NOVEMBER, 1959 - Number 11 ■ Volume 31 /V *** *** *•*•* 1 B fcflH111ii HH| Eg 4 ZARJA-DAWN URADNO GLASILO SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE OFFICIAL PUBLICATION SLOVENIAN WOMEN'S UNION SLOVENIAN WOMEN’S UNION OF AMERICA SLOVENSKA ŽENSKA ZVEZA V AMERIKI Instituted December 19, 1926 in Chicago, III. Ustanovljena 19. decembra 1926 v Chicagu, lil. Incorporated December 14, 1927 in the State of Illinois. Inkorporirana 14. decembra 1927 v državi Illinois. MEMBER OF NATIONAL COUNCIL OF CATHOLIC WOMEN Spiritual Advisor— REV. CLAUDE OKORN, O.F.M. 82.? W. Mineral St., Milwaukee, Wis. * * * Honorary Presidi.il—MARIE PRISLAND, Sheboygan, Wis. Honorary Convention Delegate—BARBARA KRAMER, 480 Kansas St., San Francisco, Calif. * * * BOARD OF DIRECTORS: Founder—MARIE PRISLAND, 1034 Dillingham Avc., Sheboygan, Wisconsin President—JOSEPHINE LIVEK, 331 Elm Street, Oglesby, III. Secretary—ALBINA NOVAK, 1937 W. Cermak Road, Chicago 8, Illinois Treasurer—JOSEPHINE ZELEZNIKAR, 2045 W. 23rd St., Chicago 8, Illinois Auditor—MARY OTONIČAR, 1110 E. 66th Street, Cleveland 3, Ohio Auditor—KATIE TRILLER, 1724 Stanton Ave., Whiting, Indiana Auditor—ANN PODGORŠEK, 301 97th Ave. W., Duluth, Minn. ♦ * * DIRECTORS of Recreational and Sports Activities: Women’s Division—ELIZABETH ZEFRAN, 1941 W. Cermak, Chicago 8, Illinois Juvenile Division—CHRISTINE MENART, 741 Main St., Vandling, Pa. * * * Managing Editor—CORINNE LESKOVAR, 2032 W. Cermak, Chicago 8, Illinois Vice-President—FRANCES GLOBOKAR, 19192 Abbey, Euclid 19, Ohio State President of Colorado-Kansas-Missouri— ANNA PACHAK, 2009 Oakland St., Pueblo, Colo. State President of Wisconsin— ROSE KRAEMER, 2021 So. K.K., Milwaukee, Wis. State President of Ohio-Michigan— ANTOINETTE TANKO, 6313 St. Clair Ave., Cleveland 3, Oliio State President of Pennsylvania-New York— MARY TOMSIC, Box 202, Strabane, Pa. State President of California-Oregon-W ashington— ROSE SCOFF, 2208 Mariposa, San Francisco, Cal. State President of lllinois-Indiana— MARY MULLER, 1846 W. 23rd St., Chicago 8, Illinois State President of Minnesota— BARBARA ROSANDICH, 1212 Sheridan St., Ely, Minn. * * * Finance Committee-. JOSEPHINE LIVEK, MARIE PRISLAND, Sec’y., ALBINA NOVAK, JOSEPHINE ZELEZNIKAR * * * Scholarship and Benefit Committee: MARIE PRISLAND, President; JOSEPHINE LIVEK, ALBINA NOVAK ♦ rt * Home Office: 1937 W. CERMAK ROAD, CHICAGO 8, ILLINOIS Tel. Bishop 7-2014 ZARJA — THE DAWN Published monthly — Izhaja vsak mesec Annual Subscription $2.00 — Naročnina $2.00 letno For SWU members $1.20 annually - Za članice SŽZ $1.20 letno Publisher: ZARJA, 1937 W. Cermak Rd., Chicago 8, III. Entered as second class matter November 13, 1946, at the Post Office at Chicago, Illinois, under the Act of August 24, 1912. Official Publication of the Slovenian Women’s Union of America Uradno glasilo Slovenske Ženske Zveze v Ameriki Editorial Office: 1937 W. CERMAK RD., CHICAGO 8, ILL. Tel.: Bishop 7-2014 All communications for the next issue of publication must be in the hands of the Editor by the tenth of the month. Vsi dopisi za naslednjo izdajo mesečnika morajo biti v rokah urednice do 10. v mesecu. HAPPY BIRTHDAY IN NOVEMBER! Supreme Officers: Nov. o — Albina Novak, Supreme Secretary, Chicago, 111. Nov. 8 — Josephine Livek, Supreme President, Oglesby, Illinois Mary Muller, State President lllinois-Indiana Katie Triller, Supreme Auditor, Whiting, Ind. Nov. 11 -Nov. 15 Nov. 1 -Nov. 15 Nov. 21 -Nov. 29 ■ Branch Presidents: Frances Plesko, Br. 12, Milwaukee, Wise. Antonia Kostelec, Br. 64, Kansas City, Kans. Theresa Lozier, Br. 55, Girard, Ohio Mary Juratovac, Br. 73, Warrensville Hgts., Ohio Many happy returns of the day! DATES TO REMEMBER . . . Nov. 1, Card Party, Br. 100, Fontana, Cal., K.S.K.J. Hall. 2 p.m. Nov. 10, Yearly Meeting, Br. 57, Niles, Ohio Nov. 16, Thanksgiving donation meeting, Br. 50, Cleve., O. DECEMBER CHRISTMAS PARTIES Dec. 1, Br 32, Eucild, Ohio — after the meeting Dec. 3, Dr. 54, Warren, Ohio, Slov. Hall, 7:30 p.m. Dec. G, Hr. 16, So. Chicago, 111. Children and adults Dec. (5, Br. 66, Canon City, Colo.. Lodgeroom, 12 p.m. Dec. 0, Br. 28, Calumet, Mich., (> p.m. Dec. 10, Br. 2, Chicago, III 7:30 p.m. Dec. 15, IJr. 26, Pittsburgh, Pa , Slov. Home — after the meeting ZARJA ^DAWN OFFICIAL ORGAN OF THE SLOVENIAN WOMEN’S UNION OF AMERICA VOL. XXX — No. 11 NOVEMBER, 1959 LETO XXX — Št. 11 _ ___ ______ Grandma's Work Goes On and On! And, in the short weeks before the December 31st deadline, Grandma will have all her little ones enrolled in the “Grandma’s special” membership campaign! December is IIEIt month for action — HER personal month for saying “I love you” and to show how much the future of her grandchildren is tied to the future of our S.W.U. HERS is the real gift of love — how priceless it is! Membership in the Juvenile department is only $1.00 for the entire year I960 — Enroll your children and grandchildren before Dec. 31st! DELO NAŠIH STARIH MAMIC NI NIKOLI KONČANO! In v teh kratkih tednih do konca decembra, bodo naše stare mamice vpisale v Zvezo vse njihove vnučke, kajti dne. 31. dec. bo zaključena kampanja za nove članice. Mesec december je NJEN mesec in z izrazi ljubezni bo zopet pokazala, kako ji je pri srcu bodočnost njenega rodu in naše ZVEZE. NJENO je resnično darilo ljubezni, ki je neprecenljivo! Članarina za mladinski oddelek je samo S 1.00 za celo leto 1960 — Vpišite svoje otroke v SZZ pred 31. decembrom, 1959. Albinai Novak, gl. tajnica November and December, the only two months left for campaigning of new members. Honour your state Presidents with a bouquet of new members. November 1st is All Saints Day which brings to mind, all the departed loved ones. Let’s remember them in our daily prayers. Minnesota State Convention was held September 13. Our Supreme Secretary sister Albina Novak represented the organization there and I am sure we will see the outcome in Zarja. I know that Minnesota is known to succeed in any endeavor they undertake. My compliments to State President, sister B. Rosandich for showing devotion to duty. Branch #13 in San Francisco celebrated their Zveza Day October 11th. State President, Rose Scoff was in charge and with the assistance of officers and members provided an enjoyable day. This concludes the Conventions and anniversaries for this year. I am sure that the members that have attended these festivities have learned from them and will eagerly look forward to next year’s celebrations. I urge all members to kindly attend your December meeting and help with the deciding next year's projects. November is the birth month of our Supreme Secretary, Albina Novak and Auditor Katie Triller; I wish for both as well as all other members that celebrate this month, an abundance of Health and God’s Blessing. Sincerely yours, Josephine Livek, President SHEBOYGAN BRANCH HOSTS WISCONSIN STATE CONVENTION (Reprint from Sheboygan Press.) The state convention of Slovenian Women’s Union of America was held in Sheboygan Sunday and took place at Sts. Cyril and Methodius Church and auditorium. Officiant of the Mass at 11:30 o’clock was the Rev. Claude Okorn, Milwaukee, spiritual advisor of the organization. Dinner in the church auditorium was followed by a program, which was opened by Mrs. Marie Prisland, founder and past national president of the union. She introduced the Rev. B. J. Wllimek, pastor of the host church, and also the spiritual advisor, Rev. Claude Okorn. Others to speak were Mrs. Josephine Livek, Oglesby, 111., supreme president, and Mrs. Rose Kraemer, Milwaukee, president of the Wisconsin society. They congratulated the branches for the large attendance — more than 200 were present — and for the wonderful work the organization is doing locally and nationally. Responses To Welcome Presidents of various branches in Wisconsin were introduced by the toastmistress. Mrs. Anna Zavrl, president of Sheboygan Branch 1, the hostess group, extended a welcome to the audience. Short messages in response were given by Mrs. Frances Plesko, president Branch 12 of Milwaukee; Mrs. Anna Kegel, president Branch 17, West Allis; Mrs. Josephine Kolar, Branch 43, Milwaukee. Another to have a message for the assemblage was Mrs. Mary Petrieh, of West Allis, supreme officer of K. S. K. J. organization. Greetings in behalf of the junior class of the Sheboygan Branch were extended by Virginia Mueller. Four Slovenian songs were tho program offering of the Choral Club of the American Slovenian Society, Wisconsin State Convention A Huge Success Dear Members: On Sunday, September 27 the first Wisconsin State Convention opened with Holy Mass at 11:30 in St. Cyril & Methodius Church offered by our S.W.U. Spiritual Advisor, Rev. Father Okorn of Milwaukee. There are five branches in Wisconsin and all sent a good size representation to the Convention. A carefully planned Banquet was served with a stimulating program following. The State President, sister Rose Kraemer greeted and introduced the Delegates, Clergy, Officers and guests who gave a short response. The Founder and first Supreme President for 20 years, sister Marie Prisland, gave the history of the organization, its aims and purposes and contributions made since its inception. We, the members, are fortunate that our FOUNDER, sister MARIE PRISLAND still shows such abundent interest in the organization and that is one of the reasons why the S.W.U. is so POPULAR AND GREAT. The Delegates gave their reports and a most interesting discussion was held. Every member should attend a State Convention as only those that attend can receive the full benefit of its programs, the inspiration and fellowship made possible through a large organization such as ours. We must bear in mind that “TODAY'S ACHIEVEMENTS ENRICH TOMORROW”. I am most grateful for the large attendance and thank all the members for their hospitality extended me and especially to Mr. and Mrs. Prisland my hosts and Mrs. Kraemer, Wis. State president, for her kindness. KEY PERSONS in the first state convention of Slovenian Women’s Union of America, held in Sheboygan, Wise, at Sts. Cyril and Methodius Church, are pictured above. Seated, left to right, are tho Rev. Claude Okorn, Milwaukee, spiritual advisor of the group; Mrs. Marie Prisland, founder of the organization and program chairman for the convention; Mrs. Josephine Livek, Oglesby, 111., supreme president; Mrs. Rose Kraemer, Milwaukee, state president; Mrs. Josephine Kolar, president, Branch 43, Milwaukee. Those shown standing are, left to right, Mrs. Mary Vertacic, publicity chairman of the convention; Mrs. Frances Melanz, dinner chairman; Mrs. Anna Zavrl, president, Sheboygan Branch 1. hostess group; Mrs. Frances Plesko, president, Branch 12, Milwaukee; Mrs. Anna Kegel, president, Branch 17, West Allis, and Mrs. Anna Modiz, chairman dining room service. — (Clair Kilton photo) Wisconsin Celebrates with State Day and Convention On Sunday, September 27th, we observed our first Wisconsin State Convention, in Sheboygan, Wisconsin. Two buses arrived, one from Milwaukee, another from West Allis. Outside St. Cyril & Methodius Church the C.Y.O. had their bratwurst stand. There was just time enough for a sandwich and coffee, and did the members enjoy it! We assembled outside the church with our Founder, Marie Prisland, and Supreme President Josephine Livek, and attended Mass, in a body, at 11:30 A.M. Mass was celebrated by our Spiritual Director, Rev. Claude Okorn. We are very grateful to Rev. Okorn for making this trip to Sheboygan. After Mass, a delicious chicken dinner was served, by Br. #1, a short program followed, after which the members took a short recess. At 3:00 P.M. our Convention meeting opened with prayer by Rev. Claude Okorn. We were very much amazed with such a great attendance. We elected a very capable recording secretary and she was Ann Modiz, from Br. #1. Our five delegates read their reports, which were very interesting, and then an open discussion followed. Several new points were discussed, and the State Presidents’s membership drive was stressed. A cash award was given to Ann Modiz for holding office 28 years as recording secretary. Our next State Convention meeting will be held in Milwaukee, in the month of June. Your hostesses will be Br. #43, and a definite date will be known in the near future. Wisconsin State Convention will be celebrated with the branch’s 30th Anniversary. We are looking forward to seeing you all there. Our convention meeting closed with prayer. Potica, sandwiches and coffee were served before we left for home. I wish to take this opportunity to thank Rev. Claude Okorn, Founder, Marie Prisland, Supreme President, Josephine Livek, for being with us, Br. #1, their committees, cooks, waitresses, choral club, and juvenile speaker, delegates, officers and members of the five S.W.U. branches. I also wish to thank Rose Scoff and Br. #13, from San Francisco, for their