K R A J N A VAS Š T U D I J A O P R I R O D N I H P O G O J I H IN A G R A R N E M I Z K O R I Š Č A N J U K R A S A (z 1 skico, 12 kartami in 1 sliko v tekstu) K R A J N A V A S A STUDY OF THE NATURAL CONDITIONS AND OF AGRARIAN LAND UTILIZATION ON THE KARST (with 1 Sketch, 12 Maps and 1 Figure in Text) I V A N G A M S — F R A N C L O V R E N C A K — B O R U T I N G O L I Č SPREJETO NA SEJI ODDELKA ZA PRIRODOSLOVNE VEDE RAZREDA ZA PRIRODOSLOVNE IN MEDICINSKE VEDE SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI DNE 17. NOVEMBRA 1969 UVOD Zemljišče Krajne vasi je tipičen predstavnik vrtačastega ravniškega sveta matičnega Krasa, ki bi ga lahko imenovali po bližnjem agrarnem središču Komenski Kras. A. M e l i k (1960, 195) ga imenuje Divaško- komenski Kras. Genetsko vzeto je dokaj uravnjeno in kraško preob- likovano dno zelo široke suhe doline neogene Reke. Tudi v območju Krajne vasi, ki zavzema njegov južni rob, je drobno razčlenjeno v vrtače. Za kmetijsko izkoriščanje nudi od kraja do kraja neenake po- goje. To se odraža v razporeditvi poljskega, travniškega in gozdnega zemljišča. Prav iskanju teh drobnih modifikatorjev pogojev za kmetij- sko izrabo tal je namenjena ta razprava. Hkrati pa obravnava še drugo tipičnost matičnega Krasa .— upadanje kmetijske izrabe tal in depopulacijo. Študija je plod terenskega raziskovanja, ki ga je opravila v okviru Katedre za fizično geografijo Oddelka za geografijo Filozofske fakul- tete v Ljubljani od 3.—12. junija 1968 ekipa študentov takratnega 3. in 4. letnika, deljena na naslednje skupine: geomorfološko (pod vodstvom asist. J. Kunaverja in I. Gamsa kot vodje vsega terenskega raziskova- nja), klimatološko (I. Gams, prve dni tudi doc. Z. Petkovšek), pedo- geografsko in fitogeografsko (asist. F. Lovrenčak) in socialnogeografsko (B. Ingolič z Inštituta za geografijo univerze v Ljubljani). Raziskovanje je bilo vključeno v okvir izdelave teme z naslovom »Spreminjanje vrednosti prirodnega potenciala na nekaterih primerih v Sloveniji,-« ki jo je v okviru omenjenega instituta prevzel B. Ingolič. Poleg slu- šateljev Oddelka za geografijo FF1 so prve dni sodelovali še tri je slu- šatelji meteorologije Fakultete zal naravoslovje in tehnologijo pod vod- stvom doc. Z. Petkovška. 1 To so bili: K. Arh, M. Bele, G. Bervar, M. Brajovič, M. Biber, B. Dolgan, T. Dosedla, T. Ferjan, A. Gosar, P. Hiršl, A. Inglič, M. Kos, M. Kle- menčič, M. Kosovel, T. Kolšek, A. Lesjak, B. Krašovec, J. Maučec, M. Orožen, Z. Prešeren, J. Pribošič, R. Pintar, I. Rančigaj, N. Regvat, R. Rosbaud, B. Rozman, F. Šali, J. Škafar, N. Štrukelj, E. Štarkelj, T. Tomše, P. Vravnik, M. Zavašnik, J. Zakelj. Poglavje o kraški morfologiji, klimatologiji, uvod in zaključke je pri- speval I. Gams, poglavje o talnih in vegetacijskih razmerah ter geološki podlagi F. Lovrenčak, poglavje o agrarnih in socialnih razmerah pa B. In- golič. Litološko karto sta priredila I. Gams in F. Lovrenčak na pcdlagi vzor- cev in skice, ki jo je napravil J. Kunaver. GEOMORFOLOŠKE RAZMERE Katastrska občina Krajna vas (v bodoče K. v.) je razpotegnjena od severa na jug. Čeprav je majhna, prečka več prirodnih enot Krasa, ki potekajo v smeri ZSZ—VJZ. Te enote so naslednje: 1. Z južnim koncem sega zemljišče K. v. na severno pobočje hri- bovitega niza, ki razdvaja divaško-komenski ravnik od ravnika Opčine- Nabrežima. Južno od K. v. se dvigne ta niz najviše v Volniku (546 m), to je kakih 270 m nad K. v. Pobočje, zgrajeno zgoraj iz krednih apnen- cev, spodaj iz dolomitov, s poprečnim naklonom 21°, je razmeroma gladko, brez vrtač in z redkimi 1—3 m globokimi jarki, ki se v pod- nožju odpirajo na ravnik. 2. Zekenški ravnik. Tako imenujemo po opuščenem planinskem pašniku Zekenci del ravnika, ki sega od severnega podnožja že ome- njenega gorskega niza do Brestoviškega dola. V k. o. K. v. je ravnik Skica 1. Lega Krasa (pikčasto) in središnja lega proučene Krajne vasi Sketch 1. Situation of the classical Karst (slovene Kras) and the central location of the studied village Krajna vas širok 1 km in rahlo viisi proti severu. Po Vettersovi geološki karti in po Pleničarju (1961) je večidel iz dolomita. Po naših raziskavah pa se med dolomitom javljajo dolomitizirani apnenci ali zaplate apnenca, ki se odlikujejo z vrtačami, ki jih na dolomitu ni. Ker obsegata Volnik in Zekenški ravnik južno krilo pretrte kraške antiklinale (glej tudi F. F o r t i , 1966, k i je preučil geološko-geomorfološke razmere na profilu Volnik—Cedas ob morju), vpadajo skladi apnenca proti JZ. V podnožju Volnika je površje razgibano v dolge plitve ulegnine. Po italijanski topografski karti 1 : 25 000 lista Komen je vrtač na tem ravniku pri- bližno 70 na km2. 3. Zekenški ravnik se na severu končuje z Brestoviškim dolom, ki ga na območju K. v. imenujemo Draga, po treh ledimskih imenih (De- lana Draga, Obali Draga, Draga) in ker jo tako, imenujejo domačini. Dol je dokaj ostro začrtan v površju, zlasti s 40—50 m visokim strmej- šim južnim in manj razčlenjenim pobočjem, medtem ko se severno že v višini 30—40 m počasi prevesi v ravnik. Najčešči naklon pobočja je 22—30°. Severovzhodno pobočje je bolj razčlenjeno v dolke in grape. Po nekaterih občasno še danes priteče potoček in nasipa v dnu Drage vršaj. Ker so površinsko tekoči potoki v K. v. izjema, so po teh hudo- urniških potočkih v Dragi nastala ledinska imena kot Studenec, Vrh Studenčika, Potok (Potok in Studenec se javljata dvakrat). Po mnenju nekaterih geomorfologov sega Brestovški dol od blizu vasi Dane severno od Sežane do blizu Doberdobskega jezera; nastal je z erozijo Notranjske Reke, preden je ta dokončno zakrasela. Predstavlja torej zadnjo strugo Reke (glej A. M e l i k 1960, 198—199). Vendar se s tako razlago ne str injajo naslednja dejstva. Suhega dola ni od Vrem- ske doline do Dan in tudi od tu dalje ni enoten. Potem ko se pojavi med Sv. Križem in Danami, se zahodneje, to je zahodno in jugozahodno od Krepelj, razpusti v uvrščene vrtače. Do k. o. K. v. je dol plitek, sestavljen iz vrtač, a se v Dragah hitro poglablja in šele od tu naprej je sklenjen v podobi pravega dola. Očitno je genetsko navezan na rob pasu, ki ga geološka karta 1 : 75 000 označuje za »spodnjo dolomitno stopnjo prelomne cone kraškega svoda«, P l e n i č a r (1961) pa s cenomanskim dolomitom, ob katerem je kraška antiklinala pretrta. Dolomit in pretrti apnenec sta vodno manj propustna. Obenem pa sega do roba k. o. K. v. pas turonskih radiolitnih breč, ki se javljajo na severni strani Delane Drage. Prav ob n je j pa se Draga bistveno poglobi in dobi značaj enotnega dola, ki pa v območju K. v. vendarle še raz- pada v dnu v depresije, medsebojno ločene z nekaj metrov visokimi pragovi. To dejstvo in prekinitev dola JZ od Krepelj priča, da so Bre- stoviški dol izdelale lokalne vodice, domnevno večinoma v hladnih kvartarnih razdobjih, ko so bih zdaj delno prepustni skladi zaradi dolgotrajnejše talne zmrzali mnogo manj prepustni. V sedanjosti pa v območju K. v. dol razpada v vrtače, ki se poglabljajo pod naplavino že zelo redkih potokov, ki tu pomikajo. Tako kot se Zekenški ravnik rahlo niža proti Dragi, se ravnik se- verno od nje spet rahlo viša proti severu. Ravnik bi torej lahko v celoti imenovali po K. v., le da ga Brestoviški dol deli na dva dela. Sestavljajo ga turonski apnenci, ki so v celoti slabo skladoviti. Površje je kraško zvegano in vrtače so edina izrazita kraška oblika. Zato so bile deležne posebne pažnje, saj je nemali del obdelovalne zemlje v njih. Z merjenjem 50 vrtač smo dobili naslednje srednje razsežnosti »tipične« vrtače2. podolžna os vrtače 72 m prečna os vrtače 57m indeks ekscentričnosti (podolžna : prečna Absolutno prevladujejo skledaste oblike vrtače. Čim globlje so, tem manj so ekscentrične. Pri plitvih je razlika v strmini pobočja v raznih smereh večja. Ker se pri ekscentričnih vrtačah nižina iznad oboda cesto nadaljuje v ulegnino, imajo položno vsaj eno pobočje. Ker nismo me- ril na jmanj strmega pobočja posebej, je najmanjši naklon 13°, dobljen z meritvami 61 vrtač, malo previsok. Pri strmejših vrtačah potekajo kolovozi poševno po pobočju. Ker je razgibanost površja v vrtače poglavitna značilnost krajno- vaškega ravnika, moremo po njeni stopnji ločiti te-le enote. 4. Volarija. Tako imenujemo gozdnati ravniški svet med Drago in vaškim poljem. Na južnem robu, nad Drago, je na jman j razčlenjen. Vrtač je le 15 na 100 ha, so plitve, številne odprte proti jugu, kamor rahlo visi površje, tako da predstavljajo le polkrožne zajede. Ponekod, zlasti med grapami nad Drago, je površje tako ravno, da spominja na terase. Proti severu se razgibanost Volarije povečuje. Tu, v območju svetlosivih debelokristalastih apnencev, je vrtač poprečno 63 na 100 ha. V Volariji je debelina prsti največja in je plast prsti tudi najbolj sklenjena. Vkljub temu je svet pogozden. Plitve vrtače, ki v dnu po- nekod kažejo znake mladega grezanja, pa so ponekod zasajene z robi- nijo, znak, da je bilo v njih nekdaj polje. 5. V severnem robu Volarije, k jer se prepletata kmetijska zemlja in gozd, postajajo vrtače globlje in večje. Na 100 ha jih pride 55. Podlaga 2 Razdalje smo merili z merskim trakom, smeri in naklone z geološkim kompasom. Dolga os pomeni razdaljo med najbol j oddaljenim zgornjim robom vrtače. Prečna os leži nanjo pod kotom 90°. Globina pomeni razdaljo med merskim trakom, napetim v vzdolžni osi, in najglobjim delom dna vrtače. V istih smereh smo merili tudi naklon pobočja in če odstopajo smeri od smeri sever-jug, smo merili naklon tudi v teh dveh smereh. Srednja vred- nost je tako izračunana iz 4—6 meritev. os) globina vrtače srednji izmerjeni naklon pobočij . . najmanjši izmerjeni naklon pobočij . poprečna gostota zastopanost smeri daljše osi: Z—V . . 1,26 5,4 17,6° 13° 64 vrtač na 100 ha površja JZ—SV s - ^ r . SZ—JV 39 %> 22 % 22 «/o 17 %> SI. 1. Primer močno spremenjene »delane« vrtače z njivo na dnu na severnem kraju Volarije. Okroglo dno, gladka pobočja, oster prehod pobočja v ravno dno, ki je nasuto z zemljo in zato širše in višje Fig. 1. An example of the strong artificially modified form of a doline with a field on the bottom. A rounded bottom, smooth slopes, sharp transition of the slope into the bottom level, ivhich is artificially accumulated and there- fore larger and higher — this are the characteristics of this kind of the dolines prsti je svetlejše sivi, srednje do debelozrnati apnenec, ki kaže slabe znake rekristalizacije. 