo, kot da se poznamo že od nekdaj. Upamo, da bomo srečanje že kmalu lahko ponovili in pridobili še nove dragocene izkušnje, veščine in znanja. JASMINA VRŠNIK, mentorica projekta Potep po Madridu z grškimi pnjate|ji Učenci I. OŠ Žalec evropske spletne prijatelje spoznali še v živo Z mednarodnim projektom Erasmus+ Med učenci Živa Štorman, 9.a-razred: »Odhod v Španijo je bila ena najbolj edinstvenih in lepih izkušenj, ki sem jih doživela v letih šolanja, in mislim, da je ne bom nikoli pozabila. Spoznala sem veliko novih ljudi, kultur in se naučila nekaj besed v njihovih jezikih. Vsak dan je bila nova izkušnja, saj smo potovali od jutra do večera ter si ogledovali znamenitosti in mesta. Izkusila sem tudi veliko stvari, ki sem jih počela prvič v življenju, kot na primer letenje z letalom. Od vsega mi je bilo najbolj všeč, da sem spoznala veliko prijateljev mojih let iz Grčije, Španije, Romunije in z njimi preživela ves teden. Na začetku nisem bila prepričana, ali bi se vpisala k Erasmusu, vendar niti malo ne obžalujem te odločitve.« Viktoria Navodnik, 9.a-razred »Potovanje v Španijo mi je bila zelo zanimivo in simpatično. Naučila sem se novih stvari o Španiji, njeni zgodovini in tudi malo španščine ter nekaj romunščine. Spoznala sem veliko prijateljev in se z njimi imela fantastično. Potovanje je bilo odlično organizirano.« Zara Veligošek, 9.razred »Bilo je super, saj smo spoznali prijatelje iz ostalih držav. Najbolj mi je bilo všeč mesto Madrid, saj smo že prvi dan odšli na ogled parka Retiro, zvečer na ogled lučk in zadnji dan v muzej Prado. Zelo so se potrudili s pripravo programa, saj smo vsak dan odšli na celodnevne izlete in hkrati imeli dovolj prostega časa.« Nadgradili vsebino pešpoti in športnega parka Občina Tabor je decembra končala dveletni projekt Pešpot-Razgan-Tabor jug, s katerim je uspešno kandidirala za sofi-nacerski denar pod okriljem LAS Spodnje Savinjske doline. Celotna vrednost projekta je znašala približno 46 tisoč evrov. Od tega bo občina prejela 13,7 tisoč evrov sofinan-cerskega denarja. S projektnimi partnerji - s športnim in turističnim društvom v Taboru ter z družbo Občuti sebe - smo izvedli številne dejavnosti, ki so pomembno doprinesle k zagotovitvi infrastrukturnih pogojev za doseganje višje kakovosti življenja v lokalni skupnosti, kar je bil tudi poglavitni cilj operacije na tematskem področju Razvoj osnovnih storitev. Glavnih dejavnosti projekta je bilo več. Prva izmed njih je bila ureditev javne razsvetljave na območju Tabor jug. Namestili smo 24 svetilk, postavili mestno opremo, kot so igrala, klopi, koši za odpadke, uredili vodovodni priključek in pitnik. Obnovili smo leseno lopo za potrebe športa. Postavili smo nadstrešek z mizami in s klopmi ter zaščitne lovilne mreže na nogometnem igrišču in ne nazadnje organizirali gibalne dejavnosti na pešpoti in igrišču. Z izvedbo projekta smo zagotovili zmanjšanje tveganja prometnih nesreč in poškodb (osvetljenost pločnika in cestišča), svetlobnega onesnaževanja (ulične svetilke led), onesnaženosti zraka z izpušnimi plini vozil (pešačenje) in uporabe plastenk (pitnik). Pozitivno smo vplivali na javno zdravje (oskrba s pitno vodo), spodbudili ljudi h gibanju in k zdravemu načinu življenja (hoja zmanjšuje dejavnike tveganja za zdravje). Povezovali smo ljudi in s tem zmanjšali medgeneracijske razlike (skupno rekreiranje, praznovanja, sodelovanje na prireditvah), vključevali vse ranljive skupine v skupne dejavnosti, spodbujali ranljive skupine k iskanju novih poslovnih