telegram. Lastly, I wish to thank Mrs. Josephine Kolar president of Br. #43, and Mrs. Marie Floryan, secretary of Br. #17, for all their kind and devoted help. Thanks, and may God bless you all. Rose Kraemer, State President of Wis. 4304 So. K. K., Cudahy, Wise. which entertained the group at this juncture in the program. Mrs. Pauline Rupar directed the club and Olga Plesetz Saye was the accompanist. Tribute In Song In memory of Mrs. Mary Fale, deceased charter member of Sheboygan Branch, the choristers sang the song she loved, “Kje prijazne ste višave,” which translated is “The Lovely Hills of My Homeland.” After the program, Mrs. Kraemer opened the convention and congratulated the women on their attendance. She spoke of the good one can do for another by cooperating and trying to obtain new memibers for the organization to boost the campaign for an increased enrollment of women. Mention was made of the honor it is to have the first state convention in Sheboygan, where the Slovenian Women’s Union was founded 32 years ago by Mrs. Prisland. General progress of the organization was referred to by Mrs. Livek, supreme president. She complimented the Wisconsin branches on their good projects and offered some excellent advice for further expansion of the organizations. As chairman of scholarship and benefit committee, Mrs. Prisland reported that $3,800 has been spent thus far on scholarships. During her European sojourn this summer, she heard gratitude expressed by hospital personnel in Slovenia. These institutions have been receiving medical instruments and apparatus from Slovenian Women’s Union. She also reported that the Sheboygan Clinic recently sent 326 medical instruments to two medical centers In Yugoslavia — the General Hospital in Koper and the Medical Clinic in Sostanj. Reports Heard Delegates who gave their reports were the following: Mrs. Mary Godez, Branch 1; Mrs. Frances Plesko, Branch 12; Mrs. Josephine Schosar, Branch 17; and Mrs. Josephine Kolar, Branch 43. A written report of Mrs. Mary Staut, secretary of Branch 102 of Willard, was read. A lively disciission followed the reports. The following resolution, was presented by Mr. Prisland and adopted. Resolution To: The Department of Health, Education and Welfare, Washington, D.C. "Whereas in diplomacy and in science, a knowledge of more than one language: can mean the difference between success and failure, and we Americans — as a nation — are playing for high stakes, possibly survival itself in both these field — yet we are lamentably weak in the matter of speaking languages other than our own, and; “Whereas scientific papers published in other languages are disclosing important research which the A-merican scientists do not read “because they do not know the language, and; “Whereas the English language will eventually become the universal language of the earth, it is also well for us Americans to recognize the important fact we cannot afford to wait too long to learn other languages in the meantime, “Therefore the Supreme Board members and the delegates of the Slovenian Women’s Union of America assembled at the first state: convention held in Sheboygan, Wisconsin, Sept. 27, 1959, urge your department to ADVOCATE A PUBLIC SCHOOL System that would get youngsters started on foreign language studies in the elementary grades and be made a part of the regular curriculum.” Resolution presented by, Marie Prisland Mrs. Anna Modiz, recording secretary for 28 years for the Sheboygan Branch, was recognized for her secretarial works and sports activities. In closing the meeting, Mrs. Kraemer appealed to the assemblage to work together in love and mutual understanding so their efforts will be blessed with good results. Next state convention will be held in Milwaukee in June, I960, and the hostess group will be Branch 43. On the Cover . . . ‘‘POGLED NA LJUBLJANO” The beautiful city of Ljubljana, as seen from the rooftops! Our S.W.U. excursions to Europe, including tours throughout Slovenia and other cities on the continent, are May 25 and June 6. No doubt it will interest many to make this trip as there will be experienced guides handling arrangements all the way from the U.S. to Slovenia. All information is found in this issue. Supreme Auditor Reports on Minnesota State Day! Minnesota Zveza Day held in Ely, Sept. 13th was a huge success! The holy sacrifice of the Mass at 10:30 a.m. at Ely’s beautiful new St. Anthony’s Church topped the day’s program, and afterward, a wonderful banquet took place at the Community Center with about 350 guests present. Barbara Rosandich, our State President, and her committees are to be given a great deal of praise for their hard work! Our State meeting followed and there was a large attendance due to the fine representation from our Minnesota branches. Mrs. Rosandich presided at the meeting which was a discussion of what our state branches are doing and can do in the future. A wonderful speech on membership was given by our Albina Novak, Supreme Secretary from Chicago. Eveleth was selected for our next state day in 1960. Awards for increase in membership were given to Duluth and Hibbing branches. Gala affairs such as this, with business combined with pleasure, are perfect showcases for our organization, showing what we are. It makes us proud to be belong to such a grand group of members. With the current membership drive extended thru December, I am sure that with just a little effort on our part and explanation to each candidate of the different aspects of the S.W.U., every member could enroll at least one new member for her branch. Having pleasant associations gives us all more enthusiasm to carry on with our work and new ideas are always brought out for future activities. Doing good deeds, words of encouragement and true sisterly love are things we should hold dear for these are the things other people see and admire us for. Let us try to do our very best In this campaign and bring new members into our ranks. Best wishes to all the officers and dear sisters of Minnesota. Ann Podgoršek State President of Ohio-Michigan Reporting Meeting of Cleveland branches was held in October with a very poor attendance, disappointing everyone including the faithful members who had baked delicious pastry. Ella Starin of no. 41 baked an apple and lemon strudel and Mrs. Filipovič, no. 15, a cheese cake. Millie Novak, no. 10, brought a jewish cake and Pauline Stampfel, no. 25, a potica. Mary Iskra, no. 14, brought a box of chocolates and yours truly supplied the sandwiches. We had other good things such as “oooh!” and coffee to top off the luncheon which was held as a treat for those who worked at the state picnic and convention. The few of us who attended really stuffed ourselves and gained a few pounds doing it, I’m sure. So the rest of you who didn’t come, are responsible for our being “plump” and now you know what a good time you missed! Thanks to all the ladies for their good work and for bringing home-made delicacies. A great deal was accomplished at this meeting. We decided to have the next state convention and banquet on Oct. 2, 1960 at the Slov. Workingmen’s Home on Waterloo Rd. We reserved both halls for that date and have decided not to have a picnic this year but rather a successful convention and a large banquet. All branches, officers and members: put Oct. 2, i960 on your file as the date of the Ohio State Convention and Banquet! At this banquet, the crowning of our Queen for 1960 will take place on the same basis as last year. November 11th, another meeting will be held at 1 p.m. at St. Clair Recreation Center on St. Clair Ave. It will be a very important one and all branches are asked to please send as many representatives as possible for this is the meeting when the election of officers for the year 1960 will be held. It’s for the benefit of all the branches that you send good representatives who may be elected to serve as state officers. We also will discuss plans for a Christmas party for the juveniles and adults, to be held on Sunday, Dec. 13th at the St. Clair Reo. Center. Any juvenile member who is talented in any way, such as singing, dancing, playing a musical instrument, baton twirling, or other, please notify either the secretary of your branch, or call me. We would like to have every child perform is some way. I’m sure we have many talented youngsters and this will be the time they can show us that they can do! At our luncheon last month, we invited Mr. Joe Woods, Superintendent of St. Clair Recreation. This man has really done wonders with the juveniles and adults in this neighborhood, giving them sports and handcraft activities which they wouldn’t have otherwise. He is also a coach for the St. Vitus school children and is really thrilled to be working with the children as well as being in close cooperation with our Pastor, Fr. Baznik. Mr. Woods had great compliments for our St. Clair Juvenile drill team, under the leadership of Frances Sietz, Pres, of no. 50., when they performed on Aug. 15th at the nationality celebration for the opening of the St. Lawrence Seaway held at Kirkland Park. The group was given only 5 minutes to show their complete drill and they really performed beautifully. Everyone attending was impressed and proud of the young girls. Mr. Woods also wants them to drill again next year at another such program and at that time, he promised to give them 15 minutes instead of five! Our thanks to him for all his interest in our members and we hope to see even more good work for the benefit of our junior circles, in the future. And, congratulations to Frances Sietz on her wonderful work with our drill teams, and to the girls, themselves! In case you are wondering about the St. Clair Recreation Center, I would like to explain that it is a center owned and operated by the city for the neighborhood and our combined branch meetings are held there every month. The drill teams also practice there and all free of charge. At the Center they teach handcraft and other things such as dancing, music and sports on different nights of the week. Anyone interested in joining these activities may do so by stopping there anytime during the week. Discussion on the Zveza Fair and Bazaar also took some time. This being quite a big project, we have not as yet set a date for it, but, we hope all our members and juveniles will get busy and make plans for participation in the exhibits. The Fair will be the “talk of the town" and it will be up to each and every member to cooperate — some of you can plan now on what you can do best to help when the time comes. Call on me if there Is any information you’d like to know about the event. And, of course, at our meetings, it will be discussed fully. I will propose that each branch select a committee of three to organize groups for doing sewing, knitting, crocheting, or what-have-you, in their own branches. Let’s all get busy! The Eastern Bowling Tournament will be held in March — time and date to be detailed later. Set your teams for this tourney so that we have a bigger and better tournament than ever! Now with the deadline extended for our membership campaign, there’s no reason why you can’t enroll at least one relative or friend into the Union. And how about those little ones? Junior dues for 1960 is only $1 for the whole year. Sign up the youngsters, now! We’d be so proud Ladies from Forest City made a trip Aug. 17-21, to visit the beautiful Canadian shrines, traveling under the guidance of Father Satkowski of St. Joseph’s parish. The trip will long be remembered and it Is hoped that this will be the first of many such trips, making it an annual parish pilgrimage. Those pictured above are standing before the chartered bus which took them on their five day tour. The members of Br. 7, Forest City seen here In the group are: Mmes. F. Urbas, M. Korošec, M. Zigon, ,T. Gostisha, A. Prince, M. Telban, M. Cerar, C. Menart, L. Pantzer, F. Lauriha, C. Zigon, M. Becliy, M. Kamin, T. Hauptman, and M. Dutchman. (See report of Br. 7.) OF OUR BRANCHES No. 1, Sheboygan, Wis. — I am happy to report that two daughters of our members entered religious life. Sister Michelle, daughter of Mr. and Mrs. Joseph Rupar, was received into the novitiate of the School Sisters of the Third Order of St. Francis, Christ The King, held in Lemont, 111. this summer. Sister Michelle was born in Sheboygan, attended Sts. Cyril and Meth-odious school, Mt. Assisi Academy for Girls In Lemont and St. Francis College in Joliet, 111., majoring in art and minoring in music. The new Sister is a member of Junior class of branch No. 1, Sheboygan. Her mother is also our member. Sister M. Michelle Yvonne C. Boyance, daughter of Mr. and Mrs. Frank Boyance, formerly of Sheboygan and now residing in West Allis, pronounced her first vows as Sister of the Order of St. Francis at St. Joseph