katolish cerkien list. Danica izhaja vsak petek na celi poli, in velja po pošti za celo leto 4 gld. "20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za retert leta 1 gld. 1;" kr. V tiskar niči aprejemana na leto 3 gold. 60 kr., za pol leta 1 gold. 80 kr., za četert leta 90 kr., ako zadtm n,*i ta dan praznil, izid* Danica dan poprej. Tečaj XXIII. Ljubljani 21. prosenca 1670. List 3. Čredo žaret je kristjanu r sedanjih časih. (Msgr. Dr. Gaume.) XIII. Deseta težavnost: preganjanje. • 1. Kakor se ob času viharja na morji val kopiči na val, da nazadnje valovje prikipi in buta ob verhove skalnatih bregov, tako so se vse obrekovanja, zasramo-vanja in gerdenja, strupeni spisi in domači prepiri pri-dervili do cesarskega prestola , na kterem je sedel kak Neron, Domicijan, Deeij ali Dijoklecijan, in tudi ti so sprejeli to misel, da kristjan biti je toliko kot za-ničevavec vsega obstoječega, kalivec očitnega in domačega miru. Tudi vladarji so kmalo postali te misli, da kristjani so sploh brezbožniki, ki njih bogove dražijo, tiste po njih misli mogočne bogove, ki varujejo mogočno Romo. In če je sovražnik v deželo silil, če je bila kje zmagana vojska rimljanska, če je nastala povoden j ali suša, naj je bil potres ali lakota — vsega tega so jim kristjani krivi (to je bil navadni krič)! 2. In da bi pokončali te sovražnike deržave (kakor so si jih mislili paganski cesarji), ukazali so tiste strašne preganjanja, ki so slehernemu znane, in ki bi bile, po človeško misliti, gotovo v kervi zadušiti morale keršanstvo. Ali samo moriti jih, to ni bilo nič posebnega, ljudi klati so vidili pagani vsaki dan; — zmislili so si razne strašne terpinčenja, trinoštva, da človeka mraz strese, če le misli nanje. In za tiste, ki so se jim zdeli sovražniki vsega postavnega in obstoječega, za tiste se jim nobeno terpinčenje ni zdelo prehudo. To je bila misel paganske gosposke — in po tem so ravnali. 3. Tukaj so jih s šibami bili, tam na tezo napenjali ali z železnimi kljukami jim meso z života tergali. Tukaj so jih žgali, zopet drugej na križ pribijali. Metali so jih zvezane pred divje pse in izstradane leve. Pokladali so jih na razbeljeno železo, metali jih v razbeljeno olje, ali so jih dušili v dimu, počasi pekli nad žerjavico. Tudi med mlinskimi kamnji so jih drobili, jih na kosce sekali in žive pokopali. Nočejo jih urno in koj moriti, le počasi počasi jih k smerti terpinčijo. Tudi še celo rane jim celijo prav skerbno, pa le zato, da jim jih na pol začel]ene zopet raztergajo. 4. Pagani veselja poskakujejo, ko vidijo mesariti kristjane, in še mertvim ne privošijo pokoja. Da bi drugi trupel kristjanov mučenikov ne dobili, metali so jih v podzemeljske rupe, jih žgali in pepel na vse vetrove trosili,. . da bi tako kar vsak spomin na ranjcega pokončali. — Potoke kristijanske kervi je že poteklo, pa divja kervižejnost preganjavcev še ni potolažena. Iz glavnega mesta Kima širi se preganjanje po deželi in divja od kraja do kraja — skoraj do konca takrat znanega sveta. Pa to splošno preganjanje ne terpi nekaj dni ali tednov ; — cele 3 stoletja teče nedolžna kri v potocih. 5. In kakor kristjana ni druzega čakalo kot ogenj, meč, smert, tako so preganjavci od druge strani kar obsipali z bogastvom, častjo in mogočnostjo tiste, ki so odpadali od Kristusove sv. vere, tiste ki so se zbali kervavega terpinčenja in so malikom darovali. In tako vidimo, da paganski svet vse žile napenja, da bi s sveta pokončal ime Kristusovo. Morala je sveta in edino prava vera premagati sovražnike skrivne in očitne, domače in ptuje, učene in neolikane, strupeno obrekovanje in divjaško silo — sovražnike od vseli strani! In keršanstvo jih je vendar vse premagalo, — kar je bilo nemogoče videti, to je storilo keršanstvo: svet je spremenilo. In zdaj je ni več dežele, kjer bi se Kristusovo ime ne častilo! Od kod, prašam, je moč, kaj tacega dognati, če ne naravnost in očitno B o ž j a V t£do je prost ali svoboden in kdo suženj ? Kolikokrat in kako silno slišimo svobodo hvaliti! Kaj je ta prostost ali svoboda? Mehkužni in dostikrat taki, ki menijo nekaj bolj učeni biti, žele nekaka pro stosti, kakoršne še nikoli ni bilo na svetu in je ne bo. razun za tiste, ki hočejo živeti kakor mezgi, ki pa se je bati, da bodo tudi umerli kakor mezgi. Ktera je tedaj ta „mezgovska svoboda?" Verovati, kar se komu ljubi ; živeti vse po mesu, kakor se komu zdi: v mavharskem zakonu ali v nikakoršnem zakonu mesenost pasti; jesti tudi v petek svinjino novi svobodi na čast; Kristusovega namestnika po judovsko zasra-movati in svojo mater cerkev po iškarjotovsko izdajati: sploh resnico in čednost v blato teptati, pregreho pa na zlati prestol posajati brez strahu in kazni. To je njih sreča, to so njih nebesa na zemlji. Je pa mar to res prostost? Tako res ne, kakor res je Jezus križ nosil in ga nositi učil. Kakošno prostost je učil Zveličar? Sv. Janez piše, da je Kristus nekdaj jude učil in svaril, in „veliko jih je vanj verovalo." Potem še le, ko so verovali, jim je tudi povedal, kako bodo pravo prostost dosegli. (Brez vere tedaj še za prostost zmožni niste. Ali slišite, prostoduhi?) Rekel je tedaj Jezus: „Ako bote vi v mo ji besedi ostali (če bote stanovitni v veri in ne odpadniki), bote moji pravi učenci; in spoznali bote resnico, in resnica vas bo proste storila." Tedaj še le po spoznanji, sprejetji in ohranjenji resnice, prave vere, postave keršanske, pride tudi prostost. Ta imenitni dar pride po stopinjah, ne z enim skokom: um in serce mora nanj pripravljeno biti. To je učil Kristus; le berite evangelij. (Jan. 8, 30 id.) Mislite pa, da so ga zraven stoječi tarizeji umeli aii umeti hot'i? Kaj še ? Zavili so precej na drugo stran, kakor taki, ki so nalaš gluhi za resnico. Rekli so namreč: ,,Nikoli nismo bili sužnji; kako tedaj praviš: prosti bote?" Zdaj pa jim je Jezus s prisego zaterdil, da suženj je grešnik, in sicer naj revniši suženj med vsimi stvarmi na zemlji: suženj greha. Rekel je namreč: „Resnično, resnično, vam povem: vsak, kdor greh dela, je suženj greha." Da Zvt-ličar ne govori o malih pogreških in slabostih, brez kako'-šnih nihče ni, tega umnim ni treba pojasnovati, ker sicer bi nekaj obetal, kar na zemlji ni ; ampak o pred» rznih gn -nikih in samopašnikih, ki se nočejo pod-vr» či pod ..sladki jarem" sv. vere in njenih dolžnost, temuč le p » »v«'jih željah žive. .S tem je menda Zve-iičar pač zad >sti zaznamnjal tudi prostost dandanašnjih svoboduiiov. Vi ste po tem nauku ,.sužnji greha", in ker sv. pismo uči , da oče greha je satan, torej ste naj černejši, ,,mračnjak i — ravno to ste sami, s čimur drugi- pitate. 