6. Na sever od tega pasu (glej litološko karto, karta 5) prevladujejo na vsem ostalem zemljišču temnosivi kompaktni mikritni apnenci, ki pa so približno v območju vaškega polja bolj rekristalizirani odnosno tektonsko pretrti. Verjetno je zato krajnovaško polje okoli vasi bolj valovito. Vrtače se ne zajedajo v ravnik z ostrim robom, temveč so la najnižje dno valovitega površja. Močno so ekscentrične, očitna je pre- vlada smeri ZJZ—VSV. Več jih je uvrščenih po neizrazitih suhih dolih, med katerimi so široki hrbti. Ledinsko ime Osredki- je značilno zanje. Doli so usmerjeni proti vasi Skope, kamor se pas bolj rekristaliziranih apnencev in velikih vrtač tudi nadaljuje. Edini možni vpogled v struk- turo kamnine tudi med prvo vojno skopani kratki predor ob dnu vrtače Ograde, kjer je apnenec ves pretrt v smeri ZJZ—VSV. Vrtač je po- prečno le 35 na 100 ha, toda so največje. Same vaške hiše obdajajo vrtačo Dunji du ( = Dolnji dol2), katere dolga os meri 250 m. Zahodno od vasi se razgibanost površja zmanjšuje, vrtač je vedno manj in končno preide površje v severno pobočje Brestoviškega dola, 3 Danes pravijo domačini vr tačam doline. Da pa so jih nekoč imenovali dol, pričajo ledinska imena Gorenji, Hruškov, Zadnji, Gornji, Dolnji, Jelenov dol, Dol itd. ki je pod vasjo Pliskovico brez vrtač in povsem v njivah. Tam smo našli enake kompaktne apnence, ki pa so zelo slabo rekristahzirani. 7. Severno od fcrajnovaškega polja se razgibanost površja manjša; v območju Gmajne je svet spet bolj ravniški. Vrtač je sicer precej, 80 na 100 ha, so tudi globoke, vendar ne široke in v dnu so razmeroma slabo obdelane. Mnogi znaki govorijo, da je bilo v n j ih nekdaj mnogo več njiv. Pod plitvo prstjo so temnosivi kompaktni apnenci. V Gmajni je najt i najostrejše meje med neotrebljenimi pašniki, kjer zavzema kamnje ( = griža) neredko čez 50 % površja, in med otrebljenimi travniki. Domačini imenujejo tudi odbito kamenje grižo. Ko so ga trebili s površja, so ga vzidali v ograde, ki spremljajo meje med parcelami, v škarpe, ki ponekod potekajo po izohipsi na pobočjih vrtač, ali pa so ga zmetali na kupe v grmovje na robu njiv. Ogromne količine tega gradiva pričajo, koliko truda je bilo nekdaj vloženega, da so obde- lovalno zemljo v Gmajni kakor tudi drugod v k. o. iztrgali krasu. Treba pa je upoštevati, da so del griže uporabili za stavbe in da so med prvo svetovno vojno del zidov odstranili vojaki, ki so zidali kamnite vojaške barake ali nadelali vojaške poti. V Gmajni na Polani je sredi neotrebljenega gozda nekdanja večja njiva, zdaj travnik, ki je obdan s približno 1 m visokim zidom. Poleg površine parcele smo izmerili tudi prostornino zidu, ki je ves nastal iz griže pri trebljenju travnika. Če obsega kamenje 7/io prostornine zidu, pride na en m2 parcele 158 kg otrebljenega kamenja. Ker okolioa ni pre- tirano kamenita, velja ta podatek najbrž za Gmajno vobče, deloma pa tudi za samo krajnovaško polje, k j e r je ostalo obilo zidov. Vse kaže, da so si morali že prvi priseljenci v vasi dobesedno iztrgati obdelovalno zemljo v kamniti okolici in da se je ob večanju števila hiš in prebivalcev širilo tudi otrebljeno polje4. Razmeroma na jmanj je zidov v Volariji, kjer je prst najbolj sklenjeno globoka, a je danes površje najbolj za- raslo z gozdom. V Gmajni so nehali trebiti v času med obema svetov- nima vojnama, ko so kmetje še dobivali od države finančno pomoč za melioracijo kmetijskih površin. V istem času pa so že prepuščali v Vola- riji gozdu, da zarašča travnike in njive. Človek s trebljenjem ni samo spremenil izgled kraškega površja, temveč je spremenil tudi obliko vrtač. Starejši domačini še pomnijo, kako so v mladih letih »delali« vrtače, ki jih nekatere še danes imenu- jejo »delane doline«. Delanje vrtač, kot vse trebljenje je bilo zimsko delo, ko ni bilo drugih opravil. Na vsem pobočju vrtače so očistili površinsko kamenje za travnik. Spodnje dele pobočja pa so tudi ogla- diii, to je, odbili so ne samo površinsko kamenje, temveč tudi skalne bloke. Dobljeno kamenje so vzidali v zidove, škarpe, ali pa so skopali v dnu vrtače v prst jame in zmetali kamenje vanje. Med bloki so raz- sežni žepi ilovice (točneje glinaste ilovice), ki so jo razsuli po dnu vrtače, prekrili jame, polne kamenja — te se ob suši še danes mestoma javijo 4 V vasi pripovedujejo, da sta bila prva naseljenca dva, Zlobec in Barič, za ka tera še vedo poreklo. Še danes se vas deli na Zlobce in Bariče. s tem, da na nj ih prej ovene rastje — in na sploh zvišali dno- ter ga s tem razširili na vse strani. S tem so dobili več zemlje za njivo. Po naši registraciji je »delanih« nad polovico vrtač, v katerih je ostalo polje ali travnik. Od nedelanih se ločijo po tem, da se na pobočju strmina proti dnu ne zmanjšuje, temveč je stik z ravnim dnom oster. 2 V2 do 4 m nad dnom, do koder so izgladili pobočje, je viden pregib. Dno- je bolj ravno in s ptičje perspektive bolj okroglasto. Profil skozi delano vrtačo prikazuje karta 3 pod a. Prikizano Ogrado, k jer smo merili temperature, smo podrobneje prevrtali in določili glo- bino prsti. Opazna je zlasti ravna skalna podlaga pod robnim dnom, ki je nastalo z glajenjem spodnjega pobočja, in plitva prst na njej . Proti sredini dna pa se debelina prsti hitro veča in sredi vrtače z našim svedrom pri 3,6 m še nismo dosegli skalnega dna. Tu kot v drugih delanih vrtačah je prst v dnu bolj gruščnata, kar po svoje povečuje talne temperature. Kjer je v oglajenem pobočju razkrita skala, je gladka in na n je j se vidijo znaki odbijanja. V nekaterih primerih, če so našli med bloki mnogo potrebne prsti, so odkopah pobočje v obliki širokega jarka. Nekateri domačini pravijo, da so v zadnjem stoletju grižo skoraj vedno podkopavali v dnu vrtač. Svežih zidov res ni videti in ker starih ne vzdržujejo, se počasi rušijo. Bolj jih vzdržujejo tam, k je r z njimi čuvajo živino na paši. KRAS IN KLIMA Ker je bil poglavitni namen proučevanja v Krajni vasi v tem, da bi diferencirali prirodne pogoje v okviru vaškega zemljišča, smo skušali s terenskimi meteorološkimi meritvami predvsem .pojasniti klimo vrtač, ki so v Krajni vasi najpogostejše kraške oblike. Klima vrtač je v lite- raturi pomanjkljivo osvetljena, čeprav že dolgo vemo, da nastopa v visokogorskih vrtačah vegetacijski obrat zaradi temperaturnega obrata in da uspeva v višjih legah v vrtačah od poljščin samo še zelje. Redko literaturo o klimi vrtač navaja J. B a r a n y (1967) v študiji o globoki vrtači v gorovju Biick. Temperaturo in vlago v dnu vrtač so merili tudi že severozahodno od Opčin ( P o l i i , 1961). Na profilu Volnik—Krajna vas smo postavili 12 postaj. Njihov po- ložaj prikazuje skica št. 1. Na prvih petih postajah, ki so zajele sektor Draga—Vodnik, smo namestili termografe, minimalne in maksimalne termometre ter odčitavah praviloma enkrat dnevno. Na ostalih postajah bliže Krajne vasi smo odčitavali v času od 4.—16. ure vsako drugo uro, nato pa vsako četrto uro. S termometri smo merili zračne temperature v višinah 150 in 20 cm nad tlemi ter talne temperature v globinah — 5 in —30 cm (v Jelenovem dolu — 20 cm). Od omenjenih 12 postaj so najbolj ventilirane postaje s št 1, 2, 5 in 9. Postajo št. 1 smo namestili pod vrh Vodnika v n. v. 520 m v preseko, po kateri poteka jugoslovanskaHitalijanska državna meja. Trav- nati svet je precej kamnit in visi za 18° proti jugovzhodu. Postaja št. 2 je bila v podnožju hriba med drevjem na travniku pri karavli na robu Žekenškega ravnika. Pri postaji št. 5 travniško površje rahlo visi proti Dragi in zato so njene temperature zaradi rahle južne ekspozicije večkrat celo višje kot pri postaji št. 9, ki je bila na travniku blizu prvih zgradb Krajne vasi med vrtačama Ograda in Jelenov dol. Tudii pri n j e j visi površje za nekaj stopinj proti jugu. Čeprav je postaja št. 1 na Volniku 240 m višja od postaje št. 9 v Krajni vasi, je imela malo višje dnevne minime in le malenkostno nižje maksime. Talne temperature so bile na Volniku za okoli 3° nižje kot pri postaji 9, pri čemer pa je treba upoštevati naklon proti JV m gruščnato r javo rendzino-, medtem ko so tla pri postaji 9 globlja in bolj glinaste. RAVNIK KRAJNE VASI-PROFIL IN TEMPERATURE 10.VI.I968 OB K A R T A - M A P No. 1 LEVEL OF KRA JNA VAS-PROFILE ANO TEMPERATURE AT 1 O.VI.196B,4h Primer temperaturne inverzije prikazuje karta št. 1. Pri tem je treba upoštevati, da je ravnik južni del ravniškega Komenskega Krasa, ki ga omejuje do skoraj 200 m visoko sleme Volnika na jugozahodu in manj sklenjeno na severovzhodu. To intenzificira temperaturni obrat med obema slemenoma, ki ga odražajo celo srednje vrednosti treh vre- menskih postaj: Godnje, Komen in Temnica. Prva je v odprti suhi dolinici, postaja Komen je na rahlo napetem zemljišču, postaja Temnica pa sega v tako imenovani termalni pas in je nameščena v rahli južni ekspoziciji skoraj pod vrhom slemena. Po podatkih iz arhiva Hidro- meteorološkega zavoda SRS so znašale za te tr i postaje srednje dnevne temperature vegetacijske dobe (april-oktober) v letih 1954—1963: Godnje, nadm. v. 295 m 15,7° C Komen, nadm. v. 289 m 16,1° C Temnica, nadm. v. 402 m 16,1° C Nočne inverzije so tedaj tako izrazite, da odločilno vplivajo na srednje dnevne vrednosti, saj ima Temnica za 2° C višje dnevne minime kot Godnje. Inverzija, ki je nastopala v času našega merjenja, torej ni bila izjemna. Verjetno je bila celo premalo izražena. Naše mersko razdobje 3—12. junij je imelo na postajah Godnje, Komen in Temnica za okoli 1° C manjše razlike med dnevnimi maksimi in dnevnimi minimi kot v dolgoletnem poprečku. Ob našem merjenju je prevladovala vremenska situacija z dolgotrajnim jedrom višinskega hladnega zraka. Od tod precejšnja vetrovnost in vlažnost, kar je povzročalo popoldansko nasta- janje kumulov in komulonimbov ter česte nevihte. Padavine so bile 5., 6., 7., 8. in 9. ter malo tudi 10. junija, ko je padlo skupno 69 mm, kar je malo več kot znaša dolgoletni popreček. Vkljub tej, za tempe- raturni obrat manj ugodni situaciji so bili na postaji št. 9 za 1,5° C nižji dnevni minimi kot v Godnjah, maksimi pa malenkostno višji in to verjetno zato, ker naši instrumenti niso bili v toliki meri zaščiteni pred radiacijo kot v vremenski hišici. Ker znaša srednja temperatura vege- tacijske dobe v Godnjah 15,7° C ( P e t k o v š e k - G a m s - H o č e v a r (1969), moramo računati, da ima Krajna vas 14—15° C, kar je manj kot ima Ljubljana (postaja Bežigrad, F u r l a n 1965). Tako nizke tem- perature presenečajo, saj je Krajna vas oddaljena od morske obale v zračni razdalji le 9 km in je v nadmorski višini okoli 270—90 m. V vasi ne gojijo jablan in hrušk, ki uspevajo v severnejšem, višjem delu Komenskega Krasa. Vprašanje je, ali kaže iskati vzroke v klimi, saj češnje in t r ta dobro uspevata, ah v pedoloških razmerah. V vrtačah so bile nameščene ostale postaje. V dnu vrtače Delana draga je bila postaja št. 4. Na strmejšem južnem pobočju je bila 37 m nad dnom postaja št. 3, na položnejšem severnem pobočju, že na pre- hodu v ravnik, 47 m nad dnom Drage, pa postaja št. 5. V vrtači Ogradi so bile na dnu št. 7, na južni strani 6 in na severni strani št. 8. V Jele- novem dolu so bile v enaki poziciji postaje 11, 10 in 12. Ker pa na tem- perature v vrtačah ne vpliva samo relief, temveč tudi druge, neredko St. post. Ekspo- zici ja Na- k lon v • Za ras t Višina n a d d n o m Globina