priložnosti (samoza-poslitev) na področju organizacije prireditev, delavnic. Obenem smo ustvarjali privlačno bivalno okolje in spodbujali priseljevanje ter oblikovanje novih partnerstev. SAŠA ZIDANŠEK OBREZA Občina Tabor je zaključila dveletni projekt Pešpot-Razgan-Tabor jug, s katerim je nadgradila vsebino pešpoti in športnega parka. BRALCI POROČEVALCI 45 Konjiški gimnazijci končali Erasmusov projekt Open it Povezale so jih sobe pobega V Gimnaziji Slovenske Konjice - ŠC Slovenske Konji-ce-Zreče se je po treh letih končal Erasmus+ projekt Open it. Z njegovo izvedbo smo zelo zadovoljni. Dosegli smo vse zastavljene cilje in rezultate. Dijaki so okrepili kompe-tence s področja naravoslovja, družboslovja, tehnologije in podjetništva. Na potovanjih v tujino so nadgradili znanje tujih jezikov, izvedeli veliko novega in zanimivega o drugih kulturah ter spoznali nove prijatelje. Dijaki so veliko časa preživeli v Ulabu in izdelovali predmete za sobe pobega. Močan poudarek smo namenili razvoju empatije do ran-ljivejših skupin, predvsem do slepih in slabovidnih. Njim je prilagojena naša soba pobega. Izvajanje dejavnosti smo prilagodili epidemiološkim razmeram. Ker smo v času pouka na daljavo pridobili mnogo svežega znanja o IKT, smo rezultate projekta nadgradili s skupno virtualno sobo pobega, ki je na voljo vsem zainteresiranim. Ocenjevalci so naš projekt prepoznali kot primer dobre prakse in ga ocenili z dvaindevetdesetimi točkami od stotih. Pohvalili so naše sobe pobega, ki predstavljajo inovativen prispevek učnemu okolju. In kako se je vse začelo? Nekega lepega zimskega dne pred štirimi leti sva si Helena in Petra privoščili ženski »čvek« ob kavi. V sproščenem klepetu o vsem se je porodila ideja o Erasmusovem projektu, ki bi povezoval najina predmeta - matematiko in zgodovino - vključeval dijake s posebnimi potrebami in nas vse vabil k empatičnemu odnosu z ranljivimi skupinami prebivalstva. Nastali so zametki projekta Open it. Ker smo želeli dijakom omogočiti izkušnjo bivanja v tujini, smo poiskali partnerje. Na vabilo se je odzvala Gimnazija Hra-nice s Češke, s katero smo sicer že sodelovali. Naš drugi partner je bila Gimnazija Eugena Kumičića iz Opatije. Zelo smo ponosni na rezultate projekta. To so štiri sobe pobega: klasična, zunanja, virtualna ter soba, prilagojena slepim in slabovidnim. V času nastajanja projekta takšne sobe nismo še nikjer zasledili. V Hranicah so sobo pobega zgradili v nekdanji trgovinici v šoli. V zgodbo so vpletli podatke o življenju Sigmunda Freuda, ki se je rodil v njihovi bližini. Dijaki iz Opatije so izkoristili mestni park, zgodbo pa so posvetili Zelo smo ponosni na rezultate projekta To so štiri sobe pobega: klasična, zunanja, virtualna ter soba, prilagojena slepim in slabovi- zgodovini turizma. Dijaki iz Slovenskih Konjic so v sobo pobega za slepe in slabovidne spremenili majhno učilnico na podstrešju. Njihova zgodba je posvečena podjetju Konus, ki je v času Jugoslavije zaposlovalo velik del doma- činov. Sodelovali vsi dijaki V projektnih skupinah vseh šol so bili dijaki, ki jih zanimajo družboslovje, naravo- slovje, delo z invalidi. Oba spola sta bila uravnoteženo zastopana, sodelovali so tudi dijaki z omejenimi možnostmi. Ker je izdelava sob pobega zahtevno fizično delo, smo vključili vse dijake, ki so to želeli. Dijaki so sami načrtovali delo, pridobivali znanje, izbrali zgodbe za sobe pobega, uredili prostore in sestavili uganke. Vsak dijak naše gimnazije je sodeloval pri vsaj eni projektni