0yletl po Slovenskem in cioplmi. Prošnja. Od kar nam je umeri izverstni skladavec milih nap-vov g. Rihar, pride le re Ikoma kaj muzikalnega na svitlo. Kaj je temu vzrok ? Berž ko ne to, ker i- i/daia muzikalij draga, kupcev pa gosto krat tako malo, (ia se še tiskarni stroški ne splačajo, da nc go-\ rim od truda pisateljevega. — Da v svojo lastno škodo l .hi-e rad ne dela, je tudi očitno. Da bi mogli skladatelji s v«, je in druge izdelke na svitlo dajati, treba je, da jih drugi podpirajo s tem , da njih dela kupujejo. V ta namen naj bi imela vsaka tarna cerkev muzi-kalno bukvarnieo, v ktero bi se lepe muzikalije kupovale in vverstovaie. S tem bi se tudi temu v okom prišlo, da bi ne bilo treba novemu orglavcu po vsih kotih iskati pesmic in napevov, ki jih je njegov sprednik imel, pa pri - vojem odhodu drugam saboj vzel , ker so bile njegova lastnina. Ali kaj , da so še skoraj bele vrane tako bukvarnice pri nas! Od več strani pa se čujejo glasi in želje se razodevajo po novih pesmicah in napevih, in znano mi je, da mnogo prav lepih in izverstnih cerkvenih pesmic in napevov je še raztresenih med slovenskim narodom in pri skladateljih in sploh prijateljih lepega cerkvenega petja. Zatoraj sem sklenil lepe cerkvene pesmi z na-pevi nabirati, in sicer iz vsih slovenskih pokrajin, ter zbirko ali „pesmarico" o svojem času na svitlo spraviti. Da bi bilo pa to delo popolniše , se obračam tukaj do vsih slovenskih skladateljev in prijateljev lepega cerkvenega petja z vljudno prošnjo, da bi me hoteli v mojem početji podpirati, in mi v ta namen pošiljati prav obilo napevov, kakor: „Pred Bogom pokleknimo;" napevov k pesmam od sv. Obhajila, Matere Božje; za blagoslov, Tantum ergo, Otertorij itd., tudi od svetnikov in svetnic. Le z združenimi močmi se da kaj zdatnega storiti. Prosim pa, da bi tudi drugi slovenski časopisi to občinstvu naznanili. Napevi in pesmi naj se mi pa pošiljajo po pošti z napisom: Anton Kunšič, učenik v Dolenji vasi, po-ta Ribnica. (Reilniz, Kriin. V Dolenji vasi, ♦». prosenca is'~M. Kardinal H<*isali. ki j- Ji. grudna umeri, je bil .. rojen v Roth-u na Parskem. Bil je učen, prav j-rilju hm in na dolgo in široko po svetu spoštovan go- »ii. Nikoli nc boin p »zabil, s kakošno gorečnostjo in zanimiv. >t; » nam I. 1*.V» po lat ^ranskein muzeju razlagal ondi »hranjene- starodavnosti. Učena protestanška gospa mi je pred nekaj leti toliko vedila besedovati, kako da katoliška vera ni več pervotna vera, temuč je veliko novega pridobila, in kdo ve, kaj še? Ni ji bilo na konec priti. Ko sem ji pa povedal ravno , kar nam je med drugim Reisah razlagoval, namreč, da sem vidil v kamnih iz pervih stoletij vsekano in ohranjeno sv. mašo, vice in marsikaj, kar nam protestantje za novo š tuli jo: takrat še le je umolknila. Umerla je nedavno — ko katoličanka. Bog ji daj večni mir! Med drugimi je bil Reisah tudi korektor pri bukvah za jutro-deželske obrede, kar kaže, da je mogel tudi v zadevnih jezikih znajden biti. Posebno veliko veljavo je imel pri papežu in gotovo bi bil veliko koristil sedanjemu zboru. Pa veliko je že delal, zato ga je Bog na plačilo poklical. Z Dolinskega. (Misijonski spomini.) Veliko je bilo že s.>. misijonov po Slovenskem. Čast in hvala Bogu za nje! Bog pa tudi daj, da bi skorej bili povsod, kjer jih še ni bilo; pa da bi se kmali tudi ponovili tam, kjer so že bili! Povsodi, kjerkoli je bil sveti misijon , se še spominjam j lepili, toliko tehtnih, pa tudi toliko serčnih naukov, ki so res, kar je priprost hlapec rekel, kakor „sila Božja" presunjevali serca vernikov. In blagor mu, kdor nikoli ne bo pozabil vtisov teh naukov! To je pa že prirojeno slehernemu človeku, tla si želi kaki spomin od tega, kar mu je mično in tehtno. Kadar in kodarkoli so gg. misijonarji slovo jemali, povsodi so zvesti poslušalci njihovih presunljivih govorov se jihtili in celo solze točili, in vsaki si je preskerbel križec ali kako svetinico, ali tudi svoj rožni venec (rožcnkranc;, kterega je pri sklepu sv. misijona dal blagosloviti v vedni, ne-pozabljivi spomin , pa tudi svoji duši v velik prid zavoljo odpustikov, ki so sklenjeni s takim blagoslovom. Poseben lep in drag spomin je vsim „misijonski križ", pred kterim povsod še zdaj pobožni častivci tako radi molijo. To vse nas opominja zlatega časa sv. misijona. Marsikdo pa bi bil konec misijona še naj raji poslušal za blagor naših dus toliko vnete gg. misijonarje, in težko mu je bilo pri sercu, ko je slišal pri sklepnem govoru toliko presunljivi, toliko pomenljivi „z Bogom!" Marsikdo bi bil pa tudi rad izrekel preserčno hvalo in zahvalo njim , ki so mu pretresli njegovo mlačnost, ga zdramili iz pregrešnega spanja, mu odkrili vse ^erčne rane, mu pokazali njegove skrite, že morebiti pozabljene pregrehe, in mu naznanili gotovo dušno zdravilo ter ga tako pripeljali na pravo pot - pot sv. pokore. In vest mu je postala zopet mirna; v njegovo serce je prišel sveti pokoj , ki mu ga ves svet z vsim svojim puhlim razveseljevanjem nikakor dati ni zmožen. Ali te in tem enake želje, akoravno zares dobre, v Božjih očeh zasluživne, so ostale le želje; in sicer zato : ker čas, odmenjen svetim vajam, je pretekel; hvale pa in zahvale te za Božjo čast in zveličanje naših dni toliko vneti gg. misijonarji ne potrebujejo in ne išejo, dobro vedoč, če bi zavoljo hvale naše delali ali je pričakovali, da bi njihovo delo ne imelo ne pravega namena in ne pravega vspeha. Zakaj oni išejo le poviševanja Božjega kraljestva in zveličanja naših duš. Da bi torej takim pobožnim željam, ktere vi, preljubi Slovenci! gotovo v svojih sercih imate, saj nekoliko vstregel; da bi namreč misijonskih naukov nikoli nc pozabili, da bi si jih večkrat v spomin zaklicali ter po njih živeli; ravno tako pa se gg. misijonarjem hvaležne skazovali, ker bi delo, o sv. inisijonu pričeto, na dal je vali, zato sem poglavitne misijonske nauke v bu-kvice spisal (po bukvah učenega jezuita o. Ant. Merk a). Slovenci! posebno, kteri ste -v. misijon že imeli in dobro veste, k-»liko vam je ta sveti čas koristil, prebirajte te bukviec prav pridno : prebirajte jih večkrat, pa premišlicno, iu zagotovim vas, da vam ne bo žal, ka kor nobenemu ni bilo zal, da se je vdeležil sv. misijona. če se ga je le resnično vdeležil. Mnogi so blagrovali in blagrujejo čas sv. misijona. Tako bote gotovo tudi enkrat blagrovali trenutke ali ure, v kterih bote pobožno prebirali dobre bukve ,,misijonskega spomina," v kterih najdete jedro vsih misijonskih pridig. — O da bi te bukve pač poboljšane obilno poterdovale , poterte oserčevale, skesane spodbujale, mlačne pretresovale, ter-dovratne pa presunjevale! Bog, ki dobro prične, naj tudi dobro podpira! In Marija, naša ljuba Mati, naj nas varuje, naj nas vodi po pravi poti v sveti raj! Vse naj bo v čast