p r s t i Oznaka p rs t i 6 N 33 travnik 5 m 13—30 cm glinasta, gruščnata 7 — 1 opušč. nj iva 0 nad 3 m humozna, ilovnata 8 S 25 travnik 5 m 27 cm glin. gruščnata 10 N 23 gabrov, leskov gozd 24 m 50 cm ilovn. gruščnata 11 — 2 hosta, leska itd 0 nad 150 cm naplavljena, ilovnata 12 S 19 gabrov-leskov gozd 17 m 10—20 cm ilovn. gruščnata ČJ>/ po človeku spremenjene razmere, je v prejšnji tabeli podana glavna karakteristika postaj v Ogradi in v Jelenovem dolu. Vrtač Ograda in Jelenov dol nikakor ne moremo enostavno primer- jati. Prva je plitvejša, na n jeno severno stran se dviga površje nad 15 in na zahod le 6,7 m visoko, vrtača Jelenov dol pa je 21 m globoka. V Ogradi je na pobočjih travnik z redkim grmovjem, le na dnu je njiva, ki pa je bila jumilja v znatnem delu prepuščena visoki, a redki travi. Jelenov dol pa je povsem gozdnat. Le v dnu, k je r je bila včasih obdelovalna zemlja, mlada hosta se ni povsem prerasla površja. Tudi vrtača Draga ima pobočji deloma gozdnati. Le v dnu se je ohranil travnik. Poprečke meritev na posameznih postajah prikazuje naslednja tabela. Čeprav je Jelenov dol globlja vrtača, ima zaradi gozda pri zračnih temperaturah 150 cm nad tlemi višje dnevne minime, a izrazito nižje minime talnih temperatur. Še večje so razlike pri zračnih maksimalnih in zlasti talnih temperaturah (1,5 odnosno 3,7° C). V prisojah je 20 cm nad tlemi v Jelenovem dolu za 3,7° C hladneje kot v plitvejši travniški vrtači Ograda. Čeprav so talne temperature merjene v Jelenovem dolu v globini — 20 cm, v Ogradi pa — 30 cm, so razlike glede na lego do 1,5 do 5,1° v prid Ograde. V Ogradi 150 cm nad tlemi zračne tempera- TALNE T E M P E R A T U R E - 5 c m VVRTACI OGRADI K A R T A - M A P No. 2 Srednja temperatura zraka in tal v razdobju 3—12. VI. Middle temperature of the air and soil in the period from 3—12. VI. Višina (+ ) Globina (—) Srednja dnevna Middle daily Dnevne minimalne Daily minima fV Dnevne maksimalne Daily minima P o s t a j a š t . S t a t i o n N o . D e p t h (—) I I 1 j 2 3 i 5 6 7 8 | 9 10 ( 11 12 Razlike med dnevnimi maksimi in minimi Difference between daily maxima and minima 1 Merjeno od 4,—12. VI. 2 Merjeno od 3.—11. VI. 3 Merjeno od 8,—12. VI. + 150 cm 17,0 17,1 17,7 18,0 15,6* 15,4» + 20 cm 16,9 18,0 19,3 17,4 15,4 14,5 — 2 cm 15,8 18,1 19,8 18,7 13,9 13,5 — 30 cm 14,98 — — 14,7 — 14,3 17,0 18,4 17,7 12,8 13,2 15,6' 15,6 14,1 13,3 + 150 cm 12,81 12,3» 10,01 8,7' 11,1' 9,6 8,8 9,6 12,0 9,8 9,5 9,9 — 2 cm 9,6 9,2 9,4 10,8 9,9 9,0 10,4 + 20 cm 12,9* 14,3» — 13,0 15,41 14,1 14,3 16,2 12,2 12,9 12,9 13,2 — 30 cm 13,8 16,7 17,8 17,3 12,4 12,9 13,3 + 150 cm 21,82 21,52 23,1 21,9 22,2 22,8 23,1 23,7 22,8 19,8 20,1 20,5 + 20 cm 22,5 22,5 24,4 23,5 19,1 18,4 20,0 — 2 cm 18, l 1 19,6* — 19,8 22,1 18,6 21,5 23,1 21,9 14,9 14,2 14,6 — 30 cm 15,4 17,4 19,3 18,1 13,1 13,4 13,6 + 150 cm 9,0 9,2 13,1 13,2 11,1 13,2 14,3 14,1 10,8 10,0 10,6 10,6 + 20 cm 12,9 12,3 16,3 12,7 9,2 9,4 9,6 — 2 cm 5,2 4,3 6,8 6,7 4,5 7,2 6,9 5,7 2,7 1,3 M — 30 cm 1,6 0,7 1,5 0,8 0,7 0,5 0,3 ture za 3,50° bolj kolebajo, v prizemini plasti za 4,4, talne temperature v globini — 5 cm pa za 4,6° (karti 2 iin 3). Starejši domačini v K. v. in okolici mislijo, da zaostaja vegetacijski ritem v sedanjosti za 2—4 tedne za tistim v starih časih, suše pa da so mnogo manj izrazite. Nekoč so opravili trgatev grozdja do okoli 23.—24. septembra; zdaj trgajo do 15. oktobra. Vredno bi bilo raziskati, v koliko prihaja do zakasnitve zaradi drugačnih sort iin v koliko zaradi kli- matskih sprememb. Ker vemo, da je bilo od drugega do petega deset- letja tega stoletja topleje kot prej, nas za okoli 2° nižje temperature v gozdnatem (a globjem) Jelenovem dolu kot v travniški Ogradi nava- jajo k mišljenju, da je treba vzroke za zakasnitev vegetacije iskati v hitrem razširjanju gozda po Krasu v preteklem in zlasti v tem stoletju. ® 1 00m — P R V O T N O P O V R Š J E PRIMARY SURFftCE ^ ^ SEDANJE POVRŠJE PRESENTSURFACC • % Z E M L J A - S 01 L K A R T A - M A P No. 3 S N V R T A Č A OGRADI ^ D O L I N E ' O G R A D I ' ®METE0 POSTAJE - METEO STATIONS 13,6°-TALNA TEMP V GLOBINI 5cm-S0IL. TEMP -5cm 110° -— —« — —»— 20(3Qcm- SPIL TEMP-20 (-30)cm S 1 0 . V l . f 4 h TRAVNIŠKA VRTAČA MEAD0W DOLINE OGRADI GOZDNATA V R T A Č A - W00DED DOLINE J E L E N O V DOL -Scm-1 - 2 0 > = 1 3 . 6 ' - 5 c m = 14.0° - 2 0 c m = 1 3.2° 10. Vl.,1 2 h Pred olistanjem so razlike med gozdnimi in negozdnimi vrtačami verjetno manjše. V Dragi je v začetku junija v dnu listje robinije šele odganjalo, a na drevesih sta bili vidni dve generaciji porjavelih od- gankov, ki jih je prizadela slana. Više v vrtači in izven n je je robinija že povsem olistala. Pri presoji podatkov iz Jelenovega dola je treba upoštevati, da so postaje merile prav za prav gozdno klimo, ki Vlada med tlemi in vrhom krošenj. Zato razlike med prisojami in osojami navadno niso večje od 1° C. Nad krošnjami je temperaturni obrat bolj izrazit. V Ogradi se zrak v višini 150 cm nad tlemi ponoči sicer podobno ohlaja v severni in južni ekspozieiji, le dnevni maksimi so v prisojah znatno višji. V Ogradi je v prisojah zrak toplejši v višini 150 cm za 0,7, pri tleh za 2,4 (!), talne temperature so v globini — 5 cm za 4,0 in v globini — 30 cm za 3,9° C v-išje. Zemlja v prisojah je zaradi višjih temperatur zato toliko bolj suha. Od 9.—12. junija smo v Ogradi merili temperature tudi v vzhodni in zahodni ekspozieiji in to v istih višinah kot so bile postaje v prisojah in osojah. Razlike med legami so bile naslednje: S r e d n j a t e m p e r a t u r a Ekspozici ja vzhodna zahodna severna j užna zraka v višini 150 cm 17,0 16,9 16,1 17,1 tal v globini — 5 cm 17,5 17,1 15,5 18,3 Majhne razlike med vzhodno in zahodno ekspozicijo lahko prihajajo od drobnih razlik v sestavi tal, zaraščenosti, dolgih senc zjutraj in zvečer od oddaljenih dreves in drugih, čisto lokalnih dejavnikov. Vkljub manj ugodnemu vremenu za razvoj temperaturne inverzije je bila vse dni naših meritev ob 4. uri v Ogradih zračna temperatura 150 cm nad tlemi nižja kot na postaji št. 9 v K. v. (v Jelenovem dolu pa le 8 noči). Poprečna razlika znaša pr i Ogradih 2,8, pri Jelenovem dolu 1,4°. Največja izmerjena razlika je bila 4,6° C (za višinsko razliko 13—14 m). Vkljub razlikam v globini in zaraščenosti je ob močni inver- ziji 3. junija padla temperatura v dnu Drage, Ograde in Jelenovega dola dokaj enakomerno na 4,5 do 6° C. Zaradi temperaturnega obrata se javljajo v vrtačah okoli K. v. zad- nje slane približno takrat kot v celinski Sloveniji — ob ledenih možeh v drugi dekadi maja. Leta 1968 je bila zadnja slana v Ogradih 20. maja, ko je pozebel krompir. Domačini vedo povedati, da nastopa v vrtačah zadnja slana okoli 10 dni kasneje kot izven njih. Nevarnost slane v jeseni nastopi konec oktobra, le izjemoma v začetku oktobra. Običajni razvoj temperaturnega obrata v vrtačah je naslednji. Zračne temperature v južni ekspozieiji, k jer so opoldne najvišje, po- poldne hitreje padajo, dopoldne pa se hitreje dvigajo (glej karto 4). K A R T A - M A P No. 4 '/. . M . P O S T A J A ST .2 M. S T A T10 N No 2 DNO VRTA CE DRAGA / W 8 0 T T 0 M OF THE D O L I N E ,—-"DNO-BO T T 0 M SEVERNA EKPOZ . NORTH E X P 0 S . ..• J U Ž N A EKSPOZ. ••' SOUTH E X P 0 S . / • K R A J N A V A S / ' POST. IX ." STA T . IX . 1 0 .V I .1968 Temperaturni potek zraka 150 cm nad tlemi v prisojah torej časovno prehiteva ostale. 2e okoh 16. ure se v Ogradi zračne temperature 150 cm nad tlemi dokaj izenačijo v vseh legah, od tedaj pa do približno polnoči pa je v prisojah hladneje. Po polnoči začne temperatura zraka v višini 150 cm hitreje padati tudi v dnu in v osojah, tako da so ob svitu, to je ob naših meritvah ob 4. uri, v vsej vrteči dokaj .izenačene. Toda potek temperatur v prizemnem zraku in v tleh v globini — 5 cm je drugačen. Vkljub intenzivnemu ohlajanju popoldne in ponoči ostajajo v prisojah vrednosti višje. Podobno časovno prehitevanje dnevne temperaturne krivulje v pri- sojah je bilo mogoče ugotoviti tudi na prečnem profilu čez Babno polje na Notranjskem, kar še čaka na objavo. Kaže torej, da je to splošen pojav pri nastajanju inverzije v primerih izkrčenega površja, ki zadeva osnove nastajanja obrate, o katerih razpravlja v slovenski literaturi D. F u r l a n (1965, 36). V nasprotju s pričakovanjem se i v izkrčenem svetu v dno depresije veči del ne steka ponoči bolj ohlajeni zrak z osoj, temveč s prisoj. Vzroke bo treba še raziskati. Nakazuje pa se verjetnost, da tiči vzrok v razhčni vlažnosti zemlje in zraka. V dnu in v osojah bolj zavira močno sevanje tal večja relativna vlažnost zraka, ki prihaja od večje vlažnosti tel in ker je pri ohlajevanju prej dosežen kondenzacijski nivo kot pa v prisojali. Naš termohigrogram na dnu Drage je ob jasnih dnevih (kot na primer 3. 6. 19&8, glej karto 4) dosegel lOCF/o relativno vlago zraka navadno med 20. in 22. uro in taka vlaga se je obdržala do 6.—7. ure. Zaradi opoldanskega segretja in manjše vetrovnosti se je v dnu Drage relativna vlaga bolj znižala kot naokoli (konkretno: pri postaji karavla — št. 2), in sicer je znašala opoldne in v ranih popoldanskih urah 35—45 l0/o, kar je za okoli 10 °/o manj. Ob oblačnem in vetrovnem vremenu takih razlik ni (glej 4. junija na karti 4). V Ogradi je skoraj vse dni nastopala zjutraj rahla meglica ali vsaj koprena in močna slana. Ta sprošča latentno temperaturo, ki se v vrtači manj izgublja v ozračje kot na sušnejših prisojah. Zaradi večje vlažnosti v gozdu za več kot 10 m globlja vrtača Jelenov dol nima intenzivnejšega obrata od travniške Ograde. Kjer in kadar je dosežena 100°/o relativna vlažnost zraka, oslabi razvoj tempe- raturne inverzije ne glede na globino vrtače. Največjo inverzijo lahko pričakujemo v tem smislu v odprtih travniških vrtačah s plitvimi pešče- nimi in suhimi tlemi (npr. v dolomitu). V okolici K. v. ima značaj prisojnega suhega pobočja nad depresijo večina polja vasi Pliskovica, ki je na severni, prisojni strani Bresto- viškega dola. Po mnenju domačinov vegetacijski ritem v Pliskovici prehiteva ritem K. v. za okoli 8 dni. Vlažni zrak in izhlapevanje rose v dnu vrtač rano z jut ra j za- kasnita dvig zračne temperature, ki se najhi t reje dviga na jpre j v vzhodni, nato v južni ter končno v zahodni ekspoziciji. Zaradi slabše vetrovnosti in protisevanja s pobočij se dvignejo temperature v dnu opoldne malo nad tiste na odprtem površju. V dnu Ograde so šegah srednji dnevni maksimi za 0,3° više kot pri postaji št. 9, čeprav ostajajo tla vlažnejša in hladnejša. Ker ostaja pod drevesnimi krošnjami v vrtači hladni zrak tudi čez dan, so temperature zraka 150 in 5 cm nad tlemi znatno nižje kot v travniški vrtači (karta 3). Jedro toplejšega zraka je opoldne v trav- niški vrtači Ogradi glede na relief znatno bolj ekscentrično kot v gozd- natem Jelenovem dolu (karta 3 d). Klima negozdnate vrtače je torej znatno bolj celinska: vlažnost zraka in