dejavnosti. Skupina, ki je intenzivno delala, je bila sestavljena iz približno tridesetih dijakov, pretežno deklet. K delu s tehnologijo v Ula-bu in izdelavi sob pobega smo spodbujali predvsem dijakinje, saj smo želeli, da pridobijo izkušnje in znanja, ki zanje sicer niso značilni. Postavile so mavčne stene, jih obdelale in prepleskale. Poiskale so pohištvo in ga prilagodile potrebam. Zgodovino so odkrivale s pomočjo intervjujev s starejšimi, knjižnih in internetnih virov. Zelo smo veseli, ker je podjetje Konus sprejelo našo idejo in nam pomagalo pri izvedbi. Direktor podjetja je dijakom predstavil zgodovino tovarne. Pomagala nam je pri opremljanju sobe pobega in nam podarila veliko pohištva ter odpadnega materiala. Pri odločanju za opremo sob smo razmišljali tudi, kako jo bomo uporabili, ko sobe ne bodo več delovale. Večina opreme je takšna, da jo bomo lahko kasneje uporabili v razredih ali skupnih prostorih dijakov. Poseben zalogaj miselne naloge Sestavljanje miselnih nalog se je izkazalo za težek zalogaj. Idej je bilo veliko, vendar je marsikatera presegla naše zmožnosti uresničitve. Spoznali smo, da dobro idejo odlikuje tudi preprosta izvedba. Najtežje je bilo oceniti, ali je neka naloga prave zahtevnosti. Ožji izbor smo preizkusili med sošolci. Najboljše naloge smo postavili v prostor. Pri tem smo uporabili izdelke, ki smo jih ustvarili v Ulabu. Sobe pobega uporabljajo dijaki in osnovnošolci iz okolice. Na voljo so turistom, zato se povezujemo s turističnoinformacijskimi centri. V Slovenske Konjice bomo povabili društva za slepe in slabovidne. Virtual-na soba bo prosto dostopna na spletnih straneh naših šol. Dolgoročno vidimo nadaljevanje projekta v razvoju sob pobega, ki bodo prilagojene drugim ranljivim skupinam (gluhim, gibalno oviranim, ljudem z motnjami v duševnem razvoju ...) S sodelovalnim učenjem v projektu so dijaki pridobili kompetence, ki so potrebne za današnja in prihodnja delovna mesta. HELENA SKAZA BIRK in PETRA KLIMA dvor v Rogaški Dijaki Gimnazije Celje -Center so dosegli izjemen rezultat na državnem tekmovanju SiYPT in že šestič zapored postali državni prvaki. Na Inštitutu Jožef Stefan v Ljubljani so v soboto, 22. januarja, pripravili spletni slovenski turnir mladih fizikov (SiYPT), kjer so naši drugošolci Tjaš Esih, Alen Labohar in Jure Šantej osvojili 1. mesto in zlato plaketo. Dijaki so se na zahtevno tekmovanje pripravljali z mentor- jem Borutom Namestnikom in nekdanjim dijakom GCC ter študentom fizike Mitjo Suvaj-cem od začetka šolskega leta s praktičnim in teoretičnim reševanjem treh fizikalnih problemov. Po večurni predstavitvi in zagovoru pred komisijo univerzitetnih profesorjev so osvojili naziv državnih prvakov in bodo tako Slovenijo aprila zastopali na uglednem mednarodnem fizikalnem tekmovanju AYPT v Avstriji. Gre za njihovo šesto zmago zapored. To ni edini dosežek dijakov GCC. V tem šolskem letu so sodelovali na številnih šolskih, območnih in državnih tekmovanjih iz znanja, še več jih je pred njimi. Ob klasičnih tekmovanjih se redno udeležujejo tudi književnih in umetniških natečajev, organizirajo tudi interna tekmovanja, kot je na primer novembrsko za naj kratko zgodbo, likov-no-literarni natečaj ob svetovnem dnevu voda in letošnjo novost - natečaj za finančno spodbudo mladinskim podjetniškim projektom, ki ga pripravljajo v sodelovanju z Društvom GCC, ki povezuje nekdanje dijake. GD V petek, 7. januarja, smo si v okviru obveznih izbirnih vsebin dijaki 2.c-razreda iz Šolskega centra Rogaška Slatina ogledali