Božjo in našim dušam v zveličanje ! Janez. Iz sloveiio-histrittke okolice, 11. pros. (Nekaj kvasa še iz starega leta.) Ko sredi adventa neki dan pridem v slov. Bistrico, vidim listonoša prav skrivnostno s polo iz hiše v hišo jo drobiti. „Kaj parca pa že zopet kujejo v tem mestu, polnem slavnih del?" si mislim. Podpisovali pa so takrat denarno pomoč za Garibaldov shod v Neapoli , za tiste plašarje , ki so katoliškemu zboru v Kima kljubovali, in nabrali res kacih pol-osem-najst gold. „zidarju'4 Zimmertnanu popotnice. Znarn-nja pa ove za take namene tako darežljive Tobijase so gotovo to, da si niso upali na polo razločno zapisati svojih imen, temuč so svojo „blagoserčno" darežljivost skrili za mnogotere nerazumljive cifre in morske tace. To je ali tolika ponižnost, ali moč prepričanja za svojo reč, ali pa moč tenke vesti. Tedaj gotovo še ni obupati nad tacimi katoličani. Pravijo, da ondi v B. toliko reči, toliko potrebnega popravila čaka, da ne vedo, ktere bi se naj pred lotili, zato je iz take zadrege si pomagati naj modrejše , že za pervo penez v lužo vreči. Jeli jih jc zdaj tega sram, ko jim je »precartani" ljubljenec za 17 in pol gold. sramote za odpustke iz Neapola nazaj prinesel, še nisem čul. Temu dogodku, kteri prav jasno spričuje dušno dre-moto in plitovstvo tako zvanega srednjega stanu — nasproti, bilo je kaj veselo gledati, kako obilo se je verno ljudstvo vdeleževalo procesij za svetoletne odpustke. Bile so tako dolge, da so se čudili še oni, ki bi naj rajši, najdbi duhovniki z ministranti sami s procesijo šli. Na Štefanovo se je v Bistrici bokeljski punt v malem bil. Razloček je le ta, da ondi niso avstrijski der-žavniki avstrijskim brambovcem členkov rezali, marveč na opak vojšaki unim. Iz vzrokov, pri tacih žalostnih dogodbah po zakotnih kerčmah navadnih, se v neki ta-kovi husarji in topničarji kervavo spopadejo. Klali so se, da je vse lilo. Kerčmarja, ki je miril, so natolkli, da so ga komaj oživili. En husar z razklano glavo je v bolnišnici kmalo umeri, drugi še menda ne. Koliko je zatajenih ran, se ne ve? — Kaj pa bi počeli brambovci naši? Lep pisan čas imajo, z dobrim živežem jih pa tudi oskerbuje njih varvancev žulova roka. *) Zastran kat. društev je pač undan gosp. dopisnik iz Maribora pravo zadel, primerjajoč par kmečko-vaških kat. društev podlesni veternici, „ki se prav ne upa izpod zimske odeje na merzli veter malega travna." Pač res. — Kaj si je pa tudi kos velicega upati, malo društvo nekterih umnih kmetov? Nekoliko tihega poduka po domače, pa je vse. Katoliški društvi, vsaj v slov.-bistr. okolici, sicer ne hirate, ako se to sme sklepati iz tega, da se je v poslednji precej pridno obiskovani 10. seji '2. jan. v N. Vesi zopet nekoliko novih udov oglasilo. Vendar pa so posamne društva le potočki v puščavi, ki sicer časek mirno tekajo, potem pa spet pod vročim peskom zginejo in velikih planjav rodovitih ne delajo, dokler niso žile enega serca, hčerice ene matere, ki jih poživlja. Naj še povem, da je zidarski »lerfantek" čez nem- *) Gotovo ena pervih dobrot na vse struni l»i Kila, k<< l.i *e Vojakom povsod za delo skerbelo, kadar nimajo svojih vaj. K;tko žalostno in škodljivo je mladim ljudem pohajkovati hrt* dela! Vr. škega pridigarja v Bistr., če sem prav čul, v ,.Marb. Ztgi." malo resnice povedal, pa veliko lagal zarad neke časnikarske pridige na Štefanovo. Kadovali so se že nekteri , misleči, da jim bo zarad tega jeze in tuge kar serce počilo; oni pa so še le prav serčno veseli, — sej se tudi umni zdravnik zadovoljen smehlja, kadar se omoteni bolnik zavolj bridkega pa vspešnega zdravila dere. Na kihanju pa se pozna, da je kadilo zdravo in pravo. Tako in enako kašljanje po izraelskih časnikih naj bo sploh vsim duhovnikom le v tolažbo, kajti dandanes je ono eno naj gotovšik znamenj, da svojo dolžnost zveršujejo. Italijanska mladina je o začetku vesoljnega zb- i u poslala sv. Očetu Piju IX prelepo adreso aii pi-mo podložne vdanosti in ljubezni. Podpisanih je dolga vir-*u iz „družbe italijanske katoliške mladine", večidel doktoi je v, učenih in iz višjih deržin, ki v imenu „vsih*4 uiti zih laških katoliških mladenčev naznanijo svojo neob-mejeno vero in se popolnoma podveržejo nezm <>t I i i v i m sklepom Vatikanskega zbora. Ali bi ne b •• svetovati, da naj se tudi pri nas začne :ula iiaa 1» 1' goreče v »katoliške družbe*4 zbirati, ktera l»i >e med drugim z branjem dobrih bukev in » a Ulitkov zapeljevanja varovala, pa tudi >voj gla- ,,z ir »/.eiv povzdignila zoper hudobne mavtarje in ia/ilib«*raUc r Iz Kima. V. pismo. Konee. I. janvarja. Bog t...u daj srečen začetek in srečen konec novega leta 1N7'» To si vošiino eden drugemu. To vošim jez vsim bralcem predrage »Danice" To vošilo pošiljajo tudi vsi višji pastirji svojim ovčicam. od kterih -o po telesu ločeni, ker bivajo pri vesoljnem zboru v Rimu, — po duhu pa so gotovo vsaki dan prav velikokrat med tijitni. ktere jim je Bog izročil, ker oni so postavljeni, da vladajo cerkev Božjo. Med drugimi sta ravno tih misel prevzvišeni g < riški nadškof in teržaški škof hotela pervi dan novega leta v stari sprelepi in veličastni baziliki sv. Pavla, zunaj Rima vsaki svojo čedo pri sv. maši priporočiti Najvišjemu; toda prevzv. nadškof, nekoliko premrazeni, si niso t je upali, tedaj so sv. mašo opravili doma; ter-žaški pa so se podali na pot (cerkev je od našega sta-novališča okoli pol druge ure daleč) ter sem tudi jaz šel z njimi. Cerkev ta je neizrečeno lepa in veličastna. V velikosti je šesta med keršanskitni cerkvami na svetu: zastran lepote nekterim še bolj dopade, kakor pa velikanska cerkev sv. Petra v Rimu. 80 marmeljnatih stebrov deli cerkev v pet čolnov; stene so vse prevlečene in tla skoz in skoz pokrite z drugim prelepim marmeljnom. — V sredi cerkve je kraj, kakih 7 čevljev globok, podolgasto okrogel, odločen in v dnu stoji oltar (Confessio), v kterem so svetinjeod sv. Pavla pokopano. Nad tem oltarjem pa se razširja marmeljnata štiri >g!ata streha, podpirana s štirimi stebri na štirih krajih. Nad oltarjem, ki stoji v dnu votline v sredi cerkve je postavljen drugi oltar iz prelepega belega marmeljna. na kterem berejo sv. mašo sami sv. oče in nobeden drugi ne. Na oltarju, ki je v votlini, so tedaj prevzv. Škot teržaški pervi dan novega leta sv. mašo brali ter svoje ovčice v tem sv. kraju Bogu in sv. aposteljnom pri po ročali. Precej po njih maši je bilo tudi meni dovoljeno na tem sv. kraju dar sv. maše Bogu opraviti, kar sem si štel v veliko čast in v obilno veselje. Popisati to lepo baziliko bi bilo predolgo in bi tudi ne bilo prostora; le toliko opomnim, da človek, k" v njo stopi, ostane osupnjen in ne ve, kam bi naj pred oči obernil; zakaj vse se bliši od pregladkega marmeljna — zlatnine, — vse je drago, vse naj umetnišc izdelano, kar Ie more biti, in veličastno , — in ob enem toliko sen prostor, da se oko zgubi v njem in ne ve, kaj bi naj bolj ogledovalo. 