Convent in Milwaukee, taking the name of Madonna Ann. She too was educated in Sheboygan, attending the Sts. Cyril and Methodious school, graduating from Central High School in 1954. Sister Madonna Ann has been majoring in Sociology and Biology. Her mother, Mrs. Mary Boyance, is a member of Sheboygan Branch. Our member, Mrs. Rose Carelc, is very happy and proud this days. Her son Roman will complete the last four years of his studies for the priest- to see Ohio on the top again, and it can be done if EACH on of YOU, can get one new member by Dec. 31st! See you at the Nov. 11th meeting. And, a very happy Thanksgiving Day to all. Antonia Tanko, Express 1-1938 hood at the world famous North A-merican College in Rome. Assignment to study at the Catholic College in Vatican city is considered one of the top honors among students studying for priesthood. The assignment in effect, is the same as a l'our-year scholarship to one of the major universities in this country. Roman recently completed four years of study at St. Francis Major Seminary in Milwaukee. He graduated from the Sts. Cyril and Methodious parish school in Sheboygan. Roman is the second member of the Carek family to select the priesthood for a vocation. An older brother, Peter, also a seminarian at St. Francis in Milwaukee, will become a priest next year. Our hearty congratulations to the parents of the above three young people and the best of wishes to both Sisters and to Roman, the young theologist, for a fruitful and blessed religious life. Marie Prisland No. 6, Barberton, Ohio — Here is some wonderful news to report about a member of ours. Miss Joan Christine Zalar became Mrs. Weigand a few months ago! A happy and prosperous life to her! Joan has a sister, Carol, who entered Lady of the Elms to dedicate her life to God. Our best wishes to Mr. & Mrs. Zalar, who are proud of their daughters! In the month of August, Mr. & Mrs. Frank Doles celebrated their Golden Wedding anniversary with their children and friends gathered about them. Many happy returns of this day! And, we heard that on Oct. 11th, well-known Mr. & Mrs. Anton and Jennie Ozbolt observed their Soth Wedding Anniversary with an open house in their honor. We all hope that they’ll celebrate may many more in the midst of their fine family. With God’s help everything is possible! Hurray for these fine couples! Mary Fidel, Secretary No. 7, Forest City, Pa. — Haippy Thanksgiving! Best wishes to all sick members! Those who are behind in payments of dues, please try to pay up before the year closes. Soon it will be the end of the old and beginning of the new year! Come to our meetings, ladies, on the second Sunday of the month at Zvon Hall, 2 p.m. Sympathy to all who lost their dear ones; may all the souls “rest in peace”. Remember them in your prayers. Time will soon be here when we must eleict our branch’s officers. So, please attend the December meeting and give us some new ideas and new spirit. Let’s make it outstanding! Welcome to our new members; may they always enjoy our friendship. Congratulations to our recent newlyweds, new mamas and grandmas! On August 17th, forty ladies from our St. Joseph’s parish in Forest City left for a 5 day tour which included St. Joseph’s in Montreal, St. Anne in Quebec, Lady of the Cape, Three In the Metropolitan Opera In 1932 the director of chorus at the Metropolitan Opera invited him asking if he would be interested in accepting an assignment in the Metropolitan opera. When Giulio Setti returned from Italy in the fall, Šubelj signed a contract with the Metropolitan Opera. He stayed in the Metropolitan Opera fourteen years. In 1940, while the tour was in Boston, the singer for the role of Itosenka-valier suddenly took ill. At noon Šubelj was asked if he would accept the role for the performance scheduled that night at eight. Director Erich Leinsdorf was amazed as Šubelj completed his role and congratulated him. In the summer opera season, Šubelj appeared in Cincinnati, Ohio, and even outside the U.S., in Caracas, Venezuela, Havana, Cuba, etc. He also sang many times at concerts directed by Toscanini. In December 1942, Šubelj was called into the American Army but because of his familiarity with many languages he was assigned to the Office of Censorship in New York. This enabled him to continue to perform; for the Metropolitan Opera. In 1944, he added another field of activity to opera, that of International ballet. The ballet was directed by Marquis de Cuevas, husband of Rockefeller’s granddaughter. He was the arts director and Šubelj was his assistant. At the end of 1945, the conductorship of the Metropolitan chorus was offered him, but Šubelj turned down the offer and in 1946 left the Metropolitan Opera. Van Cliburn After his departure from the Metropolitan Opera, Šubelj accepted a position with Associated Concert Bureau. The purpose of this agency was to help young A-merican artists find the way to their artistic vocation. From 1947 to 1948 Šubelj traveled across America, listening to more than 6,000 singers, pianists and violinists and gave 125 young artists the chance to appear in Carnegie Hall, New York, and thus begin their artistic fame. Among them was also the young pianist Van Cliburn, who enjoyed a great triumph in Moscow just a few years ago. The grateful letter of his mother testifies even today to the importance of Subelj’s work. Kilgore, Texas Mr. Jack Petrill, President Associated Concert Bureau, Inc. General Motors Building Suite 853 — 1775 Broadway New York 19, N. Y. Dear Mr. Petrill: I want to thank you and Mr. Schubel for Van’s opportunity of appearing in Carnegie Hall, afforded him through your Associated Concert Bureau. This was a thrilling-experience for Van and one which will ever be a source of joy and inspiration to him. Van’s church and school as well as all the outstanding organizations of our city such as the Chamber of Commerce, Rotary club. Lion's club, Kilgore Music club and numerous friends manifested great interest in the outcome of this contest as well as the future success of your great organization, this being eixpressed in telegrams and flowers sent while we were in New York. Although we regretted Mr. Schubel could not. be there for the concert, we were delighted to see him before we left. He was most gracious as were you and your assistants. Van said to please assure you and the judges that he will have his concert prepared just in case????!!! The Kilgore, Marshall and Henderson Music clubs are presenting Van in concerts April 27th, May 6th, and 9th. Mr. Cliburn and Van join mei in again thanking you for all courtesies extended us during our stay in your city and, also, in wishing for you and Mr. Schubel continued success in all your noble and outstanding efforts in behalf of the American Artists. Sincerely yours, (Mrs. H.L.C.) Rildia Bee Cliburn RBC/h (To be continued) At many nationality affairs in Cleveland, Tone and friends took part as shown in this “vintaae” photo. IVAN 20HMAM1 1888-1857 IVAN ZORMAN, REMEMBERED AND REVERED Ivan Zorman is a unique figure among Slovenian A-mericans. He combines in his personality the traits and characteristics of two worlds — the old and the new. Zorman had many ambitions; to be a pianist, a choral director, an orchestra conductor, a music teacher, a public speaker, and above all else, a Slovenian poet. We may safely say that he has attained all these goals. As for his poetry and music, he holds the distinction of being the foremost poet and composer among Slovene A-mericans. His work is well known not only in this country but in the Slovenian homeland as well. Critics and reviewers have written in glowing terms about his poetry and his musical compositions. Ivan Zorman was born in Šmarje near Ljubljana on April 28, 1889. When he was four years old, he came to America with his parents. After living for several years in various cities in Minnesota, Michigan and Colorado, his family finally settled Cleveland. He visited Slovenia twicei, first in 1898 with his parents as a boy, and in 1925 as a mature man. Even during his first visit, the beauty of Slovenia made a profound and lasting impression upon him. The second visit gave him the inspiration for some of his finest poems. Since Zorman received all his formal education in American institutes and colleges, he could not realize his ardent ambition to became a Slovenian poet until he gained mastery of the Slovenian language. This he accomplished by long and patient study of Slovenian grammar and rhetoric and by diligent and systematic reading of Slovenian prose writers and poets. Besides his study of music in various schools, he received further musical training from prominent private teachers, the first of these having been his father who was a skilled professional musician. There is nothing revolutionary or problematical in Zorman’s poetry and music. His poems are clear-cut in form, warm and intense in expression. They speak directly to the heart as they reflect the dreams, hopes, longings and struggles of the Slovenian American. In Ivan Zorman, we have the rare instance of poet and composer being combined in one person. His vocal compositions are musical settings of his own poems. In the five volumes of Zorman’s original poems, we observe a constant development in his manner and means of expression; the language from book to book is surer, the diction shows ever greater flexibility and force. His last two books, "Pota ljubezni” (Paths of Love) and “Iz Novega Sveta” (Of the New World), are his greatest achievements in poetry. In addition to these, Zorman has given us ‘‘Slovenian (Yugoslav) Poetry”, a collection of English translations of some of the better known Slovenian poems. This volume has proved very valuable since it gave the younger generation of Slovenians and others the opportunity of becoming acquainted with the splendid works of the leading Slovenian poets. Let us return for a moment to Zorman’s musical compositions. While listening to a group of his songs, we are most agreeably surprised at their variety in form and content. In his "Zdravica” (A Toast) for example, we are stirred by its rhythmic martial strains, while in “Ladje bele, ladje lepe" (Ships so White, so Beautiful) we admire the chant-like solemn measures which so fittingly carry the words and enhance their meaning, or the warimi and tender melody of “Spomin” (Memories). For these many years Ivan Zorman has w'orked among us as choral director, pianist, music teacher, public speaker, poet and composer. On August 4, 1957, Ivan Zorman bade us farewell, leaving us a rich heritage. Sen. Frank J. Lausche of Ohio pictured with costumed ladies at the memorial service honoring the work and life of Ivan Zorman, and unveiling of his statue at the Cultural Gardens in Cleveland, Ohio, September 27, 1959. OB ODKRITJU SPOMENIKA IVANU ZORMANU Ob odkritju spomenika Ivanu Zormanu, največjemu slovenskemu pesniku v Ameriki, kateri spomenik je bil odkrit dne 27. septembra v Jugoslovanskem kulturnem vrtu v Clevelandu, smo se spominjali pokojnega kot pesnika in človeka. Pesnik, ki je že kot mali deček prišel s svojimi starši v to deželo, ni bil nikoli deležen pouka v slovenski šoli, pa je vendar slovenski jezik že davno tako čudovito obvladal, da mu je bilo pokorno in voljno orodje v oblikovanju njegovih najlepših umotvorov. Naš prelepi jezik mu je postal dovršeno uglašen izrazosloven instrument, kakršen je bil potreben izrazito domačemu duhu njegovih poezij, zato se mu nikoli ni bilo trete boriti proti vplivom tujega jezika in tujega duha. Iz pesmi, ki jih je rodil njegov obisk v domovini, je bilo razvidno, da je bila domovina v njem še zmerom tako močna, da je ni mogel pozabiti, ko je posegel že po drugih snoveh. V obeh svetovih, ki ju je s tako ljubeznijo opeval, je nizal radosti in razočaranja, pa je pri vsem svojem svetov-njaštvu smatral žitno polje in rodno hišo za svoj pravi dom. Vse poteze njegovega ustvarjanja so očitovale njegov najvišji smoter in cilj; buditi narodno zavest, — dati narodu v delih umetnosti podobo njega samega, njegovih idealov, njegovih prizadevanj ter podžigati njegovo vero v bodočnost. Sleherni utrip velikega srca je bil posvečen ljubezni do domovine, ljubezni do Ameriške Slovenije, ljubezni do slovenskega zaroda, nosilca slovenskega imena in slovenskega poštenja. Na tem omejenem prostoru ne moremo pisati njegovega življenjepisa, ki je bil že itak objavljen, niti se ne moremo zamujati ob umotvorih njegovega pesniškega ustvarjanja, zato bomo dali zgolj eno priporočilo vsem častilcem njegovega pesniškega duha: Čitajte njegove poezije! Berite jih, ko boste radostno razpoloženi, ker boste našli v njih novih bodril in veselja do življenja; berite jih, ko boste otožni in žalostni, in laže vam bo ob pesnikovi tegobi, v kateri boste našli i sebi uteho! Berite poezije velikega pokojnika s pobožno ljubeznijo do slovenske