muzej Anin dvor v Rogaški Slatini. Pričakala nas je vodnica, ki nam je podrobneje predstavila muzej, kjer smo si najprej ogledali spomenik sv. Janeza Nepomuka. Nato smo odšli v osrednjo prireditveno dvorano, kjer nam je ob pogledu na razkošje steklenih kristalov zastal dih. i smo si nekajminutni film, v katerem so bile predstavljene znamenitosti Rogaške Slatine. Izvedeli smo, da je ta dvorana namenjena raznovrstnim dogodkom, kot so glasbene in plesne prireditve ter poroke. Nato smo se sprehodili do steklarske zbirke, kjer smo si lahko ogledali postopke proizvodnje kristalnega stekla ter pripomočke za pihanje stekla. Rogaška je znana po steklu in zanimivo je bilo pobližje videti faze nastajanja kristalnega stekla. Sledil je ogled grafične zbirke, ki obsega štirideset tisoč grafičnih listov Kurta Müllerja iz različnih časovnih obdobij do 19. stoletja. Ogledali smo si tudi zasebno zbirko o dinastiji Karađordević in zelo zanimivo filografsko zbirko podpisov slavnih oseb ter parkovno zbirko, ki prikazuje bogastvo dreves rogaškega parka z bližnjo okolico Boča in Donačke gore. Na koncu smo se za sprostitev podali še v klet muzeja, kjer imajo vodno zbirko. LUCIJA ŠUSTER in DAŠA BRATUŠA, dijakinji, 2.c-razreda Drugošolci Gimnazije Celje - Center so se konec tedna zelo izkazali. Postali so državni prvaki. Fiziki z GCC ponovno državni prvaki Obiskali Anin Slatini Ogledal Sprehod po parkovni zbirki 46 RAZVEDRILO Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali na mail tajnistvo@nt-rc.si in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Kegljanje V nekem podjetju se je na novo zaposlila mlada privlačna tajnica. Ob koncu prvega delovnega dne jo je direktor, da se bolje spoznata, povabil na kosilo v restavracijo. Po kosilu mu ona predlaga, da bi šla še v kino. Po ogledu filma je on njo povabil še v bližnji lokal na pijačo. Za tem je ona povabila k sebi na večerjo. Po dobri večerji, ki jo je sama pripravila in jo postregla oblečena v prosojno domačo haljo, sta končala v njeni postelji. Oba sta nato zaspala. Ob polnoči se je direktor zbudil in začel mrzlično iskati oblačila. Povedal je, da mora nujno domov, kjer ga čaka stroga žena. Tajnici je naročil, naj mu hitro najde košček krede. Ta je kredo našla v priboru za šivanje, direktor si jo je zataknil za uho in odbrzel domov. Doma ga je že čakala žena. »Kje si bil do sedaj?« je slišal namesto pozdrava. Direktor je začel: »Veš, dobil sem novo tajnico. Da bi se bolje ujela, sem jo peljal na kosilo, potem sva šla še v kino, pa na pijačo, nato me je povabila k sebi, mi skuhala večerjo in nato sva še spala skupaj. Po tem sem zaspal in se prebudil šele ob polnoči. Takoj sem se oblekel in prihitel domov.« »Lažnivec, spet si bil na kegljanju, kaj misliš, da ne vidim krede za ušesom!« Rezervacija Savinjčan pride v fino gostilno in stopi do glavnega natakarja: »Tu imate en evro!« Natakar: »Ali želite rezervacijo?« Savinjčan: »Ne. Zvečer pridem z žensko, rekel vam bom za mizo, vi pa recite, da je na žalost vse zasedeno.« Šali nam je poslal Nande Jakopič iz Laškega. Vozovnica Gospa s podeželja vstopi na mestni avtobus, malce žalostno in malce prestrašeno pogleda šoferja in reče: »Sinko, nimam za avtobus, ampak ti pa lahko dam eno jajce.« Šofer solidarno prikima in jo spusti na avtobus. Naslednji dan gospa čaka na isti avtobus, vstopi, se zagleda v oči istega šoferja, pokaže jajce, šofer ga vzame in reče: »No, vstopite.