4 stebri iz alabastra nad grobom sv. Pavla so darilo rusovskega cara Aleksandra, druge štiri stebre, od unih, ki nosijo visoko streho sredi cerkve nad omenjenim grobom, je poslal egiptovski kralj Mehemed-Ali. Zgorej omenjenih 80 velikanskih marmeljnatih stebrov so ulomili na gori Simplon-u in jih v Rim pripeljali. Popoldne pervega janvarja so obiskali goriški nadškof pokopališče sv. Jerneja, kterega truplo leži v cerkvi ravno tega imena pod velikim oltarjem. Cerkev je v tri dele po dolgem razdeljena v dveh verstah marmeljnatih stebrov, in ima lepe podobe iz mozaika zdelane. Lepe jaslice smo vidili v ti cerkvi, in veliko otrok pred njimi, ki so eden za drugim stopili na oder ter s povzdignjenim glasom govore imeli do Deteta Jezusa v jaslih. Pričujoči so jih zvesto poslušali ter ob koncu slehernega govora ploskali z rokami. Ta navada je tu v Rimu po vsih cerkvah, kjer imajo jaslice. Na to so šli nadškof v cerkev sv. Cecilije, ki je zidana na^kraju, kjer je bila nekdaj palača imenovane svetnice. Še je viditi sobo, kjer je imela svojo kopvo, in kjer je bila obglavljena. Pod velikim oltarjem je prostor s tremi oltarji, in ravno pred srednjim izmed njih v zidu leže košice sv. Cecilije. Cerkev obdaja od treh krajev samostan bencdiktinaric, kteri ravno tako stoji na kraju posestva sv. Cecilije. Ta cerkev je zlo stara, ker je bila zidana leta 230 po Kr., popravljena 1. 821 in ima obliko bazilike; tri Čolne, in v sredi konfesijo, to je grob, nad kterim je oltar s sv. Rešnjim Telesom. 'V ti cerkvi v grobu sv. Cecilije pod velikim oltarjem sem bral sv. maso 3. t. m. Prav iz serca sem priporočal Bogu in sv. Ceciliji svoje nekdanje duhovne sinove in hčere.) 4. janvarja. Danes sem bral sv. mašo v baziliki sv. Jerneja, pri veiikem ollarju, ki je postavljen ravno nad grobom imenovanega aposteljna ter sem molil tudi za višjega pastirja ljubljanskega, kterih patron je ta apostelj. Ta dan je bila kongregacija (zbor) škofov v baziliki sv. Petra o dogmatiških rečeh; že blizo 20 škofov in nadškofov iz vsih krajev sveta je govorilo o tej reči, vendar se ni dognano vse, kar ima vesoljni zbor določiti v tem oziru ; tedaj tudi ni mogoče, kakor je bilo od začetka zbora odločeno, že 6. janvarja pri drugi vesoljni seji dekretov v dogmatiškem oziru očitno naznaniti. Zadnji Škot, ki je govoril, je bil škof v sv. Galu na Švicarskem, kterega zgovornost je sosebno znamenita, in glas njegov se je razlegal po vsi baziliki, kolikor tudi je velika. Ta dan sem se soznanil s škofovimi tajniki iz Bu-enos — Aires-a iz Amerike, iz Konstantinopola (Carigrada;, iz Kartagenc na Spanjskem, iz Firence, iz Ale-ksandrije v Egiptu, in iz Tatarije v Aziji. Kadar talijan-ski in francoski jezik več ne pripomoreta, se pogovorimo po latinsko ; in kaj znamenito je pozvediti po ta-cih pogovorih mnogotere verske šege, ki so v navadi tu in tam po svetu. — Take znanja in taki pogovori mi naznanijo, da so povsod po svetu dobri duhovni, ki sker-bijo za prid svojih čed; — nič se torej ne bojmo, vere je povsod veliko, — Bog svoje cerkve ne zapusti. Sklenili smo se z omenjenimi duhovni v serčno pristnost ter si obljubili za vselej moliti eden za druzega. Popoldan tega dne so prevzv. nadškof obiskali cerkve ,.Maria degli Angeli" (ki je zidana na kraju, kjer je Dioklecijan imel svojo kopalnico; velikanska prekrasna cerkev;, in cerkev Marije Zmagovalke, ki je majhna pa vsa s predragim marmeljnom prevlečena cerkev. Kardinal nadškof Ravšer ima ime od nje. Na večer so zvonovi vsih cerkva (več sto njih) velicega mesta svoje mile glasove razširjali po mestu in tje čez mesto v bližnjo in daljno okolico, in vsem prebivavcem živo v spomin klicali — ljubezen, s ktero so Modri hiteli k jaslim. Poslušal sem brenčanje in bučanje zvonov na griču kapitola — Ara coeli, in milo mi je bilo pri sercu, ko sem premišljeval to, da še veliko veliko duš je, kterih serca ta glas zvonov ne gine, ker Jezusa še ne poznajo. 6. janvarja. Danes zjutraj o poli sedmih je topov grom naznanjati pričel slovesnost razglašenja Gospodovega. Na vse zgodaj je brez števila voz in kočij der-dralo sem ter tje, ker danes je bila druga seja vesoljnega zbora in veliko veliko ljudi se je že zgodaj zbralo v baziliki sv. Petra vidit slovesnost današnjega dne. Ob deveti uri so peš in v vozeh došli prečastiti cerkveni očetje v baziliko, in preteklo je dobro uro, preden so bili vsi zbrani. O poli desetih so prišli sv. oče v velikansko sobano zbora, so se usedli na svoj prestol in tedaj se je pričela slovesna sv. maša pri oltarju, ki je nalašč za čas zbora v sobani postavljen. — Opravljal je sv. mašo kardinal Patrici. Med sv. mašo so bili sv. oče celi čas na svojem prestolu, samo med povzdigovanjem so klečali pred oltarjem na kraju, ki je bil v to odločen. Sv. Oče so imeli „pluvijal" veliko dalji, kakor so sami veliki, tedaj so ga njih domači duhovni na štirih krajih mogli vzdigovati, kedar so hotli od enega do druzega kraja iti; — na glavi so nosili zlato mitro. Po sv. maši so pred prestolom sv. oče pokleknili, obernjeni proti sobani in proti vsim škofom, ter so se litanije vsih svetnikov tako pele, da je en pevec naprej pel in vsi škofje so z enim glasom odgovorjali. Po besedah: „ut domnum Apostolicum....." so se sv. Oče vzdignili ter so z besedami: „ut hanc saeram synodum oecumenicam benedicere, consecrare et conservare di-gneris" — trikrat blagoslovili pričujoči zbor škofov. Imeli so visoko zlato palico s križem v levi roki, z desno so blagoslovili. Po litanijah so sv. oče še neke molitve opravili, po tem se je bral prepevaje sv. evangelij: „Kjer sta dva ali trije zbrani v mojem imenu, sem jaz sredi med njimi ..." Sv. oče so zopet pokleknili ter s čverstim glasom zapeli „Veni creator" — pridi sv. Duh — ter so se v spevanji te pesmi verstili škofje s papeževimi pevci. Po vsem tem so sv. oče še peli molitev k sv. Dubn — in na to je škof di Fabriano spoznanje vere (pro-fessio fidei) glasno bral. Ko je vse razločno in s povzdignjenim glasom prebral, so vsi pričujoči kardinali in škofje eden za drugim tako na to spoznanje vere prisegli, da se je vsaki med njimi posamesno sv. očetu približal, ter prisegel z besedami: „Jaz N. obljubim, sklenem in poterdim po besedah branih, kakor naj mi Bog pomaga, in ta sveti evangelij;" na to je sv. evangelij kušnil. Ta prisega je terpela celi dve uri in pol, slovesnost pa od devetih do dveh popoldne. Ko so prečastiti škofje prisegali na katoliško vero, mi je solza zalila oči glede na