zemlje in njenega rodu; berite jih z zanosom nad svojo mladino, v katero je polagal pesnik toliko svojih upov in nad! Berite jih in poglobite se vanje! Glejte lepoto z njegovimi očmi, prisluhnite sladkim zvokom njegove ubrane lire, pa bodo ubrano brnele tudi strune vašega srca! A. Šabec, urednik “Glas” — S.D.Z. **“ SOSEDOV SIN Deklica hoče s tal vstati. “Kleči!” zagrmi oče. “Obljubi mi, da se ne boš od danes, od te urei več pečala z njim, da znjims tudi govorila ne boš! ” Hči se hoče okleniti očetovih kolen, ali on odstopi in reče: “Obljubi!” “Obetam,” spregovori ona. “Vidiš, kaj tukaj na steni visi?” reče on, kažoč na puško, ki je bila nad posteljo obešena. “Kajši ga ustrelim, nego da bi... že veš, kaj mislim. Zahvali se svoji materi, da te sinoči nisem dobil, sicer ...” Rekši, se mož obrne proti durim in izide. XVII Popoldne je Smrekar kakor brz namena stal na koncu svoje hiše pod oknom tiste izbice, v kateri je njegova hči spavala. “Pojdi sem, stara,” migne svoji ženi, ki je baš iz kašče prišla. “Kaj je?” vpraša mati Smrekarica. “Vidiš!” pokaže mož s prstom na tla ob zidu. "Jaz ničesar ne vidim,” odgovori mati. “Ne? Menda si slepa. Tla so tod razhojena, odpadki od zida so razdrobljeni s stopnjo. Zid na robu okna je tudi zamazan. To je sled. Ponoči se je hodil pogovarjat z njo. Da bi bil jaz enkrat dobil! Od danes ne sme dekle več tukaj spati. Zgoraj ji postiljaj!” Žena pokima in zamišljena odide v vežo. Odslej sta pazila oče in mati na hčer. Ves dan je morala biti pri domu. Oče je hodil manj po trgovstvu nego poprej in, kadar je moral kam iti, ni pozabil pred odhodom ženi zabičati, naj bo pazna ter naj ima povsod oči. Deklica je tiho opravljala vsakdanja dela. Stregla je materi in očetu z večjo slcrbljivostjo nego poprej, a govorila je malo in vesela ni bila nikdar. Z obraza ji je od dne do dne bolj ginila cvetoča, zdravje in mladost oznanjujoča barva, žalost je bila razlita po njenem obličju. Mati je poznala črva, ki jo gloje, in v srce se ji je smililo dete. S to in ono malo rečjo jo je skušala razveseliti, molila zanjo in jokala se, kadar je bila sama. Včasih se ji je mož zdel preoster, a včasih bi bila ženica vso bolečino, ki se ji je iz hčere v njeno materino srce stekala, izlila v jezo do — Štefana, ki je bil po njenih mislih edini kriv, da ni bilo v njeni hiši — ne miru, miru, praznote, tišine je bilo še preveč — tistega veselo-pokojnega stanja, ki je kraljevalo doslej vedno na Smrekarjevem domu. Neko nedeljo popoldne, ko so bili šli vsi v cerkev k nauku in je Smrekarica sama doma pri oknu sedela ter bukve vseh svetnikov in svetnic v roki držala, je videla Štefana mimo okna iti. Hitro ga pokliče v hišo. Ko je pred njo stal, ga začne žena oštevati in zmerjati, da more biti tako hudoben ter brez pameti in premisleka zdražbo delati v družini, pa nevednemu dekletu, ki ga ne more nikdar dobiti v zakon, z nepremišljeno ljubeznijo srce težiti. Dokler se mati Smrekarica huduje, ne odgovarja Štefan ničesar. Sedi na klopi in z eno, v ogel mize uprto roko glavo podslanja. Ko se žena umiri, spregovori on: "Res je, mati, nepremišljena je ta ljubezen. Jaz nisem mislil, kaj bo iz tega, niti da bi kaj bilo, niti kaj bi utegnilo biti, nego .. “Iz glave si jo moraš izbiti, pa je. On je rekel, da te ustreli, če boš hodil še za njo.” “To me ne straši, mati; meni bi ne bila velika izguba, če me zdaj ustreli ta ali ta. Tudi mi ne more nihče na svetu ukazati, da bi si jo iz glave izbil. Pozabiti je ne bom mogel, dokler bom živ. Tega vendar ne rečem, da se ne bi s poti umaknil, daleč proč; a ne zaradi očeta in sveta, temveč njej na ljubav. Vi ne veste in nihče ne ve, kaj sem trpel te dni, ko sem slišal, da ji je hudo in da sem jaz kriv tega.” Smrekarica je videla, da je Štefan težko solzo v očesu zatiral. To jo je precčj omečilo in dejala je: “Saj jaz ti ne rečem nič. Znam te, da sl priden fant. Bog-ve kako bi bilo, alco bi šlo pri naši hiši po moje. Ali to sani vidiš, da k nam ne moreš priti, saj znaš našega očeta. Jaz le ne vem, kako si mogel tako neumen biti, da si mu celo sam kaj takega pripovedoval ter ga vprašal, kar bi tl bila jaz bolj zlepa povedala! Glej, koliko sitnosti in nesreče bi se bilo odvrnilo. — Iz glave si pa lahko vse izbiješ, ako hočeš. Na svetu človek vse pozabi, samo greha ne lahko. Le pameten bodi in sosedje bomo, prijatelji med seboj zmerom kakor do zdaj.” “Zmerom. Do danes mi niste žal besede rekli. Bolelo me je poprej, ko ste mi toliko hudega očitali, a zdaj sem vesel, ker vidim, da ste dobri. — Jaz ne morem in sl ne upam misliti, kako se mi ta reč izteče...” "Tako se izteče, kakor se mora.” "Včasih sem želel, da bi tega vašega bogastva ne bilo nič, včasih sem dejal, da bi se Franica le drugam ne moži-la, naj jo jaz dobim ali ne, včasih pa me popade, da menim: ni mogoče in ne sme biti, da bi jo kateri drug dobil. Tako mi vre po glavi, vem, kaj hočem, in ne vem.” “To ni prav; vsega tega ni treba misliti! Kako drugo si izberi, saj jih je dosti, ki te rade in lahko vzemo.” “Ljudje govore,” reče Štefan dalje, “da jaz vašo Franico iščem samo zaradi denarja, ki ga bo imela. To je res, denar je lepa reč na svetu, jaz bi se ga ne branil, kakor se ga noben človek ne brani; ali smem povedati vam, mati, in vsem ljudem, četudi neče nihče verjeti, jaz bi vašo Franico vzel, ako bi ji tudi moral kupiti vse, v kar se pred poroko obleče.” “Le po umu delaj ter ne segaj tjakaj, od koder ne dosežeš ničesar! — Zdaj pojdi, ljudje bodo iz cerkve šli; nečem, da bi kdo vedel, da sem govorila s teboj.” XVIII Ko se materino upanje, da bo hči s časom zopet vesela in živahna, od dne do dne ni hotelo izpolniti, jame ženo skrbeti, da ne bi deklica zbolela. Vse prijazno prigovarjanje ni pomagalo. Razodene tedaj možu svoje skrbi. “Le počakaj, zdravilo se že napravlja. Jaz vidim in vem, kaj manjka dekletu, zato sem že skrbel, da bo naglo konec vsem njenim težavam,” reče Smrekar. “Kaj misliš?” vpraša žena. “Moža ji dobiti. Vse je navedeno. V nedeljo pridejo snubit, hitro udarimo v roke in vse bo pri kraju.” “Za križ božji! Ne, le zdaj ne!” prejlaši se mati. “Bog pomagaj! Ti si včasih kakor voda! Ne da bi premislil in počakal, rineš svojeglavno dalje in se ne daš.. “Nu, kaj bi pa rada? Kaj? Ti, ki si modrejša od mene!” vpraša Smrekar malo razdražen. “Dekle naj malo pozabi, kar je bilo, potlej...” "To že pozabi. Jaz sem s Pogreznikom govoril, obljubil sem, besede ne snem, če se vsi na glavo postavite. Tako je!” Žena previdi, da so vsi govori bob ob steno metan in obmolkne. Ali skrbi se ne more otresti, da bi se utegnila ta prenagla ženitev čudno raziti. V nedeljo popoldne pridejo trije možje v plaščih, znamenje, da so snubači, in sedijo pri Smrekarjevih okrog mize. Bil je Pogreznikov Peter, njegov oče in stric. Domačin jim prinese vina, kruha in suhega mesa na mizo ter govori nekaj navadnih reči o lepem vremenu itd. z njimi. Videč, da se Franica ne pokaže v hišo, stopi ven. Mati je bila v kuhinji, a deklica je stala na pragu. Na kamnen pokončnik naslonjena je zrla na videz brez vseh misli preko polja. “Gostje so v hiši, dekle!” reče oče. “Ni spodobno, da tukaj stojiš. Pridi noter! Ali se hočeš morda malo čednejo obleči? Pojdi gor v svojo kamro in naglo naredi! Ali boš?” Oče je govoril prijazno in nekako mehko, hči se ni mogla ustavljati, pokimala je in šla gor po stopnicah. Prišedši v sobico, počasi odpre predčl svetlo oblikane omare. Oblek je bilo tu na izbiranje, dragih in prostejših, za včlike in male praznike. Včasih jih je bila vesela, a danes je oko mrtvo o vsej tej lepoti; ne izbira niti ne v6, kaj hoče. Pusti omaro odprto in sede na stol. Kakor trudna položi križem roki na koleni ter gleda v steno, kjer visi podoba žalostne Matere božje. Gor po stopnicah se zaslišijo trdi koraki — oče v sobico stopi. Franica vstane. Približa se ji ter jo prime za roko. “Saj veš, Francka,” začne Smrekar, ”da te nisem še nikdar napak učil, nikdar ti še ne ukazal ničesar, kar bi ne bilo prav. Vselej si rada slušala, slušaj me še danes. Glej, midva z materjo te rada imava, rajši nego vse drugo na svetu, in storila sva ti, kar si želela, pa ti bova še. Ali naju imaš tudi ti toliko rada, da nama danes veselje storiš?” Tako Smrekar še nikdar ni s svojo hčerjo govoril. Kaj znači: rad imeti, ljubiti, to je menda mož pač v srcu imel, a na jeziku tega ni nosil. Ta novi glas je hčer čudno ganil. Prvič, kar je bila odrasla, oklenila se je zdaj očetovega vratu in, položivši mu glavo na prsi, začela jokati. Oče Smrekar jo je tako nerodno za ramo prijel, da se baš ni vedelo, ali jo hoče nalahno odriniti od sebe ali k sebi pritisniti. "Nu, kaj to? Čemu to? Jokati ti ni treba! Sile ti ni in ti ne bo, če Bog hoče. Pogreznikov Peter je zdolaj, ženit se je prišel k tebi, kakor veš. Jaz sem te obljubil, ker sem vedel, da me rada slušaš. Obriši solze, pa dol pridi in vesela bodi. Saj potrdiš, kar sem jaz obljubil?” Deklica ne odgovori ničesar. "Ne bodi neumna ter ne jokaj. Mati je tudi jokala, ko smo šli k poroki; pa jo vprašaj, če se ji je kdaj hudo godilo? Človek ne sme biti tako mehak. Pametna bodi ln poslušaj nas, ki smo stari ter vemo, kaj je prav. Silim te baš ne, v miesnico te ne vlečem; a tega menda ne storiš, da bi tvoj oče na sramoti ostal in besedo oporekel! — Dovolj čedno si opravljena, niti se ne treba preoblačiti. Le takoj pridi dol. Stori mi po volji in verjemi, da se ne boš nikoli kesala. Ustavljati se ne smeš.” Oče se obrne in duri za seboj na pol odprte pusti. Kmalu za njim s tiho stopinjo pride mati. Žena ima resen obraz, pa hčeri se zdi, da je po nagubanem licu pod očmi sled solz. "Kaj si res taka, da ne pojdeš v hišo? Saj ne greš v pekel! Bodi z ljudmi, govori z njimi, ker oče tako hoče, reci že, kar hočeš!” nagovarja mati. “Prčcej grem,” odgovori hči. “Tale rdeča ruta ti dobro pristoji. Deni jo za vrat.” Dekle mater molčč sluša ter se opravi vse po njenem nasvetu. Potlej gre z njo vred po stopnicah dol v hišo. “Franica, pojdi pit,” pokliče ženin Pogreznikov Peter in ji moli kupo. Deklica prime kozarec in pomoči ustne ter odstavi svojemu namenjenemu ženinu. “Bolj ga potegni, bolj —” reče Petrov stric, ”saj nima kosti! Vino ti da bolj rdeče lice in veselo srce. Pa semkaj k Petru sedi, da rečemo katero modro ali pa dve.” Dekle sede k Petru ter začne na videz vesel pogovor z njim, vtikaje se tudi v pomenke, katere sta starejša moža imela z očetom; Po dolgih ovinkih so prišli do ženitve. Ko so se možje na kratko razgovorili, reče stric Franici: “Ni potoka brea vodč, ni poroke brez ženč; a kaj naša lepa nevesta poreče? Ali prikima?” Zdaj je bil čas odgovoriti. Njene oči se srečajo z bistrim očetovim pogledom, beseda, ki bi bila Imela ženinu vse namere podreti, ostane ji v grlu. “To sva se že midva zmenila. Pridni otroci vse potrdž, kar očetje okreno,” odgovori Smrekar za svojo hčer. Potem so se jeli meniti, kdaj se bo ženitovanjsko pismo delalo, in druge potrebne reči. Franica je nekaj časa molčč sedela, a potem naglo vstala in odšla. Oče Smrekar je V nedeljo popoldan... nejevoljno pogledal za njo in, da bi jo pred gosti in snubači opravičil zaradi čudnega obnašanja, reče: “Dekle je zdaj nekoliko dni slabega zdravja.” J XIX Kake tri dni pozneje mati Smrekarica jokaje reče možu: “Moj Bog, ti si kakor voda! Vse obenem bi rad. Boš videl, da se to srečno ne izteče. Franica zdaj že nič ne govori.” “E kaj, pa bo že spet govorila, že; nič se ne boj, saj je ženska in materina hči. Prav je, da zdaj manj govori. Kadar ji začno zobje izpadati, potlej bo klepetala ponoči in podnevi kakor vse ve babnice.” “Kako se moreš šaliti s tem! Mene tako srce boli in vest mi očita, da bo ta zakon vendar prisiljen. Ti si jo prisilil!” “Kaj nisi tudi ti privolila?’’ “Jaz nikoli ne. Samo zaradi tebe in tvoje trmoglavosti ji prigovarjam. Pa ji ne mislim nič reči; jaz ne morem videti, kaj trpi.” ^ “Nič ne bo hudega, nič. Jaz vem, da je tako vse prav. Ko bi bilo po tvoje, ne bil bi nobene reči začel. Kar sem se še kdaj večjega polotil, vselej si mi spočetka branila, potlej, ko si videla, da se je vse dobro izšlo, potlej si molčala. Bog je že vedel, zakaj ni babam hlač dal: srčnosti nimate nobene, vsako reč se bojite prijeti. Le molči! Jutri pojdemo pismo delat.” Drugo jutro sta bila dva konja v najlepši voz vprežena in Smrekarjev brat je bil prišel v pražnji obleki, da bi za moža in pričo pomagal pri beležniku pogodbe v ženitovanjsko pismo postavljati. Ob tej poslednji uri se je Franica jela očetu ustavljati. Ni je bilo zlepa pripraviti, da bi se oblekla in šla z očetom v pisarnico. A zdaj se oče razsrdi in reče: “Moraš! Ljudi ne bomo za nos vodili. Ne vprašam te, če hočeš ali nečeš. Jaz bom videl, če boš slušala ali ne! Pokažem ti, kaj je pokorščina!” Mati Smrekarica se je zbala te moževe jeze, hitro prijela hčer kakor v svojo zaslombo pod pazduho in dejala: “Saj bo, saj pojde!” Po mnogih materinih prošnjah se je Franica naposled oblekla ter k očetu ln stricu sedla na voz. Tiha jesen že prihaja... V pisarnici pri beležku so možje ugibali, koliko ln kako bi si ženin in nevesta imovin zaženila, kako bi otroci iz tega zakona nasledovall in česar je še treba. Franičin stric je večkrat nevesto vprašal: “Ali ti je tako po volji?” A ona je bila nekako mrtva; poslušala je, kaj govore in zapisujejo, pa slišala ni nobene reči do dobrega. “Naredite, kakor hočete!” to je bilo vse,kar je bilo spraviti iz nje ves čas. Ko je bilo pisanje in pogajanje končano, jo je bilo treba zopet siliti, da je podpisala. Tako dolgo ni hotela prijeti za pero, dokler je ni oče skrivaj pomenljivo sunil in pogledal z ostrim očesom. Ubogi Pogreznikov Peter, ki se je pogumno pokrižal na žitovanjsko pismo, je bil že po navadi malo neroden v vedenju in v govoru; ali danes, ko se mu je največja želja jela izpolnjevati, mu je še nekaj posebnega težilo jezik in srce, ko je videl svojo nevesto tako brez vsega veselja, pobito, kakor bi je vse nič ne brigalo. Želel si je siromak, da bi bil namesto v ženitovanju rajši doma za pečjo ali da bi vsaj to pusto pripravljanje in pomenkovanje že minilo. XX Franica in Peter sta bila v cerkvi že dvakrat oklicana in ženitovanje se je bližalo. Tedaj je Smrekar posebno gledal, da ni Franica šla nikamor, kjer bi mogla s Štefanom govoriti. Tudi je bil mož zadovoljen, ker je videl, da si Štefan ne prizadeva k hiši priti, da se še celo umdče. Menda je sam razvidel svojo nespamet, tako je mislil Smrekar. Franica se o svoji ženitvi ni zmenila z nikomer. Če je kdo kaj izpraševal o tej stvari, je šla najrajši takoj od njega. Deklam in drugim je o prvi opombi jezno ukazala, naj molče. Bilo je precčj mrzlo, megleno jutro, ko je Franica z dvema deklama na studencu prala. Dokončevši delo, dene kebel na glavo, pusti dekli še pri perilih ter ide proti domu. Pot od studenca do doma je držal skozi majhno hosto mladih gabrov. Bodisi da se je bala pasti na pomrzlem uglajenem potu ali da je bila vase utopljena, gledala je predse v tla in stopala zelo počasno. Naglo jo nekdo za komolec prime. Kakor lahna groza jo prešine ter hitro z eno roko poprime kebel, da ne bi z glave padel in, ozrši se, vidi Štefana pred seboj. “Kaj niti soseda nisva več, da greš tako mimo mene, kakor bi bil iz devete dežele in bi se ne bila še nikdar videla?” To Štefanovo vprašanje je bilo govorjeno z nekim tožnim, pa vendar ostrim, očitajočim glasom. Deklica menda ne ve kaj odgovoriti, a obme se v trenutku, kar žila dvakrat trene, pogleda s solznim očesom mladeniča in reče: "Saj veš .. “Vse vem, da bo svatovanje. Vsaj povabila me boš, ne? Ali pa sam pridem. Enkrat zapleševa tako, da bo vse gledalo, tako kakor se o tisti Reziki bere in o povodnem možu. Kajne?” Ta mdsel je bila mladeniču menda zadnje veselje, kajti z ognjenimi očmi se pripogne k njej, da bi ji videl v lice. “In ko bova odplesala,” pravi dalje ter oko mu zatemni, "potem nazadnje zaučemo na vasi, saj je svet širok in dolg. Glej” — o teh besedah stisne Franici roko, da jo zaboli — ”to še ni najhuje, da te jaz ne dobodem. Jaz mislim, da bi bil vesel, ko bi le vsak drugi dan mogel govoriti s teboj. A tega pa ne bom mogel videti — vem, da je greh, pa jaz si ne morem pomagati — da te bo drug imel.” “Ne bo me imel, 011 ne, drug ne...” “Kaj? Kaj?” A hitro Štefanu veselo upanje, ki se mu je po tem dekličinem odgovoru zasvetilo, izpodrine druga temna misel in, pozabivšl sam na sebe, s strahom pravi: “Ne, ne! — Povedi, kaj ti je na mislih? Menda vendar ne...” Pevajoč ženski glas se začuje zelo blizu izmed grmovja in preplašena izpuli Franica Štefanu roko iz roke. “Beži, da naju ne bi videli! Morda bova še govorila,” reče dekle. XXI Priprave za svatovščino pri Smrekarjevem Antonu so bile končane. Franica je hodila ves čas tiho, nekako za vse neobčutljiva, okrog hiše, kakor bi se vse, kar se dela, pripravlja, govori in godi, nje ni najmanj ne dostajalo. Ljudje so med seboj z glavo zmajevali, oče je dejal, da se je hči vdala, da bo zopet kmalu vesela, mati pak se je spominjala, da je bilo tudi njej pred poroko grozno težko pri srcu in se je vendar pozneje vse na dobro oibrnilo, in tako se je starka tolažila, četudi se ji je hči v srce smilila, in je prav pogosto jezično govorila s hčerjo o tej in oni stvari, da bi jo na druge misli obrnila. In prišel je naposled določeni dan. Bil je malo oblačen, žalosten jesenski dan. Sonce se je sicer videlo na prepre-ženem obnebju, ali žarki niso bili tisti kakor o zorenju rumene pšenice. Hladna burja je brila čez vaške vrte in poslednje hruške z dreivja tresla; drdraje je hreščal majhen klepetec na najvišji jablani Smrekarjevega vrta, počasneje in z debelimi basom pale mu je pritrkaval večji klepetec na lesniki pred Brašnarjevo hišo. Pa Štefan ta dan ni klepetcev poslušal, ni delal — da,, niti ni hotel gledat iti svatov, ki so se pred Smrekarjevo vežo zbirali in vozove zasedali, da se k farni cerkvi od-peljo k poroki. Pipo, iz katere je kadil, vrže na tla, prekorači vrt, podere plot in gre dalje ven iz vasi. Kam gre, sam ne ve. Nad vasjo jo bila hosta. Borovje in raznovrstno pritlikavo grmičje je tam raslo. Resa je bila pokošena, tla gladka In Štefan, ki je preko hoste koračil, z rokama na hrbtu in pogledom na tla obrnjenim, gotovo ni gledal, kje bi se za steljo kosilo in grabilo. Leže čez nekaj hoda na tla in dene komolca za vzglavje. Zre v nebo, enkrat poškrtne z zobmi,trikrat se prevali in popravi, a naposled spozna, da ležišče in leža ni prida, ter skoči pokonci. “Kaj delaš, Štefan? I, kaj ne greš svatovat?” ga vpraša stara nagubana ženica, ki je imela s trto povezano butaro suhih drv na glavi. Štefan ji ni odgovoril ničesar. Ali kakor stisne pesti in kakor starko pogleda, je bilo videti, da bi jo najrajši zadušil, zadavil za vselej. A vendar mu starka nikdar ni bila nič žalega storila. Ženica se ga menda zboji, kajti hitro za grm zavije in odide. Štefan se nasloni na staro brezo in gleda za babo. Kmalu je ni bilo videti ni slišati. Začul pak se je od daleč iz doline mili glas zvona farne cerkve. Mežnar vabi k sveti maši, po sveti maši bo poroka Smekarjeve Franice. V SPOMIN ANTHONY F. SVET Umrl dne 4. junija 1959 na svojem domu v Ridgewood, L.I., N. Y. Pokojni je bil rojen v Astola, Pa. dne 14. junija 1903. Ko je bil še majhen otrok, je odšel s straši nazaj v staro domovino. Družina Svet je imela svoj dom v Cerknici pri Rakeku v Sloveniji. Pokojni je bil trgovsko izšolan v stari domovini in tukaj, ko se je kot mlad fant vrnil v Ameriko. Bil je s svojim očetom pok. Antonom Svet v lesni trgovini, katero so imeli tudi v starem kraju, pa jim jo je upropasti-la italjanska okupacija po prvi svetovni vojni. Oba, oče in mati pokojnega sta umrla v tej deželi, oče 16. marca 1944, mati 16. marca 1953. Pokojni je bil član društva Ali Americans 180 SNPJ in član ter predsednik Slovenskega Samostojnega Podpornega Društva v Brooklynu, N.Y. Dolgo vrsto let je bil vnet pevec new-yorškega pevskega moškega zbora "Slovan”, ki je bil po zadnji vojni mešani pevski zbor. Pokojni je bil večkrat tudi v odboru zbora in mnogo je pripomogel z nastopi in drugače pri igrah, operetah in drugih prireditvah Slovana. Ravno tako je bil društveno zelo aktiven, saj je rad pomagal pri vseh delavnostih slovenske naselbine v Greater New Yorku. Pri listu Glas Naroda je bil do zadnjega zastopnik in uslužben. Prej pa je bil dolgo let upravnik listov in uslužben v bivši Sakserjevl potniški pisarni. Zadnjih osem let je bil zaposlen pri Hamburg banki. Med našimi in drugimi ljudmi je bil na široko poznan, saj je neštetim posameznikom pomagal v raznih zadevah, ker je bil v tem poklicno zmožen. * -x * Njegova soproga Anna je tajnica podružnice št. 84 v New Yorku. Pokojni Tone je vedno izkazoval zanimanje za našo Zvezo ter imel veliko spoštovanje do organizacije. Naš glavni urad je prejel od njega mnogokrat lepe pozdrave in iskrene želje za napredek Zveze. Značilnost je v tem, da ne dobimo prevečkrat pozdrave od možev naših tajnic, toda Tone je bil v tem oziru obziren, in ko je videl ženo, da piše mesečno poročilo, je vtaknil vmes listek s pozdravi. Bil je mož, ki je zapustil mnogim, ki smo ga poznali lepe spomine in njegova dobra dela so mu sezidala visok spomenik v srcih vseh, ki smo cenili njegovo nesebično delo. Odšel je prezgodaj od nas, toda njegova zemeljska pot je prišla k določenemu koncu, za katero nihče ne ve ne ure ne dneva. Tone, vsi pridemo za Teboj! Vsem preostalim naj bo izrečeno iskreno sočutje', čeprav malo pozno v naši Zarji. Tebi, Tone, pa večni raj! Albina Novak XXII Okoli farne cerkve je pokopališče. Po grobeh zelena trava raste in naznanja, da je v mali fari samo malo mrličev. Redki leseni križi spominjajo pozabljivosti tega sveta ali morda, da tukajšnji ljudje stavljajo svojim dragim mrtvecem spominke samo v srcu, ne na grobeh. Pred cerkvenimi vrati tik vhoda na pokopališče izteza stara, že črvojednasta lipa svoje veje, kar jih ni poslednjo pomlad žalostno usahnilo ter jih mežnar ni oklestil. Pod lipo stojč svatje in čakajo duhovnega pastirja^ častitljivega sivca, ki je pol fare krstil in poročil ter poznal starost in mladost svoje črede vsevprek. “Že gredo!” reče eden svatov, ki se je čez zid stezal. “Fajmošter? Prav je,” odgovori ženinov oče. Franica je bila davi s svojo tovarišico še precej zgovorna, dasi v lice bledejša nego kdaj. Ko vidi fajmoštra po kamnitih stopnicah proti pokopališču stopati, zardi se, zažari se ji oko in obrne se v stran. ‘‘Kam greš?” vprašata dve ženi. “Hitro pridi, da te ne bodo čakali,” reče druga. Franica izgine za cerkvijo. Vsi menijo, da je za trenutek odšla, pa da se povrne, in obstopijo fajmoštra, kateri nekaj besedi s svati pregovori in potem odide v cerkev, da bi se za maševanje pripravil. Trenutek mine, mine drugi, Franice ni bilo nazaj. Dve ženi, sorodnici Smrekarjevim, gresta za cerkev za njo priganjat jo, naj hitro pride. Tam je dragi, stranski izhod s pokopališča. Vseh treh ni bilo nazaj. Ministrant požvenketa, orgle zapojo, maša se ima začeti, neveste ni, žen ni! “Kaj je to?” reče tovarišica ln še ona hoče pogledati, kaj opravljajo tako dolgo za cerkvijo. V tem hipu prideta oni dve nazaj. “Nikoli nikjer je ni!" rečeta preplašeni in prestrašeni obe z enim glasom. "Jezus! Kaj je?” vzkliknejo vse ženske. Frančine matere ni bilo ondi. Ostala je bila doma in pripravljala za svatovščino ter jokala, menda sama ni vedela zakaj. Oče Smrekar je bil tam. Prebledel je, ko je slišal, da hčere ni, ustni stisnil, klobuk na oči pomaknil in šel — iskat. Šli so malone vsi, ogledali povsod,klicali in ljudje, ld so se bili na pokopališču in v cerkvi zbrali, da bi pri poroki zijali, so tudi prišli ter pomagali iskati daleč okrog in blizu, nekateri to in ono pristavijaje. Maša se je brala, a svatje so bili vsi zunaj, tudi drugih ljudi nihče ni mislil, da bi molit šel; d k, še Iz cerkve so vreli. Naposled je samo nekaj gluhih starih bab ostalo. Neveste ni bilo nikoli nikjer najti ni doklicati. “Domov je šla, domov!” Tako so ljudje obsodili in tako je tudi oč Smrekar verjel. Mož ni nobenega človeka pogledal. Sram ga je bilo in jeza ga je trla, da so ga barve spremetale. V krčmi, kjer so bili vozove pustili, je naglo napregel in se sam v diru domov peljal. Kako bi hčer kaznoval, kako bi jo tepel, tega niti misliti ni mogel, vse je vrelo v njem. Drugi svatje so nekaj časa zmajevali, sešll se potem v krčmi, napili se, kleli, smejali se in šale zbijali, da take poroke še niso nikoli dočakali. Celo Pogreznikov Peter se je napil in naposled vesel bil, da je s svojo staro teto plesal ter s petama ob tla tolkel. XXIII Doma Smrekar hčere ne najde. Misli si, preden sonce zaide, sama pride In kaj potem! Kako bi bilo oprati to sramoto! Pol imetja, vse imetje — pa te sramote ne, tega ne, o čemer bodo treh far ljudje več let govorili. Mati Smrekarica je okoli hiše letala in jokala na ves glas, ko je to slišala. Mislila si je, da hčere ne bo nikdar več videla, bala se je, da si je morebiti sama kaj žalega storila, da je pobegnila bogve kam, in vse sosede, ki so se zgrinjale, je niso mogle utolažlti. “K rodbini je kam šla!” tako so se žene naposled pogovarjale, ko je nikakor ni bilo domov. Smrekaricl se je to verjetno zdelo in potolažila se je malo. Kjerkoli je vedela za kako sorodno in znano hišo v obližju in daljavi, povsod je razposlala ljudi, enega tja, enega sem, da bi pozvedel, ali je Franica tam. Vsakega je dobro plačala, vsakega je za boga prosila, naj leti, naj brž pridirja nazaj. (Dalje prihodnjič) Marie Prisland: • • • Danes bom na tem mestu poročala o pi vi državni kon-venciji za Wisconsin, vršeči se v Sheboyganu v nedeljo aTr's^'ptemtmr Konvencija se je pričela s sv. mašo v naši slovenski cerkvi. Daroval jo je Zvezin duhovni svetovalec Rev. Claude Okorn. V pomembni pridigi je članicam priporočal ljubezen, vzajemnost in razumevanje pri delu za Zvezo. Častite šolske sestre so med mašo krasno prepevale lepe slovenske pesmi. Prisrčna jim hvala! Po cerkvenem opravilu je bilo navzočim gostom v cerkveni dvorani servirano okusno kosilo. Udeležba je bila lepa. Poleg