tal mnogo bolj koleba med dnevom in nočjo, razlika med dnevnim minimom in maksimom 150 cm nad tlemi je v travniški Ogradi za 3—4° večja kot izven vrtače in nočni minimi so za okoli 2° nižji. Zato žita v dnu vrtač slabo uspevajo, ker jih, kot pravijo domačini K. v., v juniju opoldanska vročina »skuha«. Se najbolj se je nekoč obnesel ječmen. V dnu vrtač ni vinogradov in sadnega drevja, kolikor jih je, so v odprtih vrtačah, v zaprtih pa le na pobočju, ki je višji kot pa je obod na najnižjem mestu. Posebno mirzle so tiste vrtače, v katere se preliva nočni hlad iz višje vrtače. Vrtače so torej številni a majhni kolektorji nočnega hladnega zraka. Vrtačasti kras je prav tako razčlenjen v prisoje in osoje kot nekraški relief. Toda klimatski učinek je drugačen. V fluviatilnem reliefu se nočni hladni zrak odteka v doline in kotline, zaradi česar so te hlad- nejše in vzpetine toplejše. Na krasu pa tako odtekanje zadržijo vrtače in to je, poleg prevlade težkih, glinastih tal, eden od glavnih vzrokov, da je pokriti kras razmeroma hladen (glej I. G a m s , 1967). V medite- ranski klimi ga izdatnejše ziimske padavine bolj ohladijo kot pičle poletne segrejejo v vegetacijski dobi. Zato in ker prihaja zaradi zadr- ževanja odtekanja hladnega zraka bolj do izraza nadmorska višina, so višinske meje kultur in agrarne naseljenosti na krasu nižje ( G a m s , 1960) iin segajo više predvsem na sušnejših, prodnato-peščenih, zlasti dolomitnih prisojah. PRST IN RASTJE V terensko delo na področju K. .o. Krajne vasi je bila vključena tudi proučitev prsti in rastja z vidika medsebojnih zvez, odvisnosti od reliefa, petrografske osnove in vpliva človeka. Pri tem delu smo napravili čez 90 vrtin in dobili preko 150 vzorcev prsti. Delno smo te vzorce analizirali že na terenu, delno pa v labora- toriju.5 Istočasno z jemanjem talnih vzorcev smo kartirali tudi drevesno- grmovno rastje. Prst na Krasu med kraji Tomaj, Dobravlje, Štanjel, Dutovlje, Skr- bina, Komen in Kostanjevica uvrščajo pedologi (1, str. 62, 2, str. 41) v skupino tal terra rosse. K r a j n a vas je še na tem ozemlju, čeprav že na njegovem južnem robu, njene prsti spadajo delno v to skupino. Glede na matični substrat ločijo pedologi na Krasu med temi kraji dve obliki (varieteti) tal: rdeče r java tla (ilovka) na spodnjekrednih apnencih in rdečerjava skeletna tla (kremenica) na zgornje krednih 5 Analize so bile izvršene v fizično-geografskem laboratori ju Oddelka za geografijo filozofske fakultete v Ljubl jani . Nekatere analize je izvršil laborant Oddelka Sokol Vukelj. Postopki pri analizah: Mehanska analiza: pr iprava vzorca z 0,4 n NaiPsO?. 10 HsO, zato je bilo 10 gr prsti prelitih s 25 ml NaiPsO?. 10 H2O. Analiza: sedimentacija — pipetiranje (pipetni aparat po Kohnu), ugotovitev odstotka mehaničnih delcev in nato teksturne enote po mednarodni teksturni klasifikaciji (Thun), vzorci z organsko snovjo; teksturne skupine po teksturnem trikotniku (G-glina, IG-ilovnata glina itd.). Barva: barve so določene po »Standard Soil Color Chart« (Fujihira In- dustry, Tokio). Barvo določajo tri komponente: 1. dominantna spektralna barva (hue), 2. relativna svetlost barve (value) in 3. relat ivna čistost barve (chroma). Prsti na področju Kra jne vasi imajo tri dominantne spektralne barve: 2,5 YR rumenkasto-rdeča, 5 YR in 7,5 YR. Glavna barva teh prsti je rumen- kasto-rdeča, ki ima pri 2,5 YR več rdečih nians, čista rumeno-rdeča je 5 YR, pri 7,5 YR pa .je več rumenih nians kot rdečih. Poleg številčne označbe so barve v tekstu opisane tudi z besedami. Barva je določena na suhem vzorcu. Reakcija prsti: vrednost pH je izmerjena s kombinirano stekleno in referenčno kalomel elektrodo na prenosnem pH metru. Vzorec je bil prelit z 0,1 n KC1. Odstotek CaC03: vzorec je bil prelit s HC1 in nato je sledila volumenska določitev COs s kalcimetrom (Scheibler). apnenih skrilavcih z roženci (2, str. 42, 1, str. 62). Prst na svetu, k jer je samo naselje K. v., uvršča pedološka karta v drugo obliko (3). Delno spadajo tla K. v. po tej karti med rendzine, gozdne rendzine in med pokarbonatna tla. Glavni tip gozda na Krasu je gozd jesenske vilovine in črnega gabra (Seslerieto autumnalis-Ostryetum) (5). Tam, kjer je ta gozd iz- krčen, pa je travniško-pašniška združba nizkega šaša in skalnega gla- vinca (Cariceto humilis-Centaureetum rupestris) (5). Ta dva tipa rastja sta zastopana tudi na področju Krajne vasi. Vendar so te naravne združbe dokaj spremenjene po človeku. Na Krasu, kjer je terra rossa, uspeva posebna gozdna združba, to je submediteranski gozd gradna in domačega kostanja (Querceto-Castanetum submediterraneum) (6, str. 48). Na področju Krajne vasi je na pedološki karti ta prst zastopana le v manjši meri in še to okoli naselja, kjer so obdelovalne površine; zato je tu gozd izkrčen in te združbe tu ni zaslediti. Pri podrobnem delu smo na področju K. v. prsti razdehh glede na njihove lastnosti (debelino, teksturo, reakcijo, barvo in delež prostega kalcijevega karbonata) v devet skupin. Slede si od Volnika, ki je na jugu Krajne vasi pa do severnega dela te vasi. Prst v bližini naselja smo zaradi močnega vpliva človeka na njena svojstva uvrstili v posebno skupino, med antropogena tla. Glede na drevesno-grmovno vegetacijo ločimo na področju Krajne vasi tri enote: 1. enota: gozdni tip rastja, ki sega od Volnika do Volarije in se ujema s prstmi od prve do šeste skupine. 2. enota: svet skoraj brez drevesno-grmovne vegetacije, to je v neposredni okolici vasi, k je r so obdelovalne površine. Tu je prst iz sedme in osme skupine. 3. enota: grmovni tip rastja s travo, severno od vasi, na tleh iz devete skupine prsti. Volnik Krajna vas sega na jugu še na severno pobočje Volnika. Od vznožja proti vrhu zasledimo v prsti razlike v teksturi, v barvi in v deležu prostega CaCOa, ki v veliki meri izvirajo iz razlik v matičnem substratu. V spodnjem delu je pobočje iz dolomita, v zgornjem pa iz apnenca. Dolomit je temen, zrnat, s kalcitnimi žilicami. Apnenec pa je trd, jedrnat in teman. Prst, ki prekriva obe kamnini, je plitva od 12—15 cm. Spada med zelo plitve prsti. Tako plitvost je povzročilo odnašanje talnih delcev zaradi strmine in skromne vegetacije. Na ap- nencu je večja razlika med grobimi in drobnimi delci kot na dolomitu. Na dolomitu je pri 15 cm 47,8 % peska, 2 7 % mela in 25,2 % gline. Na apnnecu pa je pri 12 cm 52,5% peska, 32,6 % mela in 14,9% gline. Po teksturi so tla na dolomitu peščeno-glinasta, na apnencu pa ilov- nata. Taka tekstura kaže, da nastane na pobočju pri preperevanju zrnatega dolomita več mela in gline kot peska, iz kompaktnega apnenca pa več peska kot mela in gline (glej karte 5, 6, 7, 8). Lithological Map 1 — Alternation of light grey and dark grey dolomites and inlaids of dark plates of limestones 2 — Grainy, strongly re-crystalized dolomite 3 — Alternation of crumbled and compact light grey limestones 4 — Grey, micrite, compact, strongly re-crystalized limestones 5 — Light grey sparites (medium to thickly grainy limestones) 6 — Micrltes (crumbeld l imestones), wihh local inlaids of dark plates of limestones, together with cherts 7 — Micrites, less stratified, dark and light grey limestones, with a few ca lc i te Inlaids Ln — lithological sample V prsti na dolomitu je samo 0,06% prostega kalcijevega karbo- nata, na apnencu pa ga je 0,25 %. Podobno razmerje zasledimo tudi drugod v Krajini vasd. Prst na dolomitu je bolj revna s kalcijevim karbonatom, kakor prst na apnencu. Verjetno nastopi razlika zaradi sestave obeh kamnin. Saj se iz dolomita, ki vsebuje manj CaC03, ta karbonat prej odstrani, kar seveda vpliva na njegov delež v tleh. Razliko med obema prstema je videti tudi v barvi. Na dolomitu je prst rdečkasto r java (2,5 YR 3/6), na apnencu pa je črno rdečkasto r java (5 YR 2/4). Na 'barvo tal sta delno vplivala delež organske snovi v tleh in pa različna kemična sestava obeh kamnin. Po barvi tudi lahko sklepamo, da je v prsti na apnencu več humusa kakor pa v prsti na dolomitu. V rastju so na tem pobočju Volnika tr i je pasovi. Vznožje pokriva gozd g r a d n a (Quercus sessiliflora) i n p u h a v c a (Quercus pubescens). Z višino pa drevje izginja in se vedno bolj uveljavi grmovje, ki je še nekaj časa hrastovo, nato pa se vedno bolj uveljavi črni gaber, ki nekako v sredi pobočja prevlada. V tret jem pasu, še višje v pobočju, že na apnencu, pa se močno razširi mali jesen (Fraxinus ornus) in le tu in tam kak grm hrasta -in črnega gabra (Ostrya carpinifolia). Top- loljubnemu hrastu, kot je puhavec, osojna stran Volnika torej ne prija in je zato ostal bolj na vznožju. Više pa so se bolj uveljavile trdoživi vrsti črnega gabra in malega jesena, ki jima plitva prst in manj toplote ne škoduje. Grmovni t ip rast ja pa si razložimo s tem, da so zaradi tanke prsti verjetno slabši pogoji za obnovo gozda. Žekenški ravnik Severno od Volnika se razprostira do Drage Žekenški ravnik. Prsti na tem ravniku imajo podobna svojstva, tako da jih lahko uvrstimo v samostojno skupino (1. skupina). Na podobnost talnih lastnosti je vplival relief, fci je razčlenjen z vrtačami in z nižjimi plitvinami in širokimi depresijami ter vmesnimi višjimi deli. Zaradi zložnih oblik ni bilo moč- nega površinskega odplakovanja prsti, kar se vidi v debelini prsti. Med vrtačami so tla globoka 50—84 cm, v žepih med skalami in ponekod v dnu vrtač pa še več. Tako kot na Volniku se tudi na tem ravniku pojavi poleg apnenca dolomit ali pa dolomitiziran apnenec. Ta petrografska raznolikost pa na ravniku ni imela vpliva na teksturo prsti tako kot na pobočju Volnika. Na obeh kamninah je prst zelo podobna po sestavi. Skoraj povsod je iilovnatanglinasta. Delci posameznih frakcij so dokaj enakomerno za- stopani, razen mela, ki ima nekaj večji delež. V razvoju prsti so se bolj uveljavili procesa v vertikalni smeri kot na površini. Z globino se zaradi premeščanja manjših delcev poveča delež gline, vendar ta porast ni tako velik, kot v drugih tleh K. v. Tako je na primer pri 10 cm 27,28 o/o peska, 39 «/o mela in 33,2 °/o gline, pri 50 cm pa 25,80 «/o peska, 30,5 o/o mela in 43,7 % gline. Karbonati so iz prsti na ravniku skoraj popolnoma izluženi. Zato je reakcija precej kisla. Vrednost pH v KC1 je od 4,2 do 4,9, le redko več. Take vrednosti so tudi v spodnjem delu profila. V barvi prsti se uveljavljajo rumene in r jave nianse. Iz horizonta v horizont se barva le malo spreminja. Pri 10 cm je prst svetlo r java (5 YR 6/4) in pri 120 cm bolj čista svetlo r java (5 YR 6/6). Ker prst ni težka glinasta, ima voda lažji dostop do delcev in verjetno zaradi tega železovi oksidi (bolj hidra- tizirani) te prsti ne obarvajo rdeče, temveč bolj rumenkasto. Na barvo K A R T A - M A P No. 6 Tipi prsti v K.O. Krajna v Types of soil 1 — Strongly ac id , medium to deep layer of soil , loamy-clay, light brown 2 — Medium acid, shallovv soil , loamy-clay, brown 3 — Strongly ac id , very deep, clay reddish-brown 