može, ki so polni žive vere, in želel sem raji viditi prisegati na sv. katoliško vero tiste kristjane, ki omagujejo, ki jih prederzni in nesrečni krivoverci motijo zdaj s popačenimi bukvami sv. pisma, zdaj s priliznjenimi besedami, zdaj z darovi v denarih in drugač. O vsi vi, ki omagujete, ki vas moti n. pr. tista kriva vera, od ktere ]e Luter sam govoril: „v ti veri je lahko živeti, pa težko umreti," pridite ob času vesoljnega zbora v Rim, in ozrite se na zbrane škofe ce- lega sveta: ali pa če ne morete tega, se v duhu preselite v vesoljni zbor, in spoznali bote, da le ta cerkev je prava, da le njene resnice so tiste, ki jih je Kristus oznanoval, in da zunaj nje v nobeni veri ni miru in ne dušnega pokoja, tudi zveličanja ne. „0 pridi sv. Duh in razsvetli nesrečne nase brate, da se zedinijo z nami!" Ta misel, ta želja, ta prošnja me je danes spreletela sto- in stokrat med tem, ko sem s solznimi očmi gledal zbrane očete vesoljnega zbora. V odbor za pretresovanje o cerkveni disciplini so izvoljeni naslednji nadškofje in škofje: Mac-01oskey, nadškof v Novem Jorku; Ulathorne, škof v Birminghamu; Mac-Hale, nadšk. v Tuamu; Sa-bastida y Davalos, nadšk. v Mehiki; Monserrat y Na-varre, škof v Barceloni; Yusto, nadšk. vBurgosu; Arri-goni, nadšk. v Lukanski; Baillmargon, nadšk. v Que-beku; Ballerini, patrijarh v Aleksandriji; Plantier, škof v Nimes-u; Montpellier, škof v Liegi; Marilley, škof v Genfu in Sozani; Wierzchleyski, nadškof v Levovu; Stahl, škof v\Vurzburgu; Huerta, škof vPuni; Filbion, škof v Le-Mans-u; Zwerger, škof Sekovski; Sergent, škof v Quimper-u; Heiss, škof pri sv. Križu v Ameriki ; Ricciardi, nadškof v Reggii, Meurin, škof v Aska-lon-u; Guttadauro od Reburdone, škof v Caltanisetti; Marini, nadškof v Orvieti; Aggarbati, škof v Sinigaliji. V odbor za zadeve raznih redov (degli ordini re-golari) so izvoljeni: Fleix y Solans, nadškof v Taragoni; Raess, škof v Strasburgu; Saint Marc, nadšk. v Rennes-u; Blanco, škof v Avili; Derry, škof v Konfertu; Dusmet, nadšk. v Kattanii; Cantimori, škof v Parmi; Checa, nadškof v Quiti; Fiirstenberg, nadškof v Olomovcu; Pooten, nadškof v Antivari; Micalek, škof v Citta di Castello; Rvau, škof v Buffaiu; Spilotros, škof v Tricariku; Angelom, škof v Urbinu; Moraes-Cardoso, škof Faronski; Leonrod, škof v Eichstatt-u; Clifford, škof v Cliftonu; Solzano, škof v Tanes-u; Faiec, škof vBrugesu; Gar-relou, škof v Nemesi; Calabiano, nadšk. v Milani; Cha-jat, nadškof v Amadiji med Kaldejci; Willi, škof v Antipatru; Ghilardi, škof v Mondovi. Bil sem večkrat skupaj z mil. g. škofom Mrak-om. Cul sem iz njih ust, kako hvaležni so svojim dobrotnikom na Kranjskem. Vendar pa sem čutil, da bodo oni v velikih potrebah, ko se vernejo nazaj v svojo škofijo. Tedaj — ne da bi oni od tega kaj vedili — naj jih priporočim dobrim dušam. Med škofi, ki so k vesoljnemu zboru prišli, sta umerla, zunaj unega iz Galicije, škof Panamski iz Amerike, Vasquez, in škof iz Foggie, Frascollo. Naši prevzv. škofje, cele Ilirije, Štajerski, Dalmatinski in Beneški, ktere večkrat vidim in imam čast sem ter tje z njimi biti, so vsi popolnoma zdravi, obiščejo se večkrat eden druzega ter se pomenkvajo prijazno med seboj. Zastran popotvanja v Rim naj tistim v. č. gg. duhovnom , ki mislijo sem priti, to-le opomnim: Stanovanja so zdaj mesca janvarja prazne in se po ceni dobivajo ; mesca februarja pa, ko začno Angleži semkaj dohajati, in ko se razstava prične, bo vse dosti bolj drago. Vem za nektere stanovanja s štirimi, šestimi, osmimi sobami. Ko bi se po štirje, pet, šest duhovnov ali pa gospodov druzih stanov združilo, bi zamogli prav dobro izhajati. Hrana pa je dobivati pri nemškem go-stilniku (oštirju) prav dobra opoldne za dva ali tri franke, da se človek lahko naje. Od začetka, dokler tega nismo vedili, smo morali mi tujci marsikaj drago plačevati. — Zraven pa je tudi železnica precej veliko cene pri vožnji odpustila. Iz Kima. 7. janvarja. (VI. pismo.) K poprejšnemu pismu naj prideoein to-le razjasnjenje: Določeno je bilo, da v II veliki seji vesoljnega zbora, to je 6 janvarja, se bodo ,,dekreti" v dogma-tičnih zadevah očitno razglasili. Da pa se to ni zgodilo, je vzrok ta-le: Nadškofje in škofje so hoteli, da naj se vse verske predloge še bolj na tanko pretresejo. Po natankem premišljevanji so veliki govorniki vsim zbranim škofom svoje misli naznanili; bilo je okoli 20 škofov, ki so se namenili govoriti in dopuščeno je bilo to vsim, ter ni bilo mogoče, da bi bili vsi do 6. janvarja na versto prišli; tedaj se je morala določitev v verskih rečeh odložiti za prihodnji čas, da bodo zbrani škofje svoje misli in svojo voljo v očitnih govorih natanko in razločno vsemu zboru na znanje dali. Tako naznanjena misel in volja škofov bo tedaj v podlago služila dekretom, ki se bodo naredili, tedaj očitno in za vselej naznanili. To in nič druzega ni vzrok tega, da še ni bilo do-veršeno, kar je bilo za 6. janvarja v določitev namenjeno. V vsakem zboru deželskem imajo sklicani udje oblast govoriti, zakaj pa bi je tu ne imeli? To sem opomnil zavoljo tega, ker razni časniki kvasijo razne neumnosti zastran vesoljnega zbora in zastran škofov, kakor da bi ne bili oni edini med seboj. — Tu v Rimu veliko molijo ter sv. Duha na pomoč kličejo; pred vsako sejo prosijo vsi zbrani škofje pomoči sv. Duha — ter tudi ni dvomiti, da bo Bog duha edinosti med vse v zboru poslal, in da bodo oni med seboj v vsem edini to sklepali, kar nam in vsi cerkvi v današnjih hudih in žalostnih časih zamore k dušnemu pridu pripomoči. Vi pa, pobožni katoličanje, tudi serčno k svetemu Duhu molite, opravljajte dobre dela in darujte jih Večnemu, zato da bi prav obiln svojo blagoslov razlijal nad toliko znameniti vesoljni zbor. Prejemajte sv. zakramente prav vredno v ta namen, da bi Bog po tem vesoljnem zboru cerkvi in vladam več miru podelil in vse ljudstva pripeljal v en hlev ter bodo „vsi ena čeda." Ko govorim o verskih reččh, o kterih se bo določilo po dekretih, ki jih bodo očetje vesoljnega zbora zložili in razglasili, naj pa nikar bralec ne misli, da zbrani očetje nove verske resnice ali dogme sostavljajo; — tega ne, ker nase vere resnice so vže zdavnej dognane; temveč zbrani očetje s svojimi določitvami in dekreti hočejo v okom priti, jezove in meje staviti onim krivim pravilom in pomotam, s kterimi današnji modrijani ne le učenih in prebrisanih, temveč tudi priprosto ljudstvo zapeljujejo, ter so tolikim vzrok pogube. Strup, ki ga imajo krivi nauki današnjih brezbožnih modrijanov v sebi, je v njih vodilih, ki so zlo učeno sostavljene, tako skrit, da ga vsaki ne najde; tedaj je treba se jim ustaviti tudi z veliko učenostjo in njih krive prekanjene vodila z nasprotnimi