« Tretji dan isto in četrti dan tudi. Peti dan gre gospa spet na avtobus, toda šofer zagodrnja: »No, tokrat še vstopite, ampak od jutri naprej jajca več ne veljajo, razumete?« Naslednji dan gospa ponovno čaka na postajališču. Avtobus se ustavi in ona se zapodi navzgor. Šofer že hoče nekaj reči, ko ona izvleče celo kokoš iz jope in vzklikne: »Evo, mesečna vozovnica.« Zet Oče pride domov in zasači svojo hčer z vibratorjem. Vpraša jo, kaj počne. Ona odvrne: »Imam 26 let, sem grda, debela in nezanimiva in boljšega si ne morem najti.« Naslednji dan pride hči iz službe in najde očeta, kako gleda televizijo. V eni roki drži pivo, v drugi pa vibrator. Hči vpraša: »Kaj počneš, oče?« Oče odgovori: »Pijem pivo z zetom.« Oven Tehtni ca 1Ш »Gospa, prekoračili ste petdeset...« »Ah ne, samo zjutraj se nisem uspela naličiti.« IN TAKO SPET V KR na fitnes? Ma neee... nisem to mi Ni ti treba... mi, prosim! nisem I to reči! Pozabi! Ni ti treba it z menoj! i, A i Kaj menoj "Х4 Ж Hočeš reči, 3s? da sem debela? te... • ± Kaj? [omislil! Ifl Ж Hočeš reči, iba... II IT da sem lena? T Manee... ЛГФ Ho I Pomiri se! II ¥ da sem hotel Г Hočeš^ II IT da lažem IfJjr ^ Manee... Pomiri se! II « V V • Hoces reci, da sem znorela? Kaj? Hočeš reči, da lažem? Zakaj pa hočeš iti sam? »Koliko si star?« »Trideset.« »Toda že pred dvema letoma si mi rekel, da si star 30.« »Jaz nisem kot tisti, ki danes govorijo eno, jutri pa drugo. « Kaj je najtežji del diete? Da moraš paziti, da kdo ne pride, ko ješ. Ne sodi žensk po kilogramih, da ti ne bo sojeno po centimetrih. Od petka zvečer do nedelje zvečer boste gostili Luno, zato bo konec tedna precej živahen. Malo upočasnite tempo, ugotoviti morate, kaj vam jemlje dragoceno energijo. Čisto vse ne bo šlo po vaših zamislih, kar bo upočasnilo vaš korak. Na zasebnem področju ne bodite malenkostni, prilagodite se in z lahkoto boste nadaljevali tam, kjer ste obstali. 3ik Venera, vaša vladarica, v sorodnem znaku je voda na vaš mlin. Z napori si ne boste prizanašali, saj ste v dobri koži. Uredili boste vse zadeve na različnih področjih. Kljub temu morate v odnosih delovati bolj sistematično. V ponedeljek bo Luna v vašem znaku. V torek bo tvorila prvi krajec. Veselo bo v vaši družbi, poskrbite, da se boste v pravi meri prilagodili okolici. Dvojčka V četrtek bo vaš vladar Merkur začel direktno pot, kar predstavlja olajšanje za marsikaj. Vse bo šlo lažje, manj bo nesporazumov in zamud. Marsikdo bi rad bil v vaši družbi, ne glede na to, da imate veliko obveznosti in malo časa za prijatelje. Kljub tem vplivom boste svoje družabno življenje izboljšali. Z veseljem se boste udeležili praznovanja, ki vam bo veliko pomenilo. Rak Več planetov vam nasprotuje, kar pomeni, da bo v vse, s čimer se ukvarjate, treba vlagati bistveno več energije kot ponavadi. Svoje obveznosti boste urejali z veliko mero odločnosti, za kar boste v okolju poželi mnogo odobravanja. Veseli boste zaradi nekega povabila. Skrbi in težave boste potisnili daleč stran. Tako je tudi prav in tako bi morali storiti še ob drugih priložnostih. Lev Kljub vedno močnejšemu vplivu Sonca v vodnarju, ki vam nasprotuje, je še vedno prisotne veliko ognjene energije, zato boste veseli in prodorni. Vaša ustvarjalnost nima meje in tudi tokrat boste zablesteli s svojo idejo. Vaši magnetični privlačnosti se nekdo ne bo mogel upreti, kar vas bo še posebej zabavalo. Da ne govorimo o tem, kako vam bo vse skupaj všeč. Devica S ponovnim direktnim hodom vašega vladarja Merkurja bo življenje dobilo pospešen tempo. Ker potuje po sorodnem zemeljskem znaku, vam bo v veliko korist pri delu. Kar