sheboyganskih gostov je bilo iz Milwaukee-West Allis navzočih 68 članic. Po kosilu je bil podan kratek program. Govorniki so bili: Rev. B. J. Wilimek, domači g. župnik; Rev. Claude Okorn, duhovni svetovale«; gospa Josephine Livek, Zve-zina gl. predsednica; gospa Rose Kraemer, državna predsednica. Predstavljene so bile predsednice podružnic v državi Wisconsin. Gospa Anna Zavrl, predsednica sheboy-ganske podružnice je goste prijazno pozdravila ter se zahvalila za lepo udeležbo. Nato so v kratkih besedah pozdravile: Gospa Prances Plesko, predsednica podr. št. 12; gospa Anne Kegel, predsednica podr. št. 17; gospa Josephine Kolar, predsednica podr. št. 43. Pismene pozdrave je poslala gospa Mary Staut, tajnica podr. št. 102, ki radi oddaljenosti ni mogla biti navzoča. Pozdrave smo prejeli od gospei Rose Scoff, državne predsednice za Californio ter od naše podpredsednice Mary Mizke, ki se nahaja v Wheat Ridge, Colorado. S pozdravi se nas je spomnil slovenski kongresnik John Blatnik iz Minnesote. Predstavljena je bila agilna društvena delavka gospa Mary Petrich, iz West Allisa, naša članica in gl. odbornica K.S.K.J. Prijazno je navzoče pozdravila ter želela uspeha konvenciji. Nato je nastopila Virginia Mueller, devetletna članica mladinskega oddelka naše podružnice, ki je goste pozdravila v imenu mladine. Pevski klub Ame-rišlto-slovenskega Združenja je zapel štiri lepe pesmice: Našo Zvezino himno Ko odšel sem za vasjo Tam na vrtni gredi Kako ozke so stezice V spomin umrle sestre Mary Fale, ustanovne članice sheboyganske podružnice in ustanoviteljice pevskega kluba, je isti zapel njeno prlljubljeeno pesem: Kje prijazne ste višave... S tem je bil program zaključen in pričela se je konvencija. Konvencijo je z molitvijo in prijaznimi pozdravi ot-voril naš duhovni svetovalec Father Okorn. Rose Kraemer, državna predsednica za Wisconsin je navzoče prisrčno pozdravila in želela uspeha konvenciji. Za konvenčno zapisnikarico je bila izvoljena Anna Modiz. Gl. predsednica Josephine Livek, je nato vse skupaj lepo pozdravila ter govorila o vtisih, ki jih je prejela na drugih državnih konvencijah, katerih se je udeležila. Na navzoče je apelirala naj bi postale bolj aktivne v članski kampanji. Govorila je o nameravanem novem razredu za mladino, ki ga bo, če le možno, upostavila prihodnja Zvezina konvencija. Mladino moramo obdržati pri Zvezi! Govorila je navdušeno; članice so jo z zanimanjem poslušale. Državna predsednica je nato pozvala zastopnice podružnic, da podajo svoja poročila. Za podružnico št. 1, je poročala delegatka Mary Godez; za podružnico št. 12, delegatka Frances Plesko; za podružnico št. 17, delegatka Josephine Schlosar, za podružnico št. 43, delegatka Josephine Kolar. Podružnica št. 102, Willard, je poslala pismeno poročilo. Poročilom je sledila živahna razprava. Odobravan je bil nasvet, da se za mladino uvede nov razred zavarovanja. Sledila so vprašanja o nekaterih točkah Zvezinih pravil. Tolmačila je Marie Prisland točko za točko. Priporočano: Urednica Zarje naj postane voditeljica ' odrastle mladine. Ima potrebne sposobnosti in na razpolago prostor v Zarji za vodilne članke. Dalje: Urednica,1 naj vsak mesec priobči koledarček aktivnosti podružnic,/ da se bo znalo, kdaj se kaj godi, da ne bo več prireditev] na en dan. Priporočano: Na prihodnji Zvezini konvenciji naj bo glasovanje tajno, kadar se gre za ustavo in uradovanje Zvez« in pri volitvah. Marie Prisland je predložila resolucijo glede učenja tujih jezikov v osnovnih šolah. (Resolucija je bila poslana na pristojno mesto v Washington. V angleščini je objavljena na dragem mestu.) Podala je poročilo o Šolninskem in Dobrodelnem skladu, kar je navzoče zanimalo. Konvenčna predsednica Rose Kraemer naznani, da bi rada obdarovala tisto navzočo odbornico, ki je najdalje v uradu. Ugotovljeno je bilo, da to mesto zavzema Anna Modiz, zapisnikarica sheboyganske podružnice, ki je v uradu 28 let. Poleg tega že mnogo let zbira kegljaške skupine in jih vodi na turneje. Sestra Modiz se zelo iznena-dena lepo zahvali za darilo in počastitev. Prihodnja konvencija se vrši drugo leto meseca junija v Milwaukee. Gostiteljica bo podružnica št. 43, ki bo obenem praznovala 30-Ietnico obstoja. Obe slavnosti bosta združeni v eno. Zapisnikarica Anna Modiz je bila pozvana, da prečita zapisnik zborovanja. Zapisnik bo vpisan v posebno knjigo, kamor se bodo vpisali vsi zapisniki vseh bodočih državnih konvencij. Častna predsednica se je v imenu sheboyganske podružnice navzočim zahvalila za poset in zanimanje. V slovo je spregovorila gl. predsednica sestra Tiivek, nakar je državna predsednica zaključila zborovanje z željo, da se zdrave in zadovoljne vidimo prihodnje leto v Milwaukee. Tak je bil potek konvencije. Da se je vse lepo završilo je zasluga tistih, ki so sodelovali. Prva zahvala gre Rev. Okornu, prijaznemu duhovnemu svetovalcu, ki nas je s svojo navzočnostjo počastil. Dalje gl. predsednici sestri Livek, ki se je potrudila priti v Sheboygan in je s svojim nastopom na članice napravila najboljši vtis. Državna predsednica sestra Kraemer je konvencijo izvrstno vodila. Čestitamo! Zahvala delegatkam za zanimiva poročila. Kot slišimo je tudi naš kratek program ugajal. Govorniki so bili izvrstni. Krasno je bilo petje zbora Ameriško-slo-venskega Združenja, zakar najlepša hvala. In članice naše podružnice! Kako so bile dotire in marljive! Darovale so potice in drugo pecivo ter pomagale v kuhinji in jedilnici, da je bilo kosilo okusno pripravljeno in lepo servirano. Obilo zahvale smo dolžne sledečim: Sestri Frances Melanz, ki je imela v oskrbi kuhinjo in njenim pomočnicam; sestri Anni Modiz. ki je oskrbovala jedilnico in njenim delavkam; sestri Mary .Telovnik, ki nam je poklonila lepe šopke; poročevalki sestri Mary Vertacic in tistim, ki so prodajale vstopnice in stvari darovale, ker če bi morale kupiti vse, bi blagajna trpela, tako pa je uspeh. Prva državna konvencija je torej po vseh vidikih bila uspešna, kar nas veseli. Vsem skupaj še enkrat lepa zahvala in na veselo svidenje prihodnje leto v Milwaukee! Konvencija Države Wisconsin Lepo Uspela! Udeleženke prve državne konvencije v Wisconsinu, vršeče se v Sheboyganu v nedeljo 27. septembra. Podružnica št. 1 je slavila svojo prvo Državno Konvencijo v nedeljo 27. septembra. Pričela se je s sveto mašo, katero je daroval g. pater Claude Okorn iz Milwaukee, v cerkvi Sv.Cirila in Metoda. V Wisconsin imamo pet podružnic in udeležilo se je dobro število članic. Banquet je bil izvrsten, in program zanimiv. Sestra Rose Kraemer je predstavila odbornice in goste, ki so nam vsi voščili še večji uspeh. Naša Ustanoviteljica in Častna Predsednica, sestra Marie Prisland je podala zgodovino organizacije In njen namen. Me, članice Zveze, smo srečne, da imamo sestro Prisland še med nami, ker še vedno pokaže obilo zanimanja in to je vzrok, da je Zveza tako visoko čislana in velika. Delegatinje so podale svoja poročila in seja je bila zanimiva in koristna. Vsaka članica, ki poseča konvencije, nekaj dobrega odnese kar je v korist organizacije. Pregovor pravi: "DANAŠNJA IZVRŠITEV OBOGATI JUTRO.” Se zahvalim vsem članicam v dr. Wisconsin za povabilo in še posebej družini Prisland in sestri Kraemer za gostoljubnost. Hvala Vam tudi za slike. Samo še dva meseca sta za kampanjo predno se konča; prosim Vas, potrudite se in dajte kredit vaši državni predsednici, ona bo Vam hvaležna. Narava se poslavlja od nas in v tem času praznujemo Vseh Vernih Duš Dan... Mnogo dobrih so-sester se je ločilo od nas, tja odkod ni vrnitve. Spomnimo se jih v vsakdanji molitvi. Naj jim ljubi Bog da večni mir. ^Clidi Minnesota je skončala dr. Konvencijo, 13. septem-bra.Glav. odbor je zastopala gl. tajnica, sesFnTATbma Novak. Nisem slišala kako je izpadla, pa sem zagotovljena, da je bila dobro obiskana. Hvala Vam drage sestre v Minn., v vaši skupnosti je vedno uspeh. Proslavo Zvezinega dneva so obhajale pri podružnici #13 v San Francisco, dne 11. oktobra. Tudi tam je bil gotovo lep uspeh, ker je dom ustanoviteljice in tudi Drž. Predsednice, sestre Rose Scoff, ki ima lepo pomoč z odbornicami in celokupnim članstvom. Hvala Vam v Califor-niji in obilo sreče. Tu se končajo za to leto obletnice in konvencije. Vsa čast tistim, katere ste vse omogočile. Vsaka je gotovo odnesla dobro misel in se kaj naučila. V skupnosti je uspeh. Mesec november le rojstni dan naše agilne glavne tajnice, sestre Novak in glavne nadzornice, sestre Triller. Želim Vama in-vsem našim so-seetram, katere imajo rojstne dneve ta mesec, dobro zdravje in obilo sreče. Naprošene ste, da se udeležite decembrske seje, da boste lahko pomagale narediti sklepe za drugo leto. Iskreno, Vaša, Josephine Livek, preds. ^Minnesota Zvezin Dan Velik Uspeh! Bila je krasna nedelja dne 13. septembra, in to ne samo po vremenu temveč tudi po udeležbi in programu, ki je bil pripravljen na Ely za ta dan. Prišle so naše zveste članice od daleč in blizu v posebnih (special) avtobusih in avtomobilih. Bilo nas je polna cerkev sv. Antona in prav tako je bila napolnjena dvorana, kjer je bilo servirano slavnostno kosilo. Pripravljeno je bilo za 350 gosotov in vsak sedež je bil zaseden. Vsa čast Minnesoti za tako lep odziv in vsestransko sodelovanje. Človek obrača Bog <^brne, tako pravi pregovor, in tako je bilo tudi z menoj, ker sem morala po povratku v bolniško posteljo zaradi obolene noge. Prosim, da mi oprostite, če bo poročilo sledilo v prihodnji izdaji Zarje, saj je bilo toliko lepega ta dan, da ni več kot prav, da se bolj obširno poroča. Za ta čas, pa naj izrečem iskreno zahvalo vsem, ki so pripomogli k lepemu izidu Zvezinega dne na Ely, Minnesota. VAŽNI DATUMI 11. nov. Seja clevelandskih podružnic v St. Clair Rec., 1:00 pop. 22. nov. Card Party, podr. 3, Pueblo, Colo. 6. dec. Letna seja, podr. 96, Universal, Pa. 9. dec. Letna seja, podr. 19, Eveleth, Minn. 13. dec. Božičnica clevelandskih podr., St. Clair Rec. 2:00 pop. Albina Novak, glavna tajnica Rev. Claude Okom, O.F.M.: Duhovne misli NASI POZABLJENI PRIJATELJI Vsako leto na dan prvega novembra praznujemo god naših pozabljenih prijateljev. To je praznik vseh svetnikov. Vsak posameznik ima svojega svetnika za katerega se zanima in katerega ima v časti. Spominja se njegovega godu In se njemu priporoča. Tako imamo v časti božjo mater, svetega Jožefa, svetega Petra in Pavla in druge apostole. Med apostoli je posebno znan sveti Juda. Njemu se priporočamo v brezupnih slučajih. Dalje so znani sveti Janez Krstnik, sveta Ana, mati brezmadežne Device Marije, sveti Avguštin, ki se nam zaradi svojih izpovedi zdi kakor eden od nas, sveti Frančišek Asiški, sveti Anton, ki po svoji moči, najti izgubljene stvari, lahko konkurira v tem oziru z Ameriško korporacijo: Tracers Corporation of America, ki si je nadela to nalogo. Kdo ne pozna Male Cvetke, svetel Bernardetke, svetega Vincencija Pavlan-skega, svetega Frančiška Šaleškega in mnogo drugih. Na vseh svetnikov dan je prilika, da se spomnimo teh pozabljenih prijateljev. Veliko od teh svetnikov bi nam bilo v veliko oporo v današnjih časih, če bi le poznali njihovo življenje. Na praznik vseh svetnikov imamo priliko, da se bolj upoznamo s temi pozabljenimi prijatelji. S tem pa ni rečeno, da moramo pozabiti na stare znance, na katere se vedno obračamo, da nam pomagajo. Kar hočemo je le, da razširimo svoje poznanstvo in si razširimo svoj krog duhovnih prijateljev. Vse kar je potrebno je branje življenjepisov svetnikov, vsaj od časa do časa. Katoliške knjige in časopisi prinašajo vsak teden kratek opis svetnikov, ki jih do sedaj mi nismo poznali. Pred kratkim je neki katoliški časopis prinesel članek, ki ga je napisal neki protestant. V tem članku pripoveduje, kako je njegov brat, ki je postal katoličan, vplival nanj s tem, da se je v težavah življenja obračal na prijatelje od zgoraj kakor je sam imenoval svetnike. Velikokrat se je sam obračal na te prijatelje od zgoraj. Ker je čutil, da sta sveti Anton in sveti Juda že vse preveč zavzeta po katoličanih, zato se je obrnil k svetemu Štefanu, prvemu mučencu. Bral je o njem v apostolskih dejanjih. Občudoval je njegovo močno vero, v kateri je bil sam nasprotno tako slaboten, zato ga je vzljubil in se začel obračati nanj. Sveti Štefan je postal pravi prijatelj tega moža. V povračilo za pomoč, ki jo dobivamo od svetnikov, jim moramo skazati več kakor pa samo ustno zagotovilo, da so oni naši prijatelji. Storiti moramo vse kar je v naši moči, da se jim oddolžimo. Predvsem moramo posnemati te naše pozabljene prijatelje od zgoraj. Seveda ne moremo popolnoma kopirati njihovega življenja, vendar se jim skušamo približati, kolikor se jim moremo. Mi ne moremo, reči svojemu komadantu, da ne bomo žrtvovali bogovom, kakor so to storili mučenci tebajske legije. Danes je zelo malo poganskih bogov okrog nas in mi tudi nismo članf rimske legije. Kar pa na njih lahko posnemamo je duh vere in osebne žrtve. Vedno lahko postavimo Boga na prvo mesto kakor so to delali svetniki. Bog nas ne kliče, da prinesemo