4 — Loamy, neutral, very shallovv brovvn soil 5 — Strongly to medium acid, shallovv to medium deep soil, loamy clay to clay reddish-brovvn 6 — Strongly to medium acid, deep, and very clay soil , reddish-brovvn 7 — Medium to weakly acid, medium deep to deep soil, loamy clay to c lag, reddish-brovvn 8 — Antropogenous soil 9 — Medium to weakly acid shallovv, sandy-loamy soil, dark reddish-brovvn pn — sample of soil MOČNO KISLA, SR DO ZELO Vliliiiffiiiiiill GLOBOKA PRST. IG, (SVETLO RJAVA), 1 skupino SREDNJE KISLA PLITVA PRST IG, (RJAVA), 2 . skupino t : : : : : : : : : : : : j MOČNO KISLA ZELO GLOBOKA 3 i;i;ll;ii:;i:l PRST G, (RDEČKASTO RJAVA), ILOVNATA, NEVTRALNA ZELO PLITVA PRST (RJAVA), 4. skupino MOČNO DO SREDNJE KISLA PLITVA DO SREDNJE GLOBOKA PRST,. IG-G,(RDEČKASTO RJAVA), 5. skupina MOČNO DO SREDNJE KISLA GLOBOKA IN ZELO GLOBOKA GLINASTA PRST, (RDEČKASTO RJAVA), 6. skupina SREDNJE DO SLABO KISLA, SREDNJE GLOBOKA DO GLOBOKA PRST, IG-G,(RDEČKASTO RJA\ft), 7 skupino ANTROPOGENA PRST, 8 skupino M E J A K O. Pn VZOREC PRSTI 200 100 600 800 BOOm _ wm—II • 0DD. ZA GEOGRAFIJO F F VOJVODA C. 55 N A S E L J E POTI SREDNJE DO SLABO KISLA, PLITVA, PEŠČENA-ILOVNATO GLINASTA PRST (TEMNO RDEČKASTO RJAVA)9 skupina pa vpliva tudi majhna količina humusa, ki daje prsti na Volniku zna- čilno temno barvo. Te lastnosti kažejo, da je prst na Zekenškem ravniku degradirana. To se vidi tudi po rastju. Pravega sklenjenega gozda skoraj ni. Med drevjem se uveljavlja grmovje. V drevesnem in tudi grmovnem sloju so zastopani hrasti: puhavec, cer (Quercus cerris) in graden. Med gr- movjem je poleg hrastov še precej leske (Corylus avellana), malo pa je črnega gabra, ker mu prevelika kislost tal ne prija. Zaradi slabih talnih pogojev drevje le počasi raste in daje les, ki je dober le za drva. Zato so na tem svetu že precej hrastovja posekali, posekane površine pa pogozdili s črnim borom (Pinus nigra), ki dobro uspeva tudi na teh slabih tleh. Sedaj je na ravniku posajenih že več generacij bora. V najstareši so ti pionirji na ogolelih kraških tleh prav lepo razraščeni. Cez nekaj let bodo tu, kot kaže, naravne združbe hrastov zamenjali umetni nasadi bora, ki so gospodarsko bolj donosni. Draga V Dragi se prsti iz obeh pobočij doline ločijo od prsti na dnu tako, da tvorijo vsaka zase posebno skupino. Prst na južnem pobočju Drage, ki je uvrščena v drugo skupino prsti Krajne vasi, ima nekaj skupnih lastnosti s prst jo na pobočju Volnika. Na te skupne lastnosti je dokaj vplivala nagnjenost reliefa, Id poveča odnašajočo moč vode. Tako kot na Volniku je prst na južnem pobočju Drage plitva. Vendar je na tem krajšem in bolj poraslem pobočju Drage prst debela tudi do 30 cm. Zaradi podobne petrografske osnove, to je dolomita, je ta tip prsti po teksturi bolj podoben prsti na Zekenškem ravniku. V posameznih horizontih je nekaj večji delež drobnega peska in mela kot pa gline. Tla so po teksturi ilovnato- glinasta. Tako je pri 30 cm 28,8 »/o peska, 39,0 % mela in 32,2 % gline. Prosti kalcijev karbonat je tudi iz te prsti skoraj popolnoma izpran, kar vpliva na reakcijo, ki je tu srednje kisla (pH v KC1 je 5,8). Morda vpliva na manjšo kislost v primerjavi z Zekenškim ravnikom nekaj več organske snovi, ki jo da gostejša vegetacija. Organska snov vpliva tudi na barvo tal, da so bolj r java kot na ravniku. V glavnem prevla- duje rdečkasto r java barva (5 YR 4/4-5/8). Na tem pobočju Drage je videti lep primer pogozditve golih po- vršin s črnim borom. Še pred manj kot sto leti je bila tu skoraj na pol gola kraška površina. Sedaj je tu lep borov gozd z drevjem do 10 m Vegetation types profile Forest vegetation (Q u e r c u s , P i n u s n i g r a ) ; shrubbery (O s t r y a c a r p i n i f o l i a ) . F r a x i n u s o v n u s , J u n i p e r u s c o m m u n i s ) ; gras and shrubbery višine. Pod drevjem je našla dobre pogoje za življenje tudi precej gosta podrast. V grmovnem sloju so se razrasle vrste, ki tvorijo tu naravne gozdne združbe, kot graden, črni gaber in mali jesen. V dnu Drage so tla drugačna kot na južnem pobočju in jih zato uvrščamo v naslednjo, tretjo skupino tal K. v. Razvoj tal na dnu le suhe doline je bil drugačen od razvoja na pobočjih. V dnu so bili od- ločilni za njihov nastanek procesi nanašanja, na pobočjih pa procesi odnašanja. Samo dno ni morfološko enotno, marveč je v njem izobli- kovana vrsta vrtač, ki so kot konkavne oblike še pripomogle k večji debelini prsti. V te vrtače sta voda in tudi veter nanašala talne delce tako1, tako da se jih je tu nabrala plast, ponekod debela čez 140 cm. V tem procesu nanašanja so bili, kot kaže mehanska analiza, najbolj za- stopani glinasti delci, manj pa melj in pesek. Pri 10 cm je v tleh 52,4 % in pri 140 cm 69,4% gline. Po barvi so> ta tla rdeča. Pri 10 cm so rdeč- kasto r java in pri 140 cm močno rdečkasto r java (2,5 YR 5/6). Ta barva je značilna za osrednji Kras, kjer so zaradi klimatskih pogojev in drugih procesov nastali v prsti železovi oksidi, ki obarvajo tla rdeče. Prostega kalcijevega karbonata ni, saj so delci, izprani v dno Drage, nekarbonatni ostanek preperevanja, zato je tudi reakcija v celem profilu močno kisla. V dnu Drage ni gozda. Obdelovalne površine zarašča trava. Med travami rastejo tudi vlagoljubne rastline. Težka glinena tla zadržujejo vlago, vlažen zrak pa še prispeva k uspevanju teh rastlinskih vrst. Od drevja raste tu robinija (Robinia pseudo-acacia), ki je bila v spodnjem delu krošnje (v juniju) slabo olistana, v vrhovih pa je bilo listje dobro razvito. Temu je vzrok temperaturni obrat, ki nastopi v dnu Drage. Tla severnega pobočja Drage so po svojstvih manj enotna kot na južnem pobočju in pripadajo četrti in peti skupini prsti Krajne vasi. Vzrokov za tako neenakost na malem prostoru je več. Med njimi sta zelo pomembna različna petrografska osnova in razgibanost tega po- bočja. Večji del pobočja je iz apnenca, ki pa po zgradbi ni enoten. Nekako v sredini pobočja se pojavi zelo -nehomogen, svetlo siv in pretrt apnenec, ki je zelo krušljiv (9). Prav tu poteka prelomnica, ki je vzrok pretrtosti tega apnenca. Ostali del pobočja pa je skoraj v celoti iz kom- paktnega apnenca sive barve, ki je rekristaliziran. Morfološko severno pobočje ni enotno, marveč je razgibano z erozijskimi žlebovi. Prst na krušljivem apnencu je zelo skeletna (4. skupina), ker ta kamnina razpada v precej grob pesek. Pobočje je tu precej strmo in voda je izprala velik del tal tako, da so tu plitva, do 15 cm debela. V prsti je veliko peščenih delcev, tako da je v n je j od vseh analiziranih vzorcev Krajne vasi največ skeleta in peščenih delcev. Grobega in drob- nega peska je 48,80 % in le 12,0 % gline. Taka tekstura je neugodno vplivala na gostoto restlinske odeje in njeno sestavo. Ta tla imajo slabo kislo reakcijo (pH v KC1 je 6,0), saj so zaradi obilice karbonatnih peščenih delcev v tleh navzoče tudi baze. To nam pokaže tudi delež prostega kalcijevega karbonata, ki tu znaša 11,9 %. Tak odstotek je za tla na Krasu zelo velik. Ne moremo pa ga vzeti za merilo karbontnosti prsti, saj je med preperelimi delci še veliko nepre- perelih, ki povzroče, da je delež CaCC>3 relativno visok. Zaradi peščene strukture ta tla slabo zadržujejo vlago in so dokah suha ter topla. V barvi prsti se uveljavi rumena komponenta in ker je malo glinastih delcev, ki so nosilci rdečkaste barve (železovi oksidi), imajo večji vpliv drugi elementi, ki obarvajo to prst r javo (7,5 YR 4/6). ^ OBDELOVALNE, POVRŠINE TRAVNIKI IN PAŠNIKI O fl O n HRASTOV GOZD n o n (PUHAVEC, CER, GRADEN) ^ T T T T T T T J GOZD ČRNEGA BORA TRAVNO-GRMNO RASTJE (ROBINIJA TRAVE) GABROV GOZD (ČRNI GABER) n n A ni MEŠAN GOZD (GRADEN, An.fl A PUHAVEC ROBINIJA, ČRNI GABER, MACESEN) TRAVNO-GRMNO RASTJE (MALI JESEN NAVADNI BRIN, TRAVE) OOO. ZA GEOGRAFIJO F F VOJVODA C. E9 Drevesno-grmno ras t j e v K. O. K r a j n a v a s KARTA-MAP No 8 NASELJE POTI MEJA KO 0 200 L00 600 BOO 1000™ The grovvth of trees and shrubbery 1 — Ti l led surfaces , meadows and pastures 2 - Oak-forest ( O u e r c u s p u b e s c e n s , Q . c e r r i s , Q . s e s s i I i f o r o) 3 - B lack pine-tree forest (P i n u s n i g r a ) 4 — Meadows , shrubbery ( R o b i n i a p s e u d o - a c a c i a ) 5 — Ostrya carp in i fo l ia tree forest 6 — Mixed forest ( O u e r c u s s e s s i l i f l o r a , Q , p u b e s c e n s , R o b i n i a p s e u d o - a c a c i a , O s t r y a c a r p i n i f o l i a , L a r i x d e c i d u a ) 7 — grass land , shrubbery (smai i ash trees, jun iper , grass) ( F r a x i n u s o r n u s , J u n i p e r u s c o m m u n i s) Prst na kompaktnem apnencu (5. skupina) pa se po nekaterih last- nostih razlikuje od prsti na krušljivem apnencu. Pobočje doline je tu manj strmo, bilo je manjše odplakovanje in tla so debela do 30 cm, nekaj več kot sosednja prst. Precej pa se ločita obe prsti po teksturi. Na kompaktnem apnencu so tla dosti bolj glinasta. Pri 30 cm je 3 % grobega peska in 59,5 % gline. To nam pokaže, da je pri kompaktnem apnencu pomembnejše kemično preperevanje, ko se topljivi karbonati odstranijo in ostane netopni ostanek kot glinasti delci. Pri krušljivem apnencu pa je zaradi pretrtosti močnejše mehanično preperevanje, pri katerem nastanejo grobi peščeni delai. Vpliv izluženja karbonatov se kaže tudi v reakciji in deležu pro- stega kalcijevega karbonata. Ta tla so na splošno srednje kisla (pH v KC1 je 5,0). Kalcijevega karbonata pa je od 0,18 do 0,70®/». Pri 10 cm je prst intenzivneje rdečkasto r java (2,5 YR 5/8), kot v horizontu nad matično kamenino (5 YR 4/8). Razliko v barvi te prsti je teže razumeti, saj je v skoraj vseh prsteh na apnencu ravno obratno. V zgornjem horizontu je barva prsti r java in v B horizontu rdečkasta. Verjetno so tu na pobočju procesi spreminjanja železovih oksidov pote- kali drugače in povzročili tako obarvanje prsti. Severno pobočje Drage pokriva v večjem delu gozd. Sklenjen je na debelejših tleh v položnejših legah pobočja. Na phtvih tleh je manj drevja, več pa grmovja in trave. Od rastlinskih vrst, ki najdejo tu ugodne pogoje za rast, so v zgornjem delu pobočja še toploljubni hrast puhavec, robinija in graden. V spodnjem delu pobočja pa puhavca in gradna ni, v drevesnem in grmovnem sloju se uveljavi čmi gaber. Poleg črnega gabra sta med grmovjem še mali jesen in leska. V pri- talnem rast ju pa je največ jesenske vilovine (Sesleria automnalis). Pre- vlada bolj odpornega črnega gabra nad toploljubnim hrastom puhavcem v tem delu pobočja pokaže, da sega hladni zrak, ki se nabere v dnu Drage, še na pobočje in s tem prepreči rast občutljivim rastlinam. Na phtvih in peščenih tleh srednjega dela pobočja uspevata črni bor in macesen (Larix decidua), ki ga drugod ni. Topla in plitva peščena tla na pobočju mu očitno prijajo. Ponekod pa raste med njima še smreka (Picea excelsa). Od listavcev pa je le graden in malo robinje in črnega gabra. V žlebovih se je razrastla gosta