zadeva vaše čustveno življenje, je zgodba drugačna. Veliko imate želja, vendar je vaš korak neodločen in oklevajoč. Skušajte najti notranje ravnotežje, ki vas bo vodilo novim zmagam naproti. Vaša vladarica Venera, ki še vedno potuje po znaku kozoroga, vam narekuje zadržanost in previdnost. Če k temu pri-štejete še vašo neodločnost, se lahko znajdete v začaranem krogu. Zadnji čas je, da uve-dete nekaj sprememb. Kljub povečani želji po uspehu boste oklevali pri sprejemanju odločitev. Čas se počasi izteka in nekaj bo treba ukreniti. Pred vami je pomembnejše srečanje. Škorpijon Vajeni ste trdega dela in dokazovanja. Določena ustaljenost vas celo pomirja. Kljub temu je prišel čas, ko bo treba nekoliko drugače pristopiti, kar vam sploh ne bo težko. V bistvu že dolgo veste, kako ravnati. Ta čas je primeren, da namenite nekomu, ki vam je še posebej pri srcu, pozornost. Nad odzivom boste še sami presenečeni, zato boste zadovoljni in polni notranje topline. Strel ec Le malokaj zaduši vašo iskrivost in pozitiven pogled na življenje. Tudi tokrat boste znali ohraniti oboje ter se lotiti obveznosti z vso odgovornostjo. Kako se boste lotili večjih sprememb, sploh ni pomembno, pomembno je le, da naredite premik v želeno smer. Nekdo vas že močno pogreša in ima občutek, da ga pokličite samo takrat, ko ga potrebujete. Dokažite nasprotno. Kozorog Ponudila se vam bo priložnost za dodatno delo in izboljšanje financ, kar vam bo v veliko veselje. Delovna vnema bo presegla tudi vaša pričakovanja, zato boste zadovoljni tudi z rezultati. Na čustvenem področju boste še naprej skrivnostni in polni presenečenj. Nekdo vas opazuje, vi pa nič, saj je vaš pogled uprt v popolnoma drugo smer. Malo se ozrite okoli sebe, presenečeni boste. Vodnar Sonce v vašem znamenje vam daje energijo, vendar bodite previdni. Kakšna sprememba bi bila kot nalašč za vas, saj ste v obdobju, ko se veliko pričakuje od vas. Veliko lepega je še pred vami, pazite le, da ne bo videti, kot da manipulirate z ljudmi okoli sebe. Seveda to ne bo res. To bo posledica vašega hitenja in podzavestnega pričakovanja, da se vam bodo vsi prilagodili. Ribi V četrtek bo Luna v vašem znamenju prinašala lepo energijo, čustva bodo v ospredju. Dobre volje boste, življenje boste videli iz najlepše strani. Zavedajte se, da je ta čas po svoje prelomen za vas. Treba bo umiriti tempo, saj so vas napori utrudili. Pojavila se bo ugodna rešitev za težave, ki so že dlje prisotne v vašem življenju. HOROSKOP JE PRIPRAVILA ASTROLOGINJA DOLORES. Astrologinja GORDANA je dosegljiva Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 404 935 in na Facebookovi na 041 519 265, 090 64 30 in na strani Facebookovi strani Astrologinja Gordana. Dolores Astro. -0či; kaj so ti razbiti krožniki v kuhinji? -Z mami sva se skregala. -Zakaj je pa kavč polomljen? -Pobotala sva se. RAZVEDRILO 47 Nagradna križanka POUDARJANJE PROBLEMATIKE NEKDANJI NIŽJI OSKRBNIK GRAŠČINE Križam Ke & ugamKe VARIANTA ZAPISA ČRKE Ä Povsod z vami ŠARMIRAM REŽISER PEVEC MASKAR-PONE GAD ALI MODRAS JE ZDRUŽENI NARODI (ANG.) JADRANSKI OTOK PRIPRAVLJENO V FRITEZI SKRIT ZA NEČIM PREDPONA, KI POMENI ZA MESTO V SIBIRIJI PROSTI TEK (POG.) KRAJ V SAVSKI DOLINI ANGLEŠKO 2 SVETLO PIVO IZDELOVALEC OROŽJA MEDNARODNA OZNAKA SLOVAŠKE SMUČARSKA DISCIPLINA OKRAJŠAVA ZA 3. DAN V TEDNU OČE DOLOČITE CENO ... SMOLAR: JE TREBA DELAT PREBIVALKE IRSKE POVZROČA MOTNJE POLJSKA CVETLICA ORGANIZACIJA DRŽAV IZVOZNIC NAFTE ENAKI ČRKI 5. 