tolažbo in pomoč sužnjem kakor je to delal sveti Peter Klaver. Lahko pa posnemamo njegovo ljubezen, ko imamo opravka z drugimi rasami. Bog nas ne kliče, da gremo po deželi in postavljamo sirotišnice in samostane kakor je to delala Mati Cabrini, lahko pa posnemamo njeno gorečnost. Glavno je, da se vedno zavedamo, da smo katoličani in da moramo dati vzgled s svojim življenjem in ne s svojim govorjenjem^ Praznik vseh svetnikov nam podaja eno veliko misel: Vsak človek lahko postane svetnik. Porabi naj milost in sredstva, ki mu jih Bog daje na razpolago. Sveti Avguštin je rekel ob neki priliki: Če so ti in toliko zmogli, zakaj ne bi mogel jaz. Ne samo, da je možno postati svetnik, to mora biti naš cilj. Poklicani smo, da postanemo svetniki, prijatelji božji, živeti in umreti v tem stanju milosti. To pomeni beseda svetnik. Prosimo svoje pozabljene prijatelje od zgoraj ,da nam pomagajo pri našem delu postati svetnik. Dop i&i Št. 2, Chicago, III. — Najlepša hvala vsem članicam, ki so se udeležile na Party 11. oktobra v cerkveni dvorani. Vsem, ki ste zamudile prireditev naj bo žal, ker dobitki so bili krasni in tudi prigrizek zelo dober, saj so pridne članice napekle vse dobrote, ki jih znajo. Iskrena hvala vsem marljivim članicam, ki so ročno izdelale prevleke za blazine, katere so bile lepo obešene po dvorani, da je izgledalo, kakor razstava ročnih del. Prihodnja seja se vrši v četrtek 12. novembra. Odbor bo zelo vesel, če bo udeležba vsaj malo večja kot je bila zadnje mesece. Po seji bomo imele “birthday party”, kakor vsak mesec. Glavna seja podružnice bo v četrtek 10. decembra. Za to sejo je upati, da boste vse prišle, ker bomo imele “božičnico” ter izmenjavo daril v vrednosti en dolar. Ako niste prišle na seje vse leto, pridite vsaj na zadnji dve seji, saj imamo na vsaki seji lepo zabavo in je velik užitek srečati svoje znanke in prijateljice, katere ne vidite vsak dan. Na svidenje 12. nov. ! Albina Novak, zapis. Št. 3, Pueblo, Colo. — Mnogo je cvetja, ki mi je drago, a najdražja mi je tiha, zvesta, močna in velika cvetlica naših grobov, ki krasi križe in gomile naših prerano umrlih pokojnih. Svet je kraj in hiša božja je zemlja naših grobišč. Na praznik Vseh Svetnikov je v cerkvi skrivnostna tišina. Ta dan se vžgane vsak, molčeče se pomikajo skupine na grobove svojcev. Ta dan me prešlnja najtežje domotožje. K vam bi rada, ki ste prosti trpljenja. Te rekvije so v naših grobiščih krizantema in praznik Vseh Svetnikov in Ti moja cvetlica, ko se skloniš na gomilo mojega sina in hčerke, povej jim ,da tudi v tišini nista sama, pač pa čuje ob njih spominu žalujoča mati. Vsaka podružnica naj v novembru posveti posebno molitev na svoji seji za pokojne članice, kajti pride dan ko jim bomo me druge sledile. SŽZ se bo vedno spominjala vseh pokojnih članic in še zlasti ob prazniku Vseh vernih duš dan. Jesenski čas je tukaj lep po naravi. Tako je tudi z nami, vse gre proti koncu in zdaj zmanjka ena, zdaj druga. 2. sept. je preminula mati naše članice Mary Miklich, Gertrude Pe- chek. Pokojna je zelo rada čitala našo Zarjo, pred smrtjo mi je naročila, naj poročam njeno smrt v Zarji. Draga Gertrude, Tvoje delo je končano, nič več ne bomo videli vedno veselega in smehljajočega se obraza. Pokojna zapušča 2 nečakinji, kateri sta redovni sestri. Sis. Adeline in Edith, poučujeta na šoli v Chicago, 111., družinsko ime je Kabida. Draga prijateljica snivaj mirno v hladni jami, bodi Ti nepozabni spomin. Vsem žalujočim globoko sožalje. Nova članica je Pruvie Plute, katero smo rade sprejele v našo podr. Kot veste je kampanja podaljšana do dec.: torej imate še časa, da vpišete kaj novih, ker letos nam je smrt že 4 članice odvzela za vedno od nas. Anna Pechek iz Egan Ave. se je letos udeležila Zvezinega dneva v Lemontu. Izrazila se je, da je bilo letos najlepše. Bila je tam že velikokrat. Moje sosestre od Zveze so ji tudi naročile pozdrave za mene, za kar se vsem najlepše zahvaljujem, tudi za molitev. Drage članice, ne pozabite naše Card Games Party, katera se običajno vrši pri naši podr. letno, in 22. nov. bo zopet v cerkveni dvorani. Vse ste prošene, da prispeva- te dobitke za omenjeni večer, in pričakujemo 100 procentno udeležbo. Pridite vse, dokler Vam zdravje dopušča. Ponovno so nam zbolele naše sose.: Mary Anzik že dolgo boluje. Obiskala sem jo in mi je potožila, da ji je hudo, ker ne more k sv. maši, kadar jo zvonovi milo vabijo. Mary Fabian je še vedno resno bolna v bolnici. Enako so v bolnici Katherine Kralich, Olga Mesojedec, Antonia Mohorcich, Mary Hribemick. Anna Germ je imela resno operacijo na ušesu v Colo. Springs Colo. Marv Jeršin, moja sestra Mary Pugel in Frances Golob so pod zdravniško oskrbo doma. Moja molitev se dviga k Bogu za zdravje, katere muči bolezen. Naše glavne odbornice: Josephine Livek in Albina Novak, obhajajo v mesecu nov. svoje rojstne dneve. Želimo jima še mnogo let srečnega življenja in uspešnega delovanja. Leto se bliža h koncu in prav je, da vas že danes opomnim na dec. sejo. Kakor veste je potrebno nekoliko sprememb v uradu. Vsaka bo imela besedo za ali proti, da se ne boste pozneje jezile. Pri volitvah se ne ozirajte na prijateljstvo, ker rado pride razočaranje, če nismo dovolj previdne. Dobra uradnica je tista, ki misli, da je dolžna podr., ne pa da je podr. njej. Po seji bo zabava; Christmas Party ali božičnica. Pridite vse, da se bomo skupaj poveselile saj naše življenje je vedno bolj kratko. Naš upravitelj slovenske radijske ure John Butkovich vse vljudno vabi na koncert dne 27. nov. v dvorani City Auditorium.. Predvajal bo Tam-buraški Club iz Duquesne, Pa. Imam na rokah še nekaj kuharskih knjig, ki so za praznike lepo darilo. Pokličite in Vam jih prinesem. Pozdravljam vse, kateri berete našo Zarjo. Anna Pachak Št. 5, Indianapolis, Ind. — Dne 4. oktobra sta obhajala 50 letnico zakona Mr. in Mrs. John Mrvar. V soboto 3. oktobra ob 8 uri zjutraj se je brala sv. maša v krogu svojih otrok in prijateljev, kjer sta si ponovila obljubo za vse' življenje. Sv. mašo je bral Rt. Rev. Edvard Bockhold, za kar se mu zakonca najlepše zahvaljujeta. V zakonu se jima je rodilo 7 otrok; 3 sinovi : Albert, Stanley in Joseph in hčerke: Mr. Joseph Turk, Mrs. Otto Breinlich, Mrs. Martin Fin in Mrs. Albert Marks. Mrs. Marks živi v Akron, Ohio. Skupina ima 23 vnukov in vnukinj. Mr. John Mrvar je bil rojen v Šmihelu, fara Škerjance pri Novem mestu. V Ameriko je prišel 1. 1900. Vodil je grocerljo in potil try business, na domu 960 N. Holmes Ave. 35 let, dokler ni šel v pokoj pred par leti. Mrs. Mary Mrvar njeno dekliško ime je Grbek, je bila rojena v Srednjem pri Kanalu na Primorskem. V Ameriko je prišla 1907. Poročila sta se 1909 v cerkvi Sv. Trojice v MR. & MRS. JOHN MRVAR, slavljenca zlate poroke Indianapolisu. Trnjeva je bila pot in tudi veselja polna. Ko sta videla kako lepo so jima zrasli otroci in so sedaj svoji gospodarji. Bog Vaju ohrani še na mnoga leta. Mrs. Mary Mrvar kakor tudi hčerke so dolga leta članice Slovenske Ž. Z. Pomagale so tudi dra-gevolje pri pripravah ln pridobitvi novih članic. Številnim prijateljem se pridruži tudi naša podružnica S.Ž.Z. in v imenu vseh želimo zdravja, da bi uživala družinsko srečo še na mnoga leta. V nedeljo popoldne pri praznovanju poroke so bili navzoči vsi otroci, kateri so dobrim staršem iz srca čestitali in želijo ,da bi dočakali še diamantno poroko. Ob tako obilnem številu obiska prijateljev celo popoldne, sta bila slavljenca zelo presenečena. Iz srca se zahvalita za lepe darove in za pomoč kuharicam in vsem, ki so pomagali, da je bilo vsega dobrega za jesti in piti. Hvala hčerki Mrs. Albert Marks, ki je tako od daleč prišla z družino in se z nami veselila. Hvala še enkrat Rt. Rev. Edvard Bockhold, Rev. Albert Ajamic in Rev. Richard Zore za obisk na domu in Blagoslov. Še enkrat prisrčna hvala vsem skupaj. Bog Vas blagoslovi še na mnoga leta. Ker imamo veliko bolnih članic, vas prosim drage sestre, da se udeležite seje v novembru. Tudi naša blagajničarka je prestala hudo operacijo in se sedaj zdravi na domu. Zdravje se ji počasi vrača. Samo upanje v Boga in dobro voljo Mrs. Antonia Bayt, pa boste zopet kmalu med nami na sejah. Ker bo treba kaj ukreniti za piknik nas mora biti več skupaj. Imamo pri podružnici precej vdov in so vse lepo korajžne. Le pridite na sejo bomo kaj dobrega ukrenile za Piknik in za decembersko sejo. Vsem bolnim želim ljubega zdravja, da bi se že vse pokazale na novemberskl seji. Vas pozdravlja, Julka Zupančič, tajnica Št. 6, Barberton, O. — V nedeljo 4. oktobra je bila seja zelo slabo o-biskana; upam, da bo v nedeljo 1. novembra boljše. Naša članica Joan Christine Zalar je stopila v mesecu juniju v zakonski stan. Želimo ji obilo sreče in zadovoljstva. V mececu aug. pa sta praznovala Mr. in Mrs. Frank Doles 50 let zakona in otroci so jima napravili banket v dvorani samostojnega dr. “Domovina”, katerega se je udeležilo skoraj 4001 oseb. Še mnogo let sreče in zdravja Mr. in Mrs. Doles. V nedeljo dne 11. oktobra bosta dobro znana Mr. in Mrs. Anton Ožbolt obhajala svojo 50 letnico, in sicer bodo imeli na domu “Open house”, kjer se bodo zbrali otroci in vnuki ter prijatelji, da jih razveselijo na ta dan. Upam. da boste z božjo pomočjo uživali še mnogo let v sreči in zadovoljstvu Mr. in Mrs. A. J. Ožbolt. Živeli! Obe sta članici št. G, S.Ž.Z. Mary Fidel, tajnica Št. 10, Cleveland, O. — Sept. seja je bila prav slabo obiskana. Mislila sem, da bo prišlo več članic po 2 mesecih počitka, pa vedno ene in iste. Prosim Vas drage sestre, pridite, da se> skupaj pomenimo kako bi kaj napravile, da se naša podr. zopet malo bolj poživi kot je bila nekdaj. Bilo je veselje se udeležiti seje, smo se lepo medsebojno razumele in tudi dobro napredovale, a sedaj pa počasi izumiramo; kaj je vendar vzrok? Sklenile smo, da bomo po vsaki seji imele malo zabave, ker seje so tako kratke in večeri bodo od sedaj naprej tako dolgi. In ravno tako Vas tudi vabim, da pridete na šivalne sestanke vsak torek od 1 ure naprej. Tam je tudi zelo prijetno in veliko koristnega se napravi in še več bi se, ako bi nas bilo več skupaj. Torej prav prisrčno Vas vabimt drage sestre, da nas obiščete in se same prepričate, da je v naši družbi prav veselo. Posebno pa povabim našo članico M. Bubnich iz Eu-clida. ker mi je enkrat rekla, da bi rada prišla v šivalni klub, pa da je slišala, da ga nimamo več. Torej le pridi boš dobrodošla in še druge Tvoje prijateljice pripelji s seboj; ne bo Vam žal tega. Po seji sta nas naša preds. M. IJrbas in pa sestra J. Košir prav prijetno postregle z dobrim pecivom in pijačo, ker sta slavili svoje rojstne dneve v tem času ko nismo zborovale. Obema prav lepa hvala in še na mnoga leta; želimo Vama tudi ljubega zdravja. Vesele smo bile ko nam je tajnica povedala, da je sprejela $146 od prodanih srečk od Zvezi-nega dneva. To je dokaz, da ni bil trud zastonj, da se izplača vsako delo z obrestmi. Sestrski pozdrav, Antonia Repič, zapisnikarica Čas kampanje se bliža h koncu. — Ne odlašajte več, temveč še danes stopite do prijateljice ter ji priporočajte vstop v Zvezo! Št. 12, Milwaukee, Wis. — Vabim vse članice na sejo dne 2. decembra v cerkveni dvorani ob 7:30 zvečer. Na dnevnem redu bodo volitve novega odbora za leto i960. Na seji v oktobru smo razmotrivale zaradi seje, da bi se članice udeleževale v večjem številu, ako bi preložile seje na popoldne mesto zvečer. Več članic je mnenja, da je lažje hoditi podnevi na seje, zato pridite na sejo 2. decembra in povejte kar mislite, da bo dobro za našo podružnico. Prosila bi tudi članice, da bi se potrudile za nove članice, ker dobro veste, da gre naša podružnica nazaj vsak mesec. Teta štorklja se je oglasila pri družini zbinovec-Krolnik in družini Alien Krolnik. Naše čestitke. Kruta smrt se je zopet oglasila pri št. 12 in to pot vzela sestro Anne Marn. Vsem preostalim naše sožalje. Na bolniškem listu imamo večje število naših sester in prosim, da jih obiskujete, ako vam je mogoče. Končno lepa hvala vsem članicam, katere ste darovale za našo Card Party in tudi pomagale k uspehu. Hvala še enkrat. Prosim, pridite plačat Vaš assessment v pravem času. Pozdrav gl. uradnicam in članicam naše Zveze, posebno pri št. 12. Mary Schimenz, tajnica Št 12, Milwaukee, Wise. — Naša redna seja se je vršila dne 7. oktobra katere so se udeležile vestne članice, čeravno manj po številu,, vendar v najboljšo zadovoljnost. Po navodilu nekaterih članic smo ugibale, ako bi seje bolje uspele, če bi se vršile enkrat v mesecu popoldne. Imele bi lepšo priliko po seji za kakršno koli zabavo ali čašico kave. Torej pose-tite novembra meseca, da se o tem izrazite in določite eno popoldne, katero bi vam bolj ugajalo. Na seji smo tudi slišale poročilo o izidu kart-ne zabave iz dne 27. septembra. Kljub mnogim prireditvam, ki so se vršile istega dne, sino kar dobro uspele. Najlepša hvala vsem, ki so pomagale in darovale; od članic, katere se niso iz raznih razlogov udeležile, bo pa tudi vsak dar dobrodošel ker so vedno stroški pri ročni blagajni. Izgubile smo zopet eno članico ses. Marn. V spomin od naše podružnice ji naj služi naslednja kitica: Blagor ji, ki zdaj počiva V hladni zemlji, v Bogu spi Lepše sonce njej zdaj sije, Lepša zarja ji rumeni. Pozdravljene vse članice S.