resničnimi pa enako učenimi vodili ovreči in uničiti; k temu pa je treba daljšega prcvdar-janja in posvetovanja, in zato se nekoliko zateza čas ia se posamezne seje množijo. Govorilo je zdaj že okoli 30 škofov , in zopet se drugi zapisujejo zagovore; — tedaj še ne bo tako naglo dognan pervi del vesoljnega zbora, to je, tisti del, v kterem se bodo dekreti zastran verskih določb raz glasili. Po novem letu je bilo že pet kongregacij (shodov vsili škofov brez sv. očeta) in druga seja (6. janvarja;: zraven tega se zbirajo škofje skor vsaki dan po narodih in jezikih v posebnih (privatnih) zborih (nnionesl. Govori lahko vsaki Škot; vlada skoz in skoz pr » stost v tem zboru; pritoži se lahko vsak, ako mu ni kaj po volji, in je tudi zaslišan, in se prevdarja njegova pritožba. Očetje vesoljnega zbora bodo tedaj važne sklepe storili, ki bodo sčasoma dobre in srečne nasledke imeli n>«-d ljudstvi in narodi, ako bi se morebiti tudi prece* pervi hip to ne vidilo. Sv. Duh je govoril po sv. očetu, ki so ta zbor sklicali, sv. Duh bo tudi govoril po zboru, kadar bo kaj določil. Pred vsakim zborom škotje posamezno prihajoči v baziliko kleče molijo pred sv. Rešnjim Telesom (in sicer kleče na golih marmeljnatih tleh/, potein vsaki izmed njih poklekne pred „konfesijo", to je, pred oltarjem , pod kterim počiva truplo sv. aposteljna Petra, moli tam en čas in na to gre vsa!. Petra in Pavla priti. (Liminaapo-stolorum visitare deoet . Tudi jaz sem imel čast, D. t. m. v omenjeni spodnji cv rkvi sv. Petra sv. mašo brati n i grobu sv. ap. Petra. S.nebni občutki serce vnemajo na tem podzemeljskem tihem kraju, pri košieah pervega med aposteljni, kteremu je gospod ključe nebeških vrat izročil. Spomnil s''in se, kar se bere v Djanju apostol jskem, da je sv. Peter v .Jeruzalem zbor sklical, kadar je bilo treba do-loiiti zastran obrezovanja kristjanov, ki so bili iz ne-vernikov kri-tj injo postali. In sklenjeno je bilo z besedami : „Nam in sv. Duhu je dopadlo" itd. In ravno tistega sv. moža , ki je bil kakor pervi in-'d aposteljni in glavar cerkve koncil sklical, in je pri zb>ru naj pred govoril, tedaj naj bolj veljavno besedo imel, ravno tega pervega glavarja in Jezusovega namestnika košice sem imel ravno pred seboj med celo sv. mašo. Vselej so bili dozdaj ostanki njegovega sv. telesa med nami, pa še bolj vidno je ostal njegov duh med nami, in na strani vsaeega pervega glavarja katoliške cerkve, sosebno pa obdaja ta duh našega sedanjega poglavarja in Kristusovega namestnika Pija IX: — tedaj je tudi on v Rimu (smem reči, v današnjem Jeruzalemu) sklical aposteljne Jezusove , da tudi oni v imenu in s pomočjo sv. Duha vesoljuemu svetu določijo, kaj je storiti, da vlada mir, ljubezen in svetost, in da bode poslednjič le en hlev in ena čeda. S takimi mislimi sem serčno med sv. mašo prosil sv. Petra, da naj njegov duh vlada vesoljni zbor, da pa naj tudi prosi za mene ubozega grešnika, in za vse moje. Tudi drugod je viditi večkrat pri oltarjih očete vesoljnega zbora, ki sv. maše opravljajo po svetiših, kjer so svetniki pokopani ; sej skoraj vsaka večji cerkev tukaj v Rimu ima na sredi tako imenovano „konfesijo to je, zdolbene tla in v dolbini lep marmeljnati oltar, pod kterim počiva kaki svetnik ali svetnica. Tako ima bazilika sv. Janeza v Lateranu — perva naj imenitneji cerkev za baziliko sv. Petra — tudi ,,kon-fesijo" v sredi cerkve; tam ste hranjene glavi sv. Petra in Pavla (trupli ste namreč v zadevnih svetiših sv. Petra), in pa sv. Timoteja. Vmes pa obiskujejo škofje tudi razvedril-nice. Napravijo namreč po katol. vstavili (inštitutih) tu in tam predstavljenja in besede. Naš prevzv. nadškot so bili 0. janv. pričujoči v avstrijanskem hospicu ,,all" Anima," kjer so bili udje rokodelske družbe (Gesellen-verein) igro napravili in sicer „Jožef, Marija, pa Jezus v jaslih/' — in več oddelkov iz „Fabiole." Prav dobro so igrali, in lepo je bilo viditi krepke mladenee avstri-janske ; tudi se je pri vsaki igri razodeval njih katoliški duh. Po igri so prevzv. kardinal Svarcenberg igralce prijazno in podučljivo ogovorili ter jih k stanovitnosti v dobrem opominjali. Pričujočih je bilo tudi še več druzih višjih pastirjev, kakor Celovški, Solnograški, Sekovski... Oblno obiskujejo škoije cerkev sv. Andreja lAn-drea della valle). Ta cerkev je zlo konci mesta, velika, z lepo kupijo, z dragim marmeljnom znotraj skoz in skoz vložena, z deseterimi stranskimi kapelami, in ima podobe od znamenitih malarjev in kamnarjev. Tu se slišijo cerkveni govori , zjutraj ob in zvečer ob 7 v laškem, o poli dveh v francoskem, ob 11. dopoldne po versti ali v poljskem ali nemškem , španjskem ali angleškem jeziku. Velika sv. maša je ob 10, ki jo bere vselej kteri izmed pričujočih škofov, ob 4 popoldne je blagoslov s presv. Rešnjim telesom. 'J. tega meseca dopoldne je kardinal Bonaparte kerstil 2 odraščena zamorca v cerkvi nunski Jezusovega Serca, pri sv. Trojici na griču Pincio. Tudi tu je bilo pričujočih precej očetov vesoljnega zbora. Zavoljo velike gnječe nisem veliko videl, akoravno sem se bil na visok kraj spravil. Umeri je zopet Orlando Vasquez, škof v Panami v Ameriki. V očitnem zboru ga je kardinal predsednik v molitev vsim pričujočim škofom priporočil in pokopan je v cerkvi „Maria sopra la Minerva" (kaj lepa, v go-tiški obliki zidana cerkev, od ktere o drugi priložnosti kaj več). Bil je še le 00 let star. Več škofov je že starih in tako slabotnih, da jih morajo pod pazduho voditi po cerkvi sv. Petra, kadar v zbor pridejo in iz zbora gredo, — in prišli so nekteri iz daljnih krajev; kolika gorečnost in vnema za korist vesoljne av. cerkve! Stroški za priprave k vesoljnemu zboru so bili veliki, samo zborna dvorana stane okoli 30U.OOO gld., pa sv. oče tudi veliko izdajo za veliko revnih škofov, ki na njih stroške tu v Rimu žive. Pač veliko dobroto tedaj store katoličani naše ljube slovenske dežele, kteri prostovoljno kaj darujejo za stroške vesoljnega zbora, ker sv. Oče so v denarstvenih zadregah , od kar jim je laško frajmavrarstvo toliko dežele odgriznilo. Mi du- hovni, kar nas je v Rimu, za vas dobrotnike sv. očeta serčno molimo na grobih ss. Petra in Pavla. Petinovec. Škofje vesoljnega zbora. Očetov vesoljnega zbora vatikanskega je okoli 750. Med njimi se 680 škofov tako-le deli: Škofov francoskih 81; dvojne Sicilije 68; iz Piemonta 20; iz Toškanskega 10; Lombardobeneča-nov 10; Modenci 4; Parnianca 2 : iz rimskih deržav 62; Ircev 19; iz Kanade 9; iz Angleškega in naselb 27; iz zedinjenih amerikanskih deržav 40; iz Avstrije 43; Prusijanov 8; Bavarcev 6: Španjolov 40; Mehikancev 9; iz raznih južnih amerikanskih deržav 30; Portogalca 2: Belgijancev 6; Holandeži 3; iz Švice 4; s