6. RIMSKA BOGINJA JEZE NAREJENE NA IRSKEM POLOŽIVA KRITINO AKCIJSKI FILM: POKONČNO GRAFIČNA TEHNIKA PRI BRIDŽU STA VELIKI IN MALI PREBIVALKA EPIRJA CENTER PONOVNE UPORABE SLOVENSKI NOGOMETNI STRATEG (LUKA) EMA KURENT STROKOVNJAKI ZA PLOVBO MESTO V BiH ROK MATEK AMERIŠKA OBVEŠČEVALNA SLUŽBA VNETJE MAN DELJNOV IN ŽRELA ILUSTRATOR KA VOVK KDOR ŽIVI NA OTOKU AMERIŠKA IGRALKA FARMIGA MILANSKI NOG. KLUB PREBIVALKA HRVAŠKE EGIPČANSKI FARAON LETOVIŠČE V ISTRI EMIL ADAMIČ ŠVEDSKA IGRALKA (LENA) AMERIŠKI FILM: ... BROCKOVICH LIMITIRAJTE 10 ZAMISLI, NAČRTI SAMICI OVČARJA ZVARJENO MESTO FRANCOSKI MODNI OBLIKOVALEC (CHRISTIAN) UROŠ ČUFER MREŽA (ANG.) AMERIŠKI RAPER: DR. . NEMŠKI NEDOLOČNI ČLEN NARODNA: ... PA JAG A MEDNARODNA OZNAKA KANADE KABELSKA TELEVIZIJA VOLNENA TKANINA ANGLEŠKI REŽISER (SAM) ANJA ČARMAN PREBIVALEC ZELENEGA OTOKA CARRIE UNDERWOOD SESTRINI HČERI PRIVZE-MANJE AM. NAČINA ŽIVLJENJA OPORNO, VEZIVNO, MAŠČOBNO PREBIVALEC GOTENICE DUHOVNIK, KI UPRAVLJA VIKARIAT SUDOKU 503 9 4 2 8 4 5 6 3 7 1 7 4 9 3 6 4 2 8 3 1 4 2 5 8 2 3 6 SUDOKU194 1 7 7 4 5 4 9 5 6 2 8 8 9 8 1 6 9 7 5 2 2 5 6 4 REŠITEV SUDOKU 502 REŠITEV SUDOKU 193 3 8 7 9 1 4 2 5 6 2 4 5 8 6 3 7 1 9 1 6 9 5 2 7 4 3 8 7 5 2 3 9 1 6 8 4 4 9 3 2 8 6 5 7 1 6 1 8 7 4 5 3 9 2 9 3 4 6 7 8 1 2 5 5 2 6 1 3 9 8 4 7 8 7 1 4 5 2 9 6 3 3 5 7 1 9 4 6 2 8 4 9 6 3 2 8 5 1 7 8 1 2 6 5 7 3 9 4 6 2 3 4 7 5 9 8 1 1 4 8 9 6 3 7 5 2 5 7 9 8 1 2 4 6 3 2 3 4 5 8 6 1 7 9 9 8 5 7 4 1 2 3 6 7 6 1 2 3 9 8 4 5 8 KRANJSKA 6 3 UGREZ 9 MEŽKOV HIT 4 5 7 novi tednik vMny> г i/wmyj/ KUPON Ime in priimek: Naslov: Telefon: Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Nagradni razpis 1. do 3. nagrada: knjiga Kuharske bukve -zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice ter majica NT&RC 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžreban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. Podpis: Upoštevali bomo samo rešitve na kuponu, ki ga lahko pošljete po pošti ali prinesete v uredništvo. Geslo lahko pošljete tudi po elektronski pošti na naslov tajnistvo@nt-rc. si Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do ponedeljka, 7. februarja. Geslo iz številke 4: Čas odločanja o šolanju. Izid žrebanja 1. do 3. nagrado, Kuharske bukve - zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice ter majico NT&RC, prejmejo: Marjana Horjak iz Šentjurja, Drago Zdolšek z Grobelnega in Lena Čulk iz Celja. Nagrajencem čestitamo. Nagrade jim bomo poslali po pošti. V naše križanke smo pripeljali lepe besede, ki so pri drugih še vedno brez razloga prepovedane. 48 TA PISANI SVET Oli Walker je trenutno v Teksasu, kjer je imel to srečo, da je pobližje spoznal Luko Dončića. Še vedno na poti Že nekaj časa nismo nič napisali o konjiškem popotniku Oliver ju Tiču, ki je bolj znan kot Oli Walker. Zadnje dni je zbudil veliko zanimanja na Facebooku zaradi srečanja z našim košarkarskim zvezdnikom Luko Dončićem. Od leta 2018 smo spremljali Olijevo pešačenje s skrajne točke Južne Amerike, saj si je zadal cilj, da bo prehodil 27 tisoč kilometrov do skrajne točke Severne Amerike. Vmes je doživljal marsikaj, tudi okradli so ga, ostal je brez dokumentov, zato se je bil prisiljen za nekaj časa vrniti domov. Načrte mu je prekrižala še epidemija in šele po umiritvi razmer je lahko nadaljeval zastavljeno pot. Trenutno je v Teksasu, kjer je »skočil« do Dallasa, saj je kot strasten navijač dobil priložnost za ogled košar- Popotnika še vedno zvesto spremlja psička Car-litos, ki jo je Oli našel in posvojil v Peruju. karske tekme z ekipo Dallas Mavericks, v kateri igra Luka