grmovna vegetacija z vrstami, ki jih najdemo tudi drugje: robinija, leska, mali jesen in poljski javor (Acer campestre). Volarija Svet, ki se razprostira med Drago in cesto Krajna vas—Pliskovica, imenujemo Volarijo. Tu ločimo šesto in sedmo skupino prsti K. v. Tla šeste skupine so nastala na površju, ki je malo razčlenjeno z vrtačami. Apnenci, ki se tu pojavijo, so sivi, jedrnati in se težko lomijo (9). Prst na njih je srednje globoka do globoka. Po teksturi je močno glinasta, zlasti v globini. Pri 10 cm je 30,5 ®/», pri 96 cm 75 °/o glinastih delcev. Premeščanje gline v profilu navzdol je bilo dokaj močno. Z globino se v tej vrsti veča tudi kislost. Na splošno je pH v KC1 nekaj nad 4. Prostega kalcijevega karbonata je zelo malo. Ponekod ga ni niti desetimko odstotka. Barva tal je v B horizontu (dokaj glinastem) podobna barvi tal severno od tod. Ravno tako so tla bolj rdečkasta v spodnjem kot v zgornjem horizontu profila. Pri 10 cm je prst rdeč- kasto r java (5YR4/6), pri 96 cm pa dosti bolj rdečkasta (2,5 YR 4/8). Na tem malo razgibanem površju so bili procesi površinskega od- plakovanja slabši kot na primer v bolj strmih delih Drage ali Volnika. Tla so postajala bolj debela. Ker se je to vršilo dolgo, je že dosti gline premeščeno v B horizont in tudi proces zakisevanja je precej napre- doval. Verjetno ta svet izven vrtač zaradi takih lastnosti prsti ni privlačen za poljedelsko izrabo. To nam dokazujejo tudi visoki in stari hrasti, ki rastejo tukaj. Tudi gozd sam je vplival na procese v tleh in s tem prispeval k njihovim lastnostim. Za gozd v tem delu K. v. je značilno mešanje domačih in prinesenih drevesnih vrst, kar vpliva na videz gozda. Med domačimi so nekatere bolj, druge manj topoljubne. Od hrastov uspevajo cer, graden in puhavec. Manj je zmerno toplo- ljubnega črnega gabra. Med grmi je največ malega jesena, navadnega brinja (Juniperus communis) in leske. Na sestavo gozda je poleg klimatskih in talnih razmer dokaj vplival tudi človek. Med hrasti, ki jim prija zakisana in ne preplitva prst, se je razmaknila tu ja drevesna vrsta — robinija. Kraševci so jo nasadili, da bi njen les uporabili tudi za kolje v vinogradih. Svetli hrastovi gozdovi pa so bih ugodno rastišče za njo. Najdemo jo v drevesnem in grmovnem sloju, še posebno na jasah, k jer so bile nekoč obdelovalne površine. Človek je vnesel še eno tu jo drevesno vrsto — himalajsko cedro (Ce- drus deodara). Manjšo površino so z n jo posadili verjetno bolj poskusno, kako se bo obnesla v teh rastiščnih pogojih. Kot kažeta rast in videz dreves do sedaj — precej se jih suši — tu zanjo niso ugodni pogoji. Sedma skupina prsti prekriva površje severnega dela Volarije. Tu je svet razčlenjen v vrtače in v vmesne bolj ali manj široke ploskve. Prevladuje zgornjekredni apnenec (4). Kamnina je drobno zrnata in sive barve. Prst, ki je nastala na njej , je na površju med vrtačami srednje globoka in na dnu vrtač globoka. V zgornjem delu profila je bolj peščena kakor v spodnjem. Z globino se delež peščenih delcev manjša, poraste pa delež gline, vendar ne tako močno kot v prsti južnega dela Volarije. Pri 10 cm je 47,2 % in v globini 43 cm 60,7 % gline. Isti proces premeščanja gline v nižje horizonte, ki smo ga zasledili tudi v ostalih srednje globokih in globokih tleh Krajne vasi, se vrši tudi tu. Zanimivo je, da je porast glinastih delcev z globino večji v prsti na površju med vrtačami kot v prsti na dnu vrtač. Po teksturi so tla v vrtačah ilovnato-glinasta, na površju med njimi pa glinasta. Delež delcev drobnega peska in mela je večji na dnu vrtač kakor v prsti med njimi. Tla so torej na površini med vrtačami težja za obdelavo kot v njihovem dnu. Pri 10 cm je v prsti med vrtačami 26,8 % peska, 26,0 % mela in 47,2% gline, pri 43 cm pa je 13,80% peska, 25,5% mela in 60,7 % gline. V dnu vrtače pa je pri 10 cm 28,8 % peska, 41,0 % mela in 30,2% gline, pri 43 cm pa je 21,50 % peska, 42,4 % mela in 36,2% gline. Verjetno lahko tudi v tem iščemo vzrok, zakaj je v vrtačah več njiv, kakor med njimi. Razlago za tekstumo razliko lahko iščemo v tem, da ni voda s površin med vrtačami sprala delce v nji- hova dna, veter, ki je v nekaterih letnih časih na Krasu zelo močan, pa tudi ni odnašal z izsušenega ter slabo poraslega površja prst. Reakcija prsti je v bližini vasi slabo- kisla do -nevtralna (pH v KC1 je 6,0—6,6). Razlike med reakcijo v dnu vrtač in na površju med njimi skoraj ni. Tudi različna izraba tal na dnu vrtač malo vpliva na reakcijo. Prst na njivi, ki je na dnu vrtače, ima pH v KC1 pri 174 cm 6,0. V prsti pod travno vegetacijo, tudi na dnu vrtače, pa je pH pri 34 cm 6,5. Prsti v bližini vasi so bile že toliko pod vplivom človeka (obdelovanje in paša), da so v primerjavi s prstmi na dnu Drage in južneje manj kisle in se reakcija približuje nevtralnim vrednostim. V prsteh vrtač, ki so bolj oddaljene od vasi in so že dolgo časa pod travo, nekatere celo pod drevesnim rastjem, pa so razmere drugačne. Reakcija je bolj kisla, pa na j bo to v dnu vrtač ah med vrtačami, pod travno ah drevesno vegetacijo. V prsti med vrtačami pod travo je pri 10 cm pH v KC1 4,5. Na dnu vrtače, k jer sta trava in robinija, je pH pri 10 cm 4,0, tam, kjer je drevje, pa pni 10 cm 4,6. Prst pod drevjem in travo na bolj oddaljenem svetu od vasi je torej močno kisla. Tu so malo ah pa nič obdelovali zemljo in proces zakisevanja je potekal skoraj nemoteno, zlasti še pod drevesnim in grmovnim rastjem, k je r se zadrži več vlage. Pojav izluževanja se vidi tudi v deležu prostega kalcijevega karbo- nata v prsti. Na apnencih, ki so dokaj čisti, z 90 % CaC03, pri nekaterih še več, se razvijejo tla, ki nimajo skoraj niti desetinke odstotka kalci- jevega karbonata. Odstotek tega karbonata se znižuje tudi z globino, pa na j bo v tleh na robu vrtač ali pa na dnu vrtač. Pri 10 cm je na dnu vrtač 0,10 %, pri 93 cm pa 0,0 % CaCOs. V prsti med vrtačami pa ni niti desetinke odstotka tega karbonata. Prevladujoča barva te prsti je rdečkasto r java. Vendar se z globino bolj kot r java uveljavi .rdeča barva. Pni 10 cm je prst rdečkasto r java (2,5 YR 4/6), pri 64 pa močno rdečkasto r java (2,5 YR 5/8). Barva tal je odvisna od količine železa in od oblike njegove prisotnosti. Največjo barviino sposobnost ima prosti železov oksid v glinasti frakciji (1. str. 79). To nam lahko pojasni, zakaj je prst v globini, ki je močno ghnasta, bolj rdeča kot v zgornjem horizontu, ki je manj glinen. Delno pa rjava niansa izginja z globino zaradi manjšanja deleža organskih snovi. V prsti na površini med vrtačami je pri 10 cm barva rdečkasto r java (5 YR 5/8), pri 43 cm pa močno rdečkasto r java (2,5 YR 5/8). Na dnu vrtače pa pri 10 cm rdečkasto r java (5 YR 5/8), pri 93 cm pa malo- tem- nejša (5 YR 4/8). Ta del Krajne vasi je brez sklenjene drevesne in grmovne vege- tacije. Prsti je dovolj za obdelovanje, ni pretežka in ne močno kisla. Zato so tu še njive, zlasti na dnu vrtač. Na površju med vrtačami, k jer so tla srednje globoka in gilnasta, pa so povečini travniki. Tu torej ni bila vzrok ureditve n j iv na dnu vrtač samo debelina tal, temveč lažja tek- stura prati kot na površini med njimi. Opaziti -pa je, da so dna neka- terih vrtač, kjer so bile njive, že porastla s -travo. Lastnosti prsti v teh vrtačah so zelo podobne tistim, k jer so še njive. Razlago moramo torej iskati drugod, ne pa v naravnih pogojih. Gmajna in vaško polje Prsti na ravniku, k jer se nahaja sama Krajna vas, pripadajo dvema skupinama. Močno spremenjene prsti v neposredni oko-lioi vasi, kjer je največ njiv, so uvrščene v osmo skupino, v antropogena tla. Severno od tod pa je prst, ki se močno loči od te antropogene in tudi od ostalih prsti v K. v., zato tvori deveto skuipino tal. Antropogene prsti v bližini vasi (8. skupina) se po svojih lastnostih ločijo od prsti devete skupine, čeprav so nastale na podobni petrografski osnovi in podobnem reliefu. Na splošno so te prsti plitve. Glavna značilnost pa je manjši od- stotek drobnega peska in bolj enakomerno razmerje med posameznimi frakcijami, kot je v prsteh devete skupine, k i so v severnem delu Krajne vasi. Tekstura, ki je dovnato-glinasta, omogoča lažje obdelo- vanje kot je v glinastih tleh južno od vasi. Reakcija je v prsti v glavnem nevtralna, kar je verjetno že -posledica gnojenja in obdelovanja, saj je tu precej nj iv v vrtačah in tudi med njimi. Severno od teh prsti so na Gmajni prsti devete skupine. Kamninska osnova so tu zgomjekredni sivi in temnosivi apnenci, ki, kot kaže de- belina prsti, počasi preperevajo. Tla so v tem delu plitva. Tako plitvih tal ni -nikjer, razen na pobočju Volnika in ponekod na pobočju Drage. Razen na dnu vrtač in v žepih je prst debela do 20 cm. Na mnogih mestih ne more prekriti osnove, tako da je površje precej kamnito. Petrografska osnova pa ne vpliva samo na debelino prsti, marveč tudi na njeno teksturo. Ti -apnenci razpadajo v grobe delce tako, da so tla precej skeletna. Prevladujeta grobi pesek in mel, g-line pa je manj. Prsti južno od vasi pa so bolj glinaste. Odnašanje talnih delcev je bilo precejšnje, zlasti ker redko rastje ni moglo dovolj vezati prsti. Po teksturi so ta tla peščeno-glinasta in ilovnato-glinasta. Tako je pri 10 cm 41,6 % peska, 31,6% mela in 26,8 »/o gline. Zaradi tanke plasti prsti in velikega deleža peščenih delcev, ta tla niso tako zakisana kot v drugih delih K. v. Tla so srednje kisla do nevtralna (pH v KC1 je 5,0 do 6,2). Odstotek prostega kalcijevega kar- bonata je ponekod od 0,25—0,44%. Tam, -kjer je veliko kamninskih delcev, pa je še večji. Na teh plitvih in suhih tleh je razvita le grmovno-travna vegetacija. V grmovni obliki sta tu toploljubna hrasta cer in puhavec: le tu in tam sta drevo. Od grmov Sta dobro zastopani še dve trdoživi vrsti, To sta mali jesen in navadni brin. Med grmi pa raste v šopih trava. Ta svet je zaradi takih talnih pogojev slabo izkoriščen. Živino pasejo le tam, kjer je nekaj več trave. Ostalo pa bi bilo najbolje izkoriščeno, če bi bilo pogozdeno s črnim borom, tako kot je površina malo severneje od tod. Lastnosti prsti v Krajni vasi (po skup inah ) Sku- pina p r s t i Vr t ina Globina v cm Grobi pesek % Drobn i pesek % Mel % Glina % Teks tu - r a B a r v a p H v KCl % CaCOs Litolo-ška sk. Re l i e fna eno ta 0 V47 15* 1,47 46,33 27 25,2 PG 2,5YR 3/6 5,7 0,06 Dolomit Pobočje Volnika 1. V41 10 0,73 29,07 44 26,2 IG 5YR 6/4 4,5 0,0 Dolomit Žekenški ravnik 120 0,82 31,98 33 34,2 IG 5YR 6/6 4,2 0,0 Dolomit 2ekenški ravnik 2. V32a 20* 0,71 26,09 28,8 44,4 IG 5YR 4/8 5,1 0,0 Dolomit Juž. pobočje Drage 3. V22 10 0,75 19,85 27,0 52,4 G 5YR 6/8 4,1 0,0 Dolomit Dno Drage 140 1,16 17,14 12,3 69,4 G 2,5YR 5/6 4,6 0,0 Dolomit Dno Drage 4. V29 15* 23,04 25,76 39,2 12,0 I 7,5YR 4/6 6,0 11,9 Apnenec Sev. pobočje Drage 5. Vl8 24* 1,16 27,64 33,5 37,7 IG 5YR 5/8 4,3 0,21 Apnenec Sev. pobočje Drage 6. V35 120 2,19 24,11 25,3 48,4 G 5YR 6/8 4,2 0,27 Apnenec Ravnik juž. od vasi 7. Vi 10 2,12 24,68 26,0 47,2 G 5YR 5/8 6,2 1,35 Apnenec Krajnovaški ravnik 43* 0,66 13,14 25,5 60,7 G 2,5YR 5/8 6,6 0,12 Apnenec Krajnovaški ravnik V2 10 0,94 27,86 41,0 30,2 IG 5YR 4/4 6,4 0,06 Apnenec Krajnovaški ravnik (dno vrtače) 30—34* 0,79 20,71 42,3 36,2 IG 5YR 4/6 6,5 0,03 Apnenec Krajnovaški ravnik (dno vrtače) 8. V83 10 1,37 34,23 32,0 32,4 IG 5YR 5/8 7,8 0,38 Apnenec Krajnovaški ravnik (med vrtačami! 