Turškega 12; z greških otokov 4; raznih jutrodeželskih obredov 42 ; iz neverskih krajev (in partibus infidelium) — veči del misijonarjev 11(.). To je gotovo silovita moč po vsi zemlji! — Verjemite „pscvdoliberalci," da ste vi vsi ^kup pritlikavci , streški in strašno zanikarni piškavci proti njim. Dasiravno je očanec satan vaš učitelj, pri-jatel in vojvoda, in vi njegovi pokorni sužnji, -— pa se vender smeja vaši neumnosti in berlavosti. Kolike množice prostih ali svobodnih vojšakov imajo ti pod seboj! Vi pa kaj imate? Sami tlačanje — delate ali za denar, ali pa za malo mesenosti, ki vam bolj diši kakor duhovna prostost. In kaj bote opravili s svojim sovraštvom ? Ce enega teh duhovnih vojvodov razžalite, se milijone sere nad vami zgrozi; če enega v ječo veržete, jih cele cerkve zanj moli; če enega oropate in okradete, se celemu svetu gnjusite ; če enega ubijete, jih 10 iz njegove nedolžne kervi prievete. Laski naučili minister Cesare Correnti menda izdeluje osnovo neke mavtarske postave, da bi zaterl bogoslovni nauk. To je že od 1. 1859 veliko lahunskih trajmavrarjev poskušalo, mogoče pa je, da čez zadolženo in po liberalskih goljufijah in framasonskih žalje-njih tako silno izpito Italijo še poprej vse druga povo-denj pride. Ali so vladarji res tako slepi in ne vedo, da so mavtarji enako sovražni veri, kakor vladam in vladarjem ? Hazffieti po ftrelu. Novo francosko ministerstvo, kakor se misli. Rimu ne bo sovražno, in njegova politika utegne biti mirna. Predsednik Ollivier se je sam večkrat nazna-noval za pravega katoličana. Rimska deržavica, odkar je oropana, ima 60 milijonov izdajkov in le 30 milijonov prihodkov na leto. Ko bi papež ne bili oropani in okraaeni, bi lahko izhajali, tako pa morajo verniki po vesoljnem svetu z milošnjo pomagati. Liberalci so v tej reči pravi trinogi, oni ne privošijo sv. očetu poropanega nazaj, pa ne pri-vošijo jim tudi milošnje vernikov! Ali vidite, kaki humanizem" ali človekoljubnost imajo lažiliberalci? — V Levovu in Krakovem so neki misel sprožili, da hočejo po vsih znamenitiših mestih po Galicii napraviti katoliške družbe, ki bodo z vsimi postavnimi po-močki katoliško reč branili zoper pogreznjenost sedanjega časa in zlasti zoper nevarnosti, ki katoličanom prote od judov. Današnji čas, ko le denar vse velja, katoliška reč pač velikrat terpi krivico, ker si ne more z dena-rom gazi delati. Družbe bodo ložej jezove stavile, kjer jih posamezni ne morejo. Vesoljni zbor. Med tem, ko se naše ,,mavtarske cajtenge" zoper papeža derejo kakor razdraženi roko-mavžarji in o nekakem razponi med očeti v zboru lažejo kakor bi orehe tolkel , pa „Unita cattolica" to le naznanilo ima iz Rima od S. prosinca: „V cerkvenem zboru vse prelepo napredva (a meraviglia), et om- niahoneste et secundum ordinem fiunt (in vse se godi spodobno in v redu). Rusko poljsko. Rusija je menda spoznala, da z zatiranjem poljske narodnosti ne skeza. Pripravlja se torej poljsko narodnost priznati ter ji v zvezi z Rusijo nekako posebno vravnavo dati. Cislajtansko ministerstvo pa vedno cenca s Poljskim, kakor z drugimi slovanskimi stebli, kaj določnega dognati. Rusija na to namerja, pravijo „Tir. Stim.", da ,.Avstro Ongerii" kakor „Ruso-Polonija" okovarjena nasproti stoji... Mi pa tudi pri tem pristavljamo, kar povsod velja. Gleda naj se, da se tudi s cerkvijo pogaja in „paktira" , zakaj ona je močnejši, kakor vse stranke in narodnosti. Razne novice V Bocen-u na Tirolskem se snuje katoliška konservativna družba za mesto in njegovo okrožje. — Na Laškem so še zmiraj upori zavoljo novega mlinskega davka. Klicali in kričali so poprej: „Rim, ali pa smert!" Zdaj pa velja žc druga „vižu", kakor piše „Unit:i catt." namreč: „Mlinovina, ali pa smert!" — Katoličani v stari Budi so sklenili, da ho čejo šolam katoliško lastnijo ohraniti ter nočejo brez-verskih. — Kloštri v protestanški Neinčii: Mesto Ha-nover šteje do 76.000 prebivalcev, med njimi samo 4« K H) katoličanov. Vender je mesca listopada bil razglašen poklic za obilne darove, da se napravi bolnišnica usmiljenih sester. Ta poklic je podpisalo 32 protestantov in judov, pa 3 katoličan je. Podpisali so, kakor sami pravijo ta poziv, ker so se ^ami prepričali, kako blaženo je djanje usmiljenih sester o vojski in v miru. — Kri vošijani v Dalmacii so se podali, se ve, da so pogodbe za-nje vgodne, in ravno to starko „Presse" strašno kolje. Kaj neki, ako bi ravno to veljalo Nemcem ali j udom? Menite, da bi tudi rojila? V sedanjem stanu sme Avstrija vesela biti, da je dobila Slovena Rodie a, kteri je imel zaupanje pri prebivavcih ter so se podali. Dvali-ti pa naj se sami na persi udarijo, če jim ni prav. Ako se ne bode gledalo, da se vsi narodi spravijo, bode morebiti treba še več prijenjevati, kakor pa se je zgodilo v Dalmacii. — V Rimu je zdaj veliko protestantov, ktere cerkveni zbor močno pretresa. Posebno jim je edinost katoliške cerkve močno ginljiva prikazen. Govore šun-tarji, da je veliko sporeke med Škoti, dimu pa bi bili skupaj prišli, ko bi že tako bila v vsem čisto ena misel? V bistvu so edini, vsi so popolnoma zložni v vsih točkah trienškega zbora itd. — Iz Angleškega se slišijo naznanila , da so nekteri anglikanski duhovni šli v Rim poskusit, da bi se dorazumeii z rimsko katoliško cer kvijo. Ravno tako se menda nekteri grcško-razkolniški škofje pripravljajo na pot v Rim. — Manjšina minister-stva (Taafe, Potočki, Berger) je odstopila, in večina ostane na kermilu. Ako ta ostane pri svojem programu, za Cerkev in Slovane ne kaže kaj bolje vreme, kot jc bilo dozdaj „Novice" v sedanjih okolišinah pričakujejo rešen ja naravnost od svitlega cesarja, kakor v Dalmacii. Bog daj ! Iz Ljubljane. „Tagblatt" — predsednik občnega cerkvenega zbora. Ta „razsvetljeni" list razodeva v pervem spisu št. S. t. 1. toliko modrost, da jc škoda, da v Rimu zanj ne vedo ; sicer bi ga gotovo poklicali zboru za predsednika. Težko je razsoditi, ali mu je nevednost ali hudobna volja veči. Prav bogokletno blede, da so to prazne besede, puhli izrazi, ako škofje v zboru terdijo: Z nami jc duh Božji. Tedaj so prazne besede večne Resnice, ko obljubi aposteljnom Duha rcsnicc, da ostane pri njih vekomaj? Ali ne taji taki keršanske vere, kdor taji resnico Jezusovih besedi? Dalje čenča, da pobožni očetje v zboru hočejo sla bernu človeku pripisovati Božjo vaeg-voJiiost, in s ti m iBaiikovanje vpeljati! Kje, za Božjo voljo, se kaže v tem le najmanjši zapopadek o cerkveni nezmotljivosti? Naj bi pisač vzel le kak katekizem v roke, in bo našel odgovor na vprašanja: Kdo je nezmotljiv in zakaj, v ktenb rečeh'? Občni zbor ali nasledniki aposteljnov so nezmotljivi ne sami po sebi kot človeki, ampak Božja večna resnica in