Dončić. Ta si je vzel čas za kratko srečanje z Olijem. Zvezdnik se mu je tudi pod- pisal na dres, ki bo namenjen licitaciji in zbiranju denarja v dobrodelne namene. Popotnika še vedno zvesto spremlja psička Carlitos, ki jo je Oli našel in posvojil v Peruju. Povsod, kamor prideta, sta velika zanimivost. TC Foto: osebni arhiv Nekdo ga je poslal, je vedel, da je prav ... Člani glasbene zasedbe LPS bodo ponovno zaigrali na predizboru 12. februarja, ko se bodo potegovali za nastop na evrovizijskem tekmovanju. (Foto: Jaka Pintar) Disko in Zadnji kos pice Med štirimi izvajalci, zmagovalci Eme freš, ki se bodo potegovali za nastop v velikem finalu izbora slovenskega predstavnika na letošnjem tekmovanju za pesem Evrovizije, bo tudi zasedba LPS. Nastala je leta 2018 na Gimnaziji Celje - Center. Mladi glasbeniki bodo svojo skladbo Disko ponovno zaigrali na predizboru 12. februarja in se z že uveljavljenimi glasbeniki potegovali za nastop na evrovizijskem tekmovanju, ki bo letos v Torinu. Zasedba LPS (kratica pomeni Last Pizza Slice oziroma Zadnji kos pice) je prepričala s skladbo v živahnem funky ritmu. Napisali so jo člani zasedbe: Filip Vidušin (vokal), Žiga Žvižej (piano), Gašper Hlupič (bobni), Mark Semeja (kitara) in Zala Velenšek (bas). tC Na Radiu Celje nas je obiskal Jan Plestenjak. Še vedno je zelo preprost in v prvi vrsti »džentelmen«. Ne mara »prozornih ljudi«, ki jih je v naši družbi vedno več. A na srečo si prijatelje in družbo še vedno lahko izbiramo sami, pravi. Lepo druščino je povabil tudi k snemanju videospota za novo skladbo z naslovom Na vetru s severa. Snemali so ga v čudoviti zasneženi Logarski dolini, v videospotu pa lahko opazimo tudi mladega glasbenika Žana Serčiča, za katerega Jan Plestenjak pravi, da je izjemen talent. Korona je ponagajala tudi Janu, saj je zaradi trenutnih razmer moral prestaviti Valentinov koncert, ki je bil sprva načrtovan 12. februarja. Nov datum je 14. maj. Janova želja je, da bi njegovi oboževalci lahko spet sproščeno uživali na njegovem koncertu. Baje, da je iz Maribora. Dama, ki zadnje dni Janu krajša dneve in noči. Ker pa je od skladbe Tvoj song minilo že 21 let, tudi Janova spremljevalka ni daleč od omenjenih let. Naj traja, mu je ob njegovem odhodu iz radijskih prostorov zaželela voditeljica Tanja Seme. NT Voditeljica Tanja Seme je prejšnji teden na valovih Radia Celje gostila priljubljenega pevca Jana Plestenjaka. Na obisku pri čeških prijateljih Delegacija Občine Žalec z županom Jankom Kosom je obiskala pobrateno češko občino Žatec, s katero sodeluje že več kot petdeset let. Obe občini slovita po hmeljarstvu in pivovarstvu. Žatec je središče hmeljarske proizvodnje na Češkem in se podobno kot Žalec ponaša s hmeljarskim inštitutom in hmeljarskim muzejem, ki je z več kot štiri tisoč kvadratnimi metri površine največji na svetu. Občini trenutno sodelujeta pri projektu Life, ki v pridelavi hmelja plastične materiale nadomešča z biorazgradljivimi in tako v duhu krožnega gospodarstva omogoča kompostiranje hmeljevine. Na obisku se je savinjskim predstavnikom pridružila slovenska veleposlanica v Pragi Tanja Strniša. Po sestanku na magistratu si je delegacija ogledala še hmeljarski muzej ter hmeljarski in pivovarski hram. ŠO Župan Janko Kos, direktorica občinske uprave dr. Darja Majkovič, direktor Razvojne agencije Savinja Stojan Praprotnik ter direktorica žalskega zdravstvenega doma in županova pooblaščenka dr. Hana Šuster Erjavec v družbi slovenske veleposlanice v Pragi Tanje Strniša (prva z leve)