20* 1,13 28,67 34,0 36,2 IG 5YR 5/6 7,4 0,12 Apnenec Krajnovaški ravnik (med vrtačami; 9. V74 10* 0,97 31,61 33,1 26,7 PGI 2,5YR 3/4 6,2 0,25 Apnenec Krajnovaški ravnik (med vrtačami AGRARNE IN SOCIALNE RAZMERE Preden preidemo na analizo k. o. K. v., bi želeli osvetliti nekatere elemente širšega področja Krasa. To tako imenovano »širše« področje raziskave obsega devet naselij ali k. o. s približno 3200 ha zemljišča. Spremembe v gospodarstvu med leti 1953 in 1961 ter 1968 so z razvojem neagrarnih panog in terciarnih dejavnosti vse močneje odte- govale delovno silo od kmetijskega dela. Tako se je v prvem razdobju zmanjšalo število aktivnega kmečkega prebivalstva v devetih naseljih Krasa (Gabrovica, Kobjeglava, Komen, Kopriva, Kosovelje, Krajna vas, Pliskovica, Skopo, Volčji grad) za 221 aktivnih kmečkih prebivalcev, v nadaljnjih osmih letih pa še za 167. Manjšanje števila aktivnega kmeč- kega prebivalstva je razvidno tudi iz ankete, ki je bila opravljena pomladi leta 1968. Vanjo je bilo iz devetih naselij zajeto 153 gospodarstev, ki so bila še leta 1960 čisto kmečka.6 V teh gospodarstvih je leta 1960 oprav- ljalo izključno kmečka dela 295 aktivnih članov. Do leta 1968 pa se je , KARTA-MAP No 9 G O S P O D A R S K A S T R U K T U R A ČLANOV A N K E T I R A N I H G O S P O D A R S T E V L. 1960 IN 1968 ECONOMIC STRUCTURE OF MEMBERS OF HOUSEHOLDS ANSVVERING THE ©UESTIONNAIRE /1960 AND 1968/ G A B R O V I C A .„, KOBJEGLAVA KOMEN 50 i K O P R I V A 1960 1968 40 30 20 10 - 0 V O L Č J I G R A D L.1960 1968 ČLANI GOSPODARSTEV KI OPRAVLJAJO KMEČKO DELO MEMBERS OF HOUSEHOLDS PERF0RMING FARMING W0RK ČLANI GOSPODARSTEV, KI DELAJO IZVEN KMETI JE MEMBERS OF HOUSEHOLDS W0RKING OUTSIDE THE FARMSTEAD INŠT. ZA GE0GRAFU0 UN. V LJ. AV5ENAK M. ČLANI GOSPODARSTEV, KI SO ZA DELO NESPOSOBNI MEMBERS OF HOUSEHOLD NOT ABLE TO W0RK OTROCI DO 14. LETA CHILDREN UP TO THE AGE 0F14 6 Čista kmečka gospodarstva so tista, pri katerih so vsi člani zaposleni samo v kmetijstvu. to število zmanjšalo na 181. Istočasno pa se je povečalo število članov, ki sicer žive in deloma tudi delajo na kmečkih gospodarstvih, a je nji- hova primarna dejavnost izven kmetijstva. Tako je leta 1968 v 153 gospodarstvih delalo izven kmetije že 84 članov gospodarstev. Ob po- stopnem spreminjanju gospodarske s trukture individualnih kmetijskih gospodarstev pa se tudi spreminja njihova delovna sposobnost, pravil- neje, navezanost in zainteresiranost za kmečko delo in kmetijsko pro- izvodnjo. Saj spreminja poklic predvsem mlajše in bolj prilagodljivo prebivalstvo, ki teži k hitrejše-mu zboljšanju življenjske ravni. V pa- sivnih področjih, kot je velik del Krasa, pa je taka težnja nujno pove- zana ne samo s spreminjanjem poklica, ampak tudi z odseljevanjem. Zato se število prebivalstva v večini naselij manjša. S tem se nujno veča število kakor tudi delež ostarelega kmečkega prebivalstva (leta 1960 v devetih naseljih 69 ah 14,5 «/», leta 1968 84 ali 20,3 % ostarelih, za delo nesposobnih članov gospodarstev), ter se na drugi strani manjša zaradi zmanjšanja hiološko reprodukcijske moči število otrok (leta 1960 v devetih naseljih 112 ali 23,5 leta 1968 76 ali 17,8 o o o I p o ANTROPOGENIH ČlNITELJIH I o o o o | MALO SPREMINJANO ZEMLJIŠČE g r 0 u n d s vvhere a n t r 0 p 0 g e n 0 u s f a c t 0 r s have c a u s e d l i t t l e c h a n g e O D D A L J E N O S T OD N A S E L J A t h e d i s t a n c e f r o m t h e s e t t l e m e n t i n š t z a g e 0 6 r a f i j 0 u n . v lj. a v s e n a k M. 5 K A R T A - M A P No. 12 STOPNJA OPUŠČENOSTI NJIVSKIH IN TRAVNIŠKIH POVRŠIN V KO. KRAJNA VAS THE DEGREE 0 F ABAND0NMENT 0 F THE FIELD AND MEADOV SURFACES IN THE CADASTRIAN FARISH 0 F KRAJNA VAS N A S E L J E POT M E J A K O . 2C0 tOO 600 800 10Om porastli z grmovjem. Na podobno intenzivnost opuščanja naletimo na skrajnem severnem robu k. o., le da je tu opuščanje površinsko mnogo manjše, saj je bilo tu tudi v preteklosti ižkrčenega mnogo manj obde- lovalnega sveta. V zadnjih letih so začeli opuščati njive in travnike že mnogo bliže naselja, na področju Gabrovja in deloma tudi že na Krajnovaškem polju. Med letoma 1960 in 1968 je bilo na teh dveh področjih in deloma tudi v Volariji (le dve manjši njivski parceli) opuščenih 32 njivskih in vinogradniških parcel ter 5 'travniških in pašniških. Pod opuščenimi parcelami razumem tiste, ki ne služijo več nikakršni kmetijski rabi. Mednje pa niso vštete tiste, na katerih se je spremenila izraba npr. iz njive v travnik, iz travnika v pašnike in podobno. Dvaintrideset opu- ščenih njivskih in vinogradniških parcel predstavlja okoli 4 ha zem- ljišča; od leta 1960 pa do leta 1968 je bilo torej opuščenih približno 12 °/o vseh njivskih in vinogradniških površin. Število opuščenih parcel anketiranih gospodarstev med letoma 1960 in 1968 Stev . opušč. n j i v % Stev . opušč. v inogr . % Stev . opušč. t r avn ikov % Stev. opušč. pašnikov % S k u p a j v s e h p a r c e l 25 67,5 7 18,9 4 10,8 1 2,7 37 Stopnja opuščanja njiv, travnikov in deloma tudi pašnikov se v veliki meri ujema z oddaljenostjo od naselja. Shematična razdelitev zemljišča k. oi Krajne vasi na tr i cone po časovni oddaljenosti zem- ljišča (glej kar to št. 12) se močno ujema z opuščanjem nj iv in travnikov. V področju, ki je od vasi oddaljeno le do 10 minut, to je večina Krajno- vaškega polja, je opuščanje še minimalno. Opuščeno je le nekaj nj iv v dnu manjših vrtač 'in dva vinograda. V zadnjih letih pa je opuščanje njivskih in travniških parcel najmočnejše na področju, k i je od naselja oddaljeno več kot ,10 minut. Tu so kmet je opustili tudi taka zemljišča, ki so na Krajnovaškem polju še intenzivno obdelana. Ozemlje, ki je od- daljeno preko 20 minut od središča vasi, pa je že v preteklosti poznalo opuščanje. POGLAVITNI ZAKLJUČKI Naši zaključki zadevajo zveze med liltološko sestavo, reliefom, mi- kroklimo, kakovostjo' prsti, vegetacijo in izrabo tal. Primerjava ustrez- nih kar t dokazuje, da so 'ti elementi ustvarili prirodnogeografske kom- plekse, ki jim je osnova litološka sestava (enote 1—'9 na kartah). V petrografsko dokaj homogenih apnencih se izdvaja kompleks bolj zrnatih apnenoev (predel 7) in zlasti predel tektonsko bolj pre- trtih odnosno rekristaliziranih apnencev, kar oboje prispeva k večji peščenosti in manjši kislosti zemlje. Bolj pretrti apnenci (enota 8) so ustvarili pogoje za lokalno neenako korozijsko zniževanje reliefa od- nosno nastanek bolj valovitega površja. Neposreden okoliš K. v., ki je najbolj njivski in izhodišče širjenja vaškega zemljišča, ima torej ugodno razmerje dveh pogojev: zmerno globoko prst in manj težka, to je manj glinasta in manj kisla tla (pH v 6,0—6,6). V perhumidni klimi (letno okoli 1400 mm padavin, ki padejo največ v hladni polovici leta) in ker na krasu ni talne vode, ki bi se poleti dvigala, se na čistih mikritnih kompaktnih apnencih, kakršni prevladujejo v K. v., obenem s starostjo tlotvornega procesa in večanjem debeline tal hitro veča kislost zaradi izluževanja baz. Plitva in manj kisla skeletna tla (Volnik, pobočje Drage, delno Gmajna) pa, na dragi strani, na krasu s kamenjem ovirajo izrabo za travnik in njivo. Valoviti relief njivskega sveta na področju K. v. omogoča zmerno spiranje s pobočij in s tem obnavljanje baz v globini, ki je dostopna za korenine t rav in kulturnih rastlin. Te zaključke odraža tabela na str. 250, k jer so razvidne ozke zveze med kislostjo tal, deležem glinenih delcev v nj ih in izrabo tal. Izjema je le vlažna Draga. Tla s pH KC1 manj kot 5 zarašča le gozd. Izven neposredne okolice vasi, ki je bila od vsega početka najbolj obdelana, so se po naših pedoloških in vegetacijskih analizah v zgodo- vinski dobi izvršile znatne spremembe v izrabi tal, ki so posledica pre- vrednotenja prirodnih pogojev. Prvotna pašniška površina (v obliki pašnikov in gozdnih pašnikov) je segala tako na sever v Gmajno kot na jug do Volnika. Iz te dobe so na Žekenškem ravniku degradirana tla nekdanjega črednega pašnika in v Volairiji močno antropogeno spreme- njen gozd na ravniškem svetu, medtem ko v vrtačah z globino ne na- rašča delež gline tako kot je to običajno. V naslednji fazi pa so dobile plitve, a man j kisle prsti na severu prednost pred težkimi glina- stimi in kislimi v Volairiji in trebljenje griže za travnike se je preneslo predvsem proti severu. Vzrok zato lahko iščemo v vedno pomembnejšem gnojenju, ki ga je omogočevala uvedba hlevske živinoreje, zakaj na bolj peščenih in manj kislih tleh gnoj več izda in t rava je manj kisla. Vsaj že pred dvema stoletjema je zato Volarija zapadla intenziv- nemu zaraščanju gozda na račun njiv, travnikov in pašnikov. V zadnji dolbi se obdelovalna zemlja spet zmanjšuje in koncentrira na nepo- sredno vaško okolico in hližina parcel je dobila odločujočo vlogo pri stopnji opuščanja obdelovalnih površin. Tudi tu je vzrok v tem, da odhajajoče delovne sile iz agrarnih poklicev ni nadomestila strojna obdelava, za kateroi nudi kras ovire zaradi kamnitosti in težjega do- stopa do nj iv in travnikov v vrtačah. Se leta 1968 je svoje njive v vrtači ročno obdelovalo 82 %> kmetov '(travnike 76fl/o). Te obdelovalne po- vršine v vrtačah imajo na voljo res bolj rodovitno in debelo zemljo. V severni Volarji je v n je j v globini 10 cm za il 7 in v globini — 43 cm za 26 %> manj glinene frakcije kot v tleh med vrtačami. Toda vrtače imajo m a n j u g o d n o k l i m o za v r s t o k u l t u r in k e r j e t u d i dos top težj i , se vsi- l j u j e v p r a š a n j e , a l i n e k a ž e v dobi s t r o j n e obde lave p r e n e s t i obde l avo iz v r t a č i n iz k a m n i t e g a sve ta G m a j n e v r o b n o Volar i jo , k j e r so sicer t la bo l j k is la a bo l j debela. V v r t a č a h p a k a ž e obd rža t i k u l t u r e , k i j im p r i j a v d n u več j a v laga t a l i n ozrač ja , v p r i so j ah p a več j a sušnos t . V celem se j e izkazalo, da n u d i t u d i t r avn i šk i , z v r t a č a m i pose j an i k r a s obi lo pedološk ih in m i k r o k h m a t s k i h raz l ik na k r a t k e r azda l j e , k i se j im n a j p r i l agodi 'bodoče gospodarstvo' . V t e m r a v n i š k i keras z v r t a č a m i n e z a o s t a j a za f l uv ia t i l n im re l i e fom, s a j v r t a če p r a v t a k o k o t r ečne doline u s t v a r j a j o p r i s o j n e in osojne , s u š n e in v lažne lege, d r o b n e h t o - loške raz l ike v ses tav i apnenca v povezav i z r e l i e f o m bo l j a l i m a n j kis la tla, k i s k u p n o z debel ino prs t i o d l o č u j e j o o iz rab i ta l i n n j e n i r azpo- redi tvi . LITERATURA a) Za poglavje »Geomorfološke razmere« in »Kras in klima«: I. B a r a n f , 1967, Der Einfluss des Niveauunterschiedes und der Expo- sition auf die Luft temperatur in einer Doline in Biick-Gebierge. Acta clima- tologica, t. VII, F. 1—4, Szeged. F. F o r t i , 1967, Una sezione geologica del Carso Triestino. Atti e me- morie d. Comm. Grotte Eugenio Boegan, vol. VI. Trieste 1966. F u r 1 a n, 1965, Temperature v Sloveniji, Ljubl jana. I. G a m s , 1960, O višinski mej i naseljenosti, ozimine, gozda in snega v slovenskih gorah. Geografski vestnik XXX, Ljubl jana. I. G a m s , 1967, Perspektive fizične geografije krasa. Geografski ob- zornik XIV, Ljubl jana, št. 2. A. M e l i k , 1960, Slovensko Primorje, Ljubl jana. M. P l e n i č a r , 1961, Stratigrafski razvoj krednih plasti na južnem Primorskem in Notranjskem. Geologija, 6. knjiga, Ljubl jana. Z. P e t k o v š e k , I. G a m s , A. H o č e v a r , 1969, Meteorološke raz- reme v profilu Drage. Zbornik biotehnične fakultete, Ljubl jana . P o 11 i S., 1961. II clima delle doline del Carso triestino. Atti del XVIII congresso geografico italiano, Trieste, 4—9 aprile 1961. b) Za poglavje »Prst in ras t je v Kra jn i vasi«: 1. J. S u š i n , Terra rossa v Slovenskem primorju, Zbornik biotehnične fakultete, zvezek 15-A, Kmetijstvo, L jubl jana 1968. 