moč je, ki to po njih dela, tako da so zbrani školje po Kristusovi obljubi le orodje, tako rekoč jeziki, kterih se Duh Božji poslužuje v ohranjenji keršanske resnice. Ali ne obsegajo tega že Jezusove besede: „Učite jih spolnovati vse, kar sem vam zapo-vedal: Glejte, jaz sem pri vas vse dni do konca sveta?" In spet: „Niste vi, ki govorite, ampak Duh Božji, ki v vas govori." In drugje: „Ko pride Duh resnice, vas bo učil vso resnico." Ako so mu take obljube spet „le prazne besede'-, kako se sme in hoče taki ultramodrijan še kristijana imenovati? Ali je pa po tih obljubah človek vsegaveden in malik? Ali ni le Bog sam, ki po svojih služabnikih to dela? Ali pa morebiti Bogu ni mogoče, se v to poslužiti vsih viših pastirjev, ali pa le njih poglavarja? Je to mar Bogu teže j storiti kakor pa svoji cerkvi oblast dati, da grehe odpuša, in druge skrivne milosti deli? V kterih rečeh je obljubljena ta Božja pomoč? Le v tem, kar je Bog razodel. Ako Bog razodeto resnico po Škotih čisto ohrani, ali je mar to potem človeška vsegavednost? Sej Bog ni nikoli obljubil in cerkev nikoli učila, da je nezmotljiva v zemljopisji, zvezdoznan-stvu, v občni zgodovini in druzih vednostih, ki Božjega razodenja ne taje. Naj se tedaj Tagblatt ne boji cerkvene nezmotljivosti, sej se zato zemlja ne bo na drugo stran vertila! Ali naj nam pa Tagblattov ultramodrijan pove sredstvo, po kterem bi bil Kristus bolj modro in gotovo mogel skerbeti za ohranjenje svoje čiste resnice? Ali mar s tem, da bi vsak sam sodil, kaj je res? To bi bil res novi verski babilon, kakor je pri tistih vercih, ki so se od cerkve odlociii. Tagblatt dalje toži, zakaj neduhovni pri zboru ne glasujejo, in da ti niso dali škofom mandata, poslanja ali pooblastenja za zbor. Kdaj pa je dana neduhovmm ta obljuba, kakor škofom? V kterem vesoljnem zboru pa so določivno glasovali neduhovni? Komu pa veljajo nasproti Jezusove besede: „Kdor cerkve ne posluša, ga imej za grešnika in nevernika?" — Mandata pa škofje ne potrebujejo od tagblattovcev, ker ga imajo od Njega, ki je rekel: „Kakor je Oče mene poslal, tako jaz vas pošljem; — prejmite sv. Duha —"; vendar, ne zamerite, tagblattovei, da spet take besede omenim, sej so menda spet „prazne traze"! ? Nesianež dalje blčde, da so neduhovni sicer le kot heloti! Ali so podložni kakega kralja tudi heloti? ali izverstni vojaki izverstnega vojskovodja tudi le mevže brez glave? Kakošne helote pa ti delaš, ki se pehaš in potiš za deržavno „omnipotenelerstvo?44 — Ali ni med vernimi in njih višimi živa zveza? Ali viši ne išejo „vsim vse postati, da bi vse Kristusu pridobili?'4 — ln kako da verni skozi toliko stoletij niso spoznali „svoje nevredne zadeve'4 in so v svoji ,;nespa-meti'4 duhovnim višjim pokorščino skazovali, in še le Tagblattov napuh to tako žuli? Zadnjič se boji pisun, da bo zbor sklenil dogme zoper človeško pamet, in že zdaj zoper nje protestuje! Ako prideš v norišnico, ti bo skorej vsak norec rekel: „Jaz sem pameten, drugi so neumni44. Tako je tudi s pisačem tega sostavka. Ali je on nespameten ali je skozi 1" sto let toliko milijonov ljudi bilo nespametnih! Sicer »c Tagblatt sklicuje na „raajoritet" — večino: ali se ne bo tudi tukaj? Ali so v vsakem oiiru, po dušni zmožnosti in učenosti veliki cerkveni učeniki od pervega do zadnjega stoletja nespametne dogme verovali, in še le ,,Tagblattovi44 in „Pressini44 pritlikovci so spoznali nespa-met cerkvenih resnic? In kaj bo ta bebec protestoval zoper nove dogme, — sej tudi starih ne veruje in je že zdavno s svojo vero na kant prišel. Smešno in neslano je le to, da se tako revše drugim za učenika vsiljuje! Iz vsega sostavka pa se vidi, kako daleč napuh in strast človeka priderve; in kako na poti je torej takim keršenim in nekeršenim modrijanom katoliška cerkev, ktera tirja med drugimi čednostmi tudi pokoršino in zatajevanje, po besedah: „Bonitatem, et disciplinam, et sicentiam doce me." (Ps. 118.) (Prihodn. „Laibaherici.") Pasijonske razkazovanja g. Sneider-ja, ki smo jih bili undan omenili, se prav obilno obiskujejo; cne-krati je moralo veliko ljudi odstopiti, ker so bili vsi prostori prenapoljnjeni. Skazovanja so vse skozi spodobne in mnoge predstave prav močno ginljive. V nedeljo in ponedeljek bote v Ljubljani zadnji predstavi po prenare-jenem razkazu. Iz Ljubljane se poda g. Sneider s svojimi ljudmi v Kamnik, kjer bode v četertek pervo ska-zovanje. — Nekterim okolišine teh predstav še niso jasne, takim naj omenimo, da razkazovanje Kristusovega terpljenja z živimi osebami ima pobožen in spodbudljiv namen, ki ga pri razumnih tudi doseže. — Šolsko. G. deželni predsednik naznanuje v „Lai-bachztgi.", da zastran reda v šolskem obiskovanji je v preteklem letu veliko pomanjkljivega, pa da mem poprejšnjega leta je veliko manj mladine v šole hodilo. — Čudno se to strinja z naznanili, ki so došle do g. predsednika: da naj veči večina duhovnov in kateketov se je s polno radovoljnostjo in gorečnostjo poprejelo novih šolskih naredb. Če so bili šolski gospodje goreči v zverševanji šolskih opravil, in so vendar šole pešale, nas to mora na novo prepričati, da naj večega blagra je v šolah le ondi pričakovati, kjer so po vsem v taki vravnavi, kakor jih cerkev želi. Naj pristavimo tukaj skušnjo iz svobodne Amerike. „Blahovest v Pragi 5. pros. 1870 ima tole naznanilo: Deržavne brezverske (brezkonfesijonalne) šole, ktere so bile po postavi po vsih krajih vstanovljene, so skorej prazne, in pa tako, da eden novojorških neverskih listov vlado spodbuja, da naj otroke s silo goni v deržavne šole. Temu nasproti pa se od katoličanov vstanovljene in ohranjene šole povsod močno obiskujejo; tako n. pr. v samem mestu Cincinatu hodi 15.000 otrok v katoliške šole. Imenovanja. Preč. gosp. Fr. Anžlovar, dekan v Cirknici, je postal kanonik v Novem mestu; preč. g. Jož. Novak, duh. pom. v Žužemberku, pa dekan v Kočevji. Dobrotni darovi. Za sv. Očeta. Nekdo 40 k r. — 1 gl. 5 kr. (najd. den., za kterega se ni zvedil lastnik). Pogovori z gg. ftopisovavci. Gosp. Jož. Jaklič v Pr. Vse opravljeno. — Rocolj čit.: Opravili pri založn. — G. J. S. v L.: Oddali. — G. Toni. Z.: Valde gratum. — Jož. Mrak: Oddali. — Gosp. Ant. K. pri sv. Lor.: Sporočili pri založn. — G. Ant. L—z: V slov. ne, ampak v latinskem, nemškem, italijanskem jeziku. — G. Br. V.: Kar bo moč; hvala za spom. — G. A. P.': Vse vravnano. Več pesnikom: Prosimo poterp-ljenja; mora st gledati na druge raznotere tvarine, pa tudi pesmi se ne bodo zanemarile; treba jih je pa dostikrat precej ceniti. — G. O.: Eden grat., eden po navadni ceni. — G. o. J.v G.: Hvala! List naročen. — G. Ant. KI.Vravnano. Odgovorni vrednik: Laka Jerau. — Natiskar in založnik: Jožef Blaznik v Ljubljani.