2. M. K o d r i č , Crvenica na Slovenskem Krasu, Zemljište i biljka VII/1—3, Jugoslovensko društvo za proučevanje zemljišta, Beograd 1958. 3. B. V o v k , M. K o d r i č in D. S t e p a n č i č — pedološka karta Trst 2 (1 : 50 000) in opis talnih profilov. 4. M. P l e n i č a r , Stratigrafski razvoj krednih plasti na južnem Pri- morskem in Notranjskem. Geologija 6, L jub l jana 1961. 5. M. W r a b e r , Glavne vegetacijske združbe slovenskega Krasa s posebnim ozirom na gozdnogospodarske razmere in melioracijske možnosti. Gozdarski vestnik 1954/9—10, Ljubl jana. 6. M. W r a b e r , Sumska vegetacija na crvenicima u Slovenskom Kršu. Zemljište i bil jka VII/1—3, Beograd 1958. 7. F. J u r h a r , J. M i k 1 a v č i č , F. S a v n i k , B . Ž a g a r , Gozd na Krasu slovenskega Primorja , L jubl jana 1963. 8. M. P i s k e r n i k , Gozdno rast l inje Slovenskega Primorja , Zbornik Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije 4, Ljubl jana 1965. 9. J. K u n a v e r , Morfološke enote v južnem delu katastrske občine Kra jna vas (tipkopis). 10. Zapiski in kar te terenskega dela v Kra jn i vasi v juni ju 1968. c) Za poglavje »Agrarne in socialne razmere«: Popis stanovništva leta 1953. Zavod SRS za statistiko. Popis stanovništva leta 1961, Zavod SRS za statistiko. Popis poljoprivrednih gazdinstva za godinu 1961, Zavod SRS za sta- tistiko. Analiza srednjeročnega plana razvoja kmeti js tva za o. Sežana. Katastrski podatki za sedem naselij Krasa. Katastrski urad o. Sežana. Anketa čistih kmečkih gospodarstev Inštituta za geografijo Univerze v Ljubljani . Kar t i ran je izrabe tal v letu 1968, Arhiv Inštituta za geografijo Univerze v Ljubljani . Podatki, zbrani na terenu leta 1968, Arhiv Inštituta za geografijo Uni- verze v Ljubljani . KRAJNA VAS — A STUDY OF THE NATURAL CONDITIONS AND OF AGRARIAN LAND UTILIZATION ON THE KARST S u m m a r y The present study is the outcome of team research-work done in June 1968. Its object is to make a study of the specific karstic properties in relation to the agrarian utilization as well as of the degree to which Karst modifies the general deagrarization. The study has been made at the example of the cadastrian parish of Kra jna vas which is situated close to the Yugoslav-Italian border, in the central par t of the (Trieste) Karst area f rom where the international geomorphological term »Karst« is taken (Sketch No 1). The majori ty of the area is occupied by karst level, f rom 250 to 280 meters above sea-level; its basis is pure cretaceous limestone, and to a smaller degree dolomite. There are no surface streams, and the most common karst formations are dolines. On the basis of analyses the territory in question has been divided into lithologic, relief, climatic, pedologic, and vegetation units as well as into sectors of agrarian land use. Almost ali of units and sectors are recorded in the maps No 1—8. For the most part the units ccrrespond in the areas and as such constitute physical-geographical complexes. Their bases are constituted by the differences in the granulation of the limestones or ra ther by the degree of re-crystalization, which affects also the density of the dolines, the thickness and properties of the soil, the vegetation, and the utilization of land. The morphological investigation has confuted the view that the dry valley of the so-called Brestoviški dol (which divides the level of Kra jna vas) had been shaped by the surface stream Notranjska Reka immediately before karstification. On the territory of Kra jna vas the valley bottom (»Draga«) is sinking in particularly quickly in places where af ter rainfalls brooks come out of the dolomites and slightly permeable laddinian limestones. When in the cold periods of the Pleistocene the ground was for a longer period of t ime frozen solid, these and other local brooks could work out Brestoviški dol. The smallest number of the dolines is to be found in the dolomite and the largest number in the stratified limestone with closed and gaping joints. The medium density is 64 per 100 hectares of land. The average dimesions of the dolines: the longer axis — 72 m, the transverse axis — 57 m, the depth — 5.4 m, and the medium inclination of the slope — 17.6°. Since the karst level is both in the north and in the south surrounded by a ridge of mountains, we get a temperature inversion, a r instance of which — for the day of June 10 th, 1968, — is shown in the map No 1. The inversion is reflected also in the average temperatures of the vegetation period of two Iower stations and of another station (Temnica) lying 100 meters higher — ali of them having similar values. Besides, we get in the dolines microinversion, the intensity of which was measured in two dolines every two hours. In the dolines Ograda, which is 7—14 meters deep and tilled, the day minima were for 2.8°, and in the almost twice as deep a doline, but wooded Jelenov dol (— 24 m) the day minima were only for 1.4® C. lo»wer f rom those in the level (see Maps No 1—3). The day temperature course of the air at the height of 150 cm above the ground on the sunny side of the doline overtakes the courses at the bottom or on the shady side, and f rom the early afternoon until midnight the temperaturs on the sunny side are lower (Map No 4). The reasons lies pro- bably in the greater soil dryness and in the more intense radiation f rom the earth at 150 cm above soil. But the temperatures in the layer of air imme- diately above the ground as well as the soil temperature remain in the sunny areas constantly higher. At the bottom the temperature and the humidity of the air vary ra ther more, and consequently some crops, notably careals, cannot be grown in the dolines. Dolines create just as many sunny and shady sites as the fluviatile relief; also, they gather in the air tha t has been cooled during the night but they also retain the cooled air. This is reason why level karstic surface with dolines, covered with a thicker layer of soil is cooler than non-karstic land of the same heights above sea-level. Kra jna vas, which is only 9 km away f rom the Adriatic, has during the vegetation period (april-october) a medium temperature only between 14 and 15° C. The terri tory of the village includes Volarija in the south, and Gmajna in the north, which both have the greatest contrasts concerning the pro- perties of soil. At Volarija, the layer of clay and loamy soil is so thick that when the village first came into exsistence one could have here fields. and meadows without a previous cleaning of the surface stones. At Gmajna, on the other hand, the soil is row, shallow, and every portion of cultivated land had first to be cleared of the stonec. Per 1 m2 of tilled soil an average of 158 kg stones has been cleared away. Originally, the land was used mostly for pastures and when the village came into existence in the Middle Ages usihg land for pastures spread also to the two areas in question. But in the course of the last centuries were cleared of stones particularly at Gmajna while fields and meadows at Volarija, where the soil is more acid (ph in KC1 4.2—4.3) and too thick for the roots to reach the limestone ročk, were being abandoned. In perhumid climate (1400 mm of precipitation per year) and since during summer there is no sub-soil water on the rocky basis which could rise during the dry period the old and thick soil has become too acid. Although enormous amount of work has been expended in clearing the ground of stones, most of the tilled soil is unsuitable for mechanical treatment. Most of the dolines in which half of the village fields lie, had been cleared f rom the tirne of settlement until the beginning of the second war of not only the surface stones but also of bigger rocks below the surface of the lower slopes of the dolines. Smoothing the slopes additional soil was brought aut of the fissures and spread on the bottom. So the bottom of the doline raised and fields expandes (see Map No 3, sketch a, and the photo- graph). In spite of this, since the bottom of the dolines is difficult to reach, since the land property is small and scattered 8 2 % of the peasants till the fields in the dolines by hand (and 7 6 % of the peasants till the meadows in the dolines by hand). Althought most of the climatic conditions at the bottom of dolines are less favourable (an exeception is the greater humidity), the fields are tilled because the soil is less heavy and the number of clay particles at the depth of 10—15 cm is for 13, and at the depth of 43 cm for 24 °/o lower f rom tha t on level between the dolines (se Table on the page 250). In the post-war decreasing intensivenes of land tilling, the primary role is played by the distance at which land lies f rom the village. (See Map No 12). Kra jna vas has also become affected by the general process of the population turning to non-agrarian occupations. The process of Karst being grown over, which has now been going on for as many as one hundred years, is felt also in the climate, with the vegetations rythm getting late and the summer dryness milder. K A Z A L O UVOD 223 GEOMORFOLOŠKE RAZMERE 224 KRAS IN KLIMA 229 PRST IN RASTJE 238 Volnik 239 Zekenški ravnik 241 Drage 243 Volari ja 246 G m a j n a in vaško polje 249 AGRARNE IN SOCIALNE RAZMERE 251 POGLAVITNI ZAKLJUČKI 258 KRAJNA VAS — A STUDY OF THE NATURAL CONDITIONS AND OF AGRARIAN LAND UTILIZATION ON THE KARST (Sum- mary) 261