Ž.Z. Mary Mesarich, zapisnikarica Št. 14, Euclid, O. — Poročilo seje 6. oktobra: Ta večer je bilo kar lepo videti, ko so naše članice vse stole napolnile. Res se jih je precej zbralo, kar kaže vedno na uspeh pri društvu in odboru v zadovoljstvo. Predsednica je opominjala članice, ako more kakšna pridobiti novo članico, ker to je res važna stvar za napredek društva. Me se staramo z dneva v dan, treba bo novih moči. Prosim sestre članice, katere bodo brale te vrstice naj poskusijo pridobiti nam kakšno novo članico. Zadnji mesec je preminul mož naše dobre članice Mrs. Burjaks. Prosila nas je, da smo šle molit k njego- vi krsti za pokoj njegove duše. Prisrčno se nam je zahvalila za opravljeno molitev. Predsednica Molly je bila vprašana od skupnih društev, ako bi začele v zimskem času s kakšnim klubom. Sklenjeno je bilo, da začnemo enkrat po Božiču s Šivalnim Klubom, da bo poleti skupna razstava na določenem prostoru. Za ta club se jih je precej oglasilo. Zima se nam kar hitro približuje in bo dobro za nas, da se ne bomo dolgočasile v zimskih dnevih. Če katero še veseli naj kar pride, bomo prav vesele, če nas bo več. Po seji smo imele tudi igro in malo zabavo. Na koncu pa še dobro kapljico in “cookies”. To nam vedno preskrbi Mrs. Josephine Čebulj, naša vneta članica in kuharica. Pozdrav vsem članicam. A. Šuštar Št. 18, Cleveland, O. — Spet se malo oglasim, ker nisem preveč za pisanje, mi oprostite, se bom že naučila na stara leta? Vas vse prav lepo pozdravljam po celi Ameriki, posebno št. 18 in našo floridčanko Praust in se zahvalim za njeno darilo za v blagajno. Res je naša ročna blagajna izčrpana, ker sta kar dve naši članici preminuli v enem tednu. To je bil hud udarec za našo podružnico. Zahvalim se naši sosestri za obisk iz Californije Mr. in Mrs. Carl Kokal in tudi za darilo v blagajno. Hvala lepa Alice. Še bolj bi bile vesele, če bi nas bilo več. Na seji smo res kar žalostne, če nas ni dosti, toda zadnjič je preveč lilo, kakor iz škafa, zato ne zamerimo ker niso mogle priti. Tudi Mrs. Malovašic smo pogrešale, ker je morala iti v bolnico k hčerki. Bog daj zdravje njej in vsem našim članicam, da bi ozdravele in prišle na seje, ker bi rada videla, če nas bo kaj, bomo zaigrale priljubljene igre. Mrs. Ani Goznik želimo, da ji Bog da zdravja, ker se ne more udeležiti naših sej. Vse sosestre podr. 18, lepo pozdravljene, Nettie Strukel, Pres. Št. 18, Cleveland, O. — V veselje mi je vedno prejeti list “Zarja” in da vlada vedno večje zanimanje pri posameznih podružnicah v korist Slov. Ž. Zveze, je kot hladilni balzam v uteho v daljnem kraju, kjer je pogret šano tolikanj želja... biti med svojim članstvom . . . Žal, da odhajajo v večnost tako poznane osebe pa da je srcu neverjetno tudi bridke občutke, češ: kdo bi si mislil pred kratkim? ... Smrt je pretrgala nit življenja, Mrs. Anna Perko (Tampa, Fla.) in par dni pozneje. Mrs. Mary M. Boltauzar, obe dolgoletni in priljubljeni članici naše podružnica Družinam obeh, moje iskrene simpatije! Kot v ironično u-sodo je v sept. odšel tudi v večnost oče snahe Hermine (Klinč-eve), ki je žena sina od Mrs. Perko-ve. Vsi, ki poznajo te družabne prijatelje tu v Floridi, čutim, da je ta zavest grenka in čustvovanje iz dna src je na mestu ... Pozno poletje z vsem čarom narave je še vposetih pri nas in čuditi se je pojavom prirode, da je že v mesecu septembru obiskal državo Colorado snežni zamet. Mimogrede mi prihaja na misel “verz”: Ah, če krila bi imela moč poleta ptic v naravi, veste kam bi me poneslo? Zdaj v presrečno še Hawaii! Pozdrave vsem pri št. 18. Josephine Praust Št. 19, Evel'eth, Minn. -—- Drage sestre! Vljudno ste vabljene na glavno sejo to je na drugo sredo v mesecu dne 9. decembra. V tem letu smo večkrat vzele odmor od rednih sej in tako smo sklenile tudi za mesec november. Zato pa glejte, da boste vse prišle na glavno sejo v decembru, ker na dnevnem redu bo volitev odbora in razmotrivale se bodo tudi druge važne zadeve. Posebno važni bodo sklepi za državni Zvezin dan, ki se bo vršil pri nas na Evelethu. Vsak dober nasvet bo dobrodošel. Da bomo s sejo ob času začele, bom jaz v dvorani že ob sedmih zvečer, da boste lahko plačale svoj assessment pred sejo. Hvaležna bom vsem, ki imate dolg na assessmentu za pretekle mesece, če boste lepo poravnale, ker bi rada v redu zaključila poslovne knjige. Po seji bo serviran dober prigrizek in kot vselej bomo tudi to pot imele družabno razvedrilo, posebno še, ako bo velika udeležba, zato pridite vse članice od blizu in oddaljene. Kakor je mnogim znano, se je vršil prvi Zvezin dan na Evelethu in to je bilo leta 1911, in tako bomo po 19-tih letih zopet Imele v letu 19G0 priložnost pozdraviti sestre od vseh minnesotskih podružnic pri nas na Eveletliu. Gotovo vam je v spominu, kako članice rade pridejo skupaj ta dan in, da jih bomo lepo sprejele in pogostile, bo treba zbrati odbore, ki bodo sprejeli delo v svojo oskrbo, kakor to delajo tudi po drugih mestih, kjer se vršijo Zvezini dnevi kar pomaga k lepemu poteku. Med nami je mnogo zmožnih članic, katere upamo, da bodo sodelovale. Letos smo se zbrale na Ely pri podružnici št. 23, kjer je državna predsednica in tajnica podružnice, sestra Barbara Rosandich, načelovala pripravljalnemu odboru, zato je bil tudi vsepovsod lep red in med nami je vladalo splošno zadovoljstvo s programom in postrežbo. Vse smo bile zelo vesele, da je bila med nami glavna tajnica Albina Novak, ki je pri vseh naših članicah zelo priljubljena. Vse članice so bile vesele njenega obiska in bilo je ginljivo gledati na veselo srečanje s prijateljicami, ker Albino poznajo vse osebno in komaj čakajo, da se z njo snidejo, zato so tudi prišle v tako lepem številu od vseh podružnic. Najlepša hvala v imenu vseh članic v Minnesoti za Tvoj obisk, Albina. Jaz, ki sama boleham na nogi, sem Te sočustveno občudovala, ker si navzlic svoji obolen! nogi tako junaško brez vsakega znaka bolezni vodila svojo vlogo kot povabljen gost. Dal Ti ljubi Bog popolno okrevanje, da se vidimo prihodnje leto na Evelethu! Več naših članic je 'bolnih. V bolnišnici je sestra Drobnič in na domu se zdravita sestri Jerome in Turk. Gotovo bo še več bolnih, ko pridemo bližje v zimske mesece. Članicam se priporoča, da obiskujejo bolne članice, saj se hitro izve, katera je bolana. Vsem želimo zdravja ter navzočnost na seji v decembru. V mesecu novembru se spominjamo umrlih, katere krije črna zemlja in med temi so naši nepozabljeni sorodniki in prijatelji, ki ležijo v prezgodnjih grobovih. Pogrešamo tudi naše sosestre, ki so odšle pred nami v večnost. Spominjamo se tudi naših dragih, ki v miru počivajo onkraj morja in med temi je tudi moja mati. V duhu bom z Vami, ljuba mati. V grobu truplo Vaše zdaj trohni in vsak dan molim, da bi Vaša blaga duša u-živala večni raj pri Bogu, katerega ste si zaslužili po svojem zemeljskem trpljenju in žrtvovanju. V oktobru sta slavili svoj rojstni dan naša priljubljena urednica Co-rinne in državna predsednica Anna Pacliak. V novembru, oziroma 5. novembra je pa rojstni dan naše drage Albine Novak in 8. novembra predsednice Josephine Livek. Vsem izrekamo iskrene želje, da bi dočakale še mnogo zdravih in srečnih let med nami. Isto želim tudi vseni drugim sestram, ki boste slavile svoje rojstne dneve ali druge obletnice. Bog Vas živi! Mary Lenich, tajnica Št. 20, Joliet, III. — Mr. in Mrs. Joseph Ancel sta obhajala 45 letnico zakona. Zjutraj pri sedmi sv. maši so se zbrali vsi otroci in vnuki 111 z njima vred pristopili k svetemu obhajilu. Pri družini Ancel imajo tri sinove in tri hčerke, ter 13 vnukov. Najstarejši sin Edward je zet Vaše poročevalke. Na Nicholson street živijo, odkar so v Ameriki in tu se je po sveti maši, in nato ves dan zbralo vse sorodstvo in prijatelji so prihajali, da so jima čestitali, ter želeli da bi Mr. in Mrs. Joseph in Barbara Ancel dočakala zlato poroko. Na isti način sta obhajala srebrni jubilej Suzanne in Anton Glavan na North Broadway. Zjutraj pri sedmi sveti maši so se zbrali in nato po maši so jim pred cerkvijo čestitali. Nato na domu so prihajali celi dan Prihodnja Zarja bo posvečena BOŽIČNIM praznikom. Vabim vas, da pošljete PRAZNIČNA VOŠČILA in OGLASE do 16. novembra. S tem ne boste samo pomagale Zarji, ampak tudi vaša voščila in oglasi bodo na ta način pozdravili 10.000 ameriško-slovenskih družin, ki či-tajo Zarjo. sorodniki in prijatelji. Bilo jih je veliko število I11 se z njimi vred veselili tega dneva. Mr. in Mrs Anton Glavan imajo eno hčerko in tri vnuke. Mrs. Barbara Ancel kakor tudi Mrs. Suzanne Glavan sta naši članici dolgo vrsto let. Da bi oba še dolgo let dočakala med nami, to je želja vseh naših članic. Ko se je vršila naša zadnja seja v mesecu sept., je ležala 11a mrtvaškem odru dolgoletna članica Mrs. Anna Agnich iz N. Center St. Bila je vdova dolgo časa. Zapušča pet sinov, ter devet vnukov in štiri pravnuke, ter sestro Jennie Vicich, in mnogo drugih sorodnikov. Pokojna Anna Agnich je bila doma iz Drago-tuša, rojena dne 28. dec. 1874 in k podružnici pristopila fi. sept. 1928, priporočena po sestri Jennie Vicich. Umrl je tudi soprog naše članice Anne, in sicer John Jerman iz N. Broadway. Zapušča sina Ray. Pokojni je dočakal Gl let. Vsem prizadetim v družinah naše sožalje, pokojnim pa večno luč ter snidenje nad zvezdami. Članica Mrs. Anna Wardjan, katera ima svoj dom na Wilcox street se je preselila k svoji hčerki na Rte 1, Plainfield, 111. Sestra Wardjan je dalj časa bolehna in vidi rada, da se je kateri od prijateljev spomni s kako kartico. V bolnišnici se je nahajala na operaciji sestra Jennie1 Marolt lz Ruby St. Sedaj se zdravi doma, in vse želimo, da kmalu ozdravi,da bo lahko zopet prišla na naše seje. Sedaj ko so nastopili mrzli dnevi, bi bilo lepo, da bi naše članice bolj redno prihajale na seje. Poleti ste imele dovolj dolge počitnice in ker je bilo vroče ste si lahko oddahnile, toda sedaj bi bilo pa kar prijetno Vas videti v polnem številu na naših sejah. Če sestre iz Rockdale pridejo na seje, ki so tako oddaljene, tem lažje bi prišle Ve vse ostale, saj je vedno kaj novega na sejah. Vas vse skupaj pozdravljam, Josephine Erjavec Št. 21, Cleveland, O. — Sinočna seja je bila prav zadovoljna. Sporočam, da je zbolela sestra Ivana Zalar, ki je bila operirana na vratu. Vse ji želimo da naj bi se kmalu pozdravila. Sestra Frances Cimperman je postala petič stara mati, ko so pri sinu Ralph kupili sina. Čestitke! Sestra Teresa l^iih se je podala na počitnice z zrakoplovom v Kanado k svojim bratom. Veliko veselje je bilo, ker so se po dolgih letih zopet videli. Prav vse ji želimo prijetnega počitka in razvedrila. — Vsem mladim mamicam in novorojenčkom želim ljubega zdravja. Na bolniški postelji se nahajajo: s. Ana Avguštin, Mary Ratne, mož od sestre Vehar, mož od sestre Dah in dolgo že tudi boleha v daljni Cali-forniji s. Josephine Struna. Vse bolne priporočam v gorečo molitev, posebno v tem rožnovenskem mesecu. Vsem sestram, katere obhajate svoje rojstne dneve, želim, da bi jih obhajale v zdravju in veselju! Frances Kave, poročevalka Št. 23, Ely, Minn. — Zvezin dan in Minnesotska konvencija sta se vršila 13. septembra v Community Center. Bil je prav lep dan in busi s številnimi gosti so prihajali zgodaj od vseh strani naše Minnesote. Na kratko smo se pozdravile z našimi znankami in prijateljicami, potem smo pa šle ob pol enajstih k sv. maši, nato pa spet nazaj v Community Center. Med nami je bila naša glavna tajnica Albina Novak, auditor Anna Podgoršek in prejšnja gl. odbornica Mrs. Lenich; vse tri so zelo prijazne in družabne. Dosti je bilo tudi drugih znank iz vseh kra-jev. Kosilo je bilo prav izvrstno in vsega je bilo dosti. Naš Rev. Fr. Mihelčič so opravili invocation. Po kosilu se je pričel program in Toastmaster je bil doktor Grahek župan mesta. ki je prav spretno vodil ves program. Miss Mary Hutar naša cerkvena or-ganistkinja je vodila petje. Zbor je zapel več pesmic, in potem je bilo skupno petje, ki nas je vse spravilo v prav veselo razpoloženje. Nato je imela pozdravni govor naša predsednica Mrs. Katherine Grahek in govorili so tudi Father Mihelčič ter kaplan Rev. Gerald LaPatka. Tajnica Barbara Rosandich je tudi govorila in Albina Novak je imelakratek in jedrnat govor; oriaT flošO nove v nar besedah. Po odmoru ŠmoTe" podale članice v auditorium, kjer je bila kratka seja in poročila podružnic. Upam, da se drugo leto zopet vidimo na Eveleth-u. Tudi naša Nežika je bila pri nas in se je skrivala tam za tistim screens pred kuhinjskim oknom in je pazila naše kuharce in waiterce ,da bodo ja vsi dobro postreženi, ln poslušala našega župana, ki je prav fajn govoril in menda se ji je dopadel, ker je vdovec. Drugih fantov pa mislim, da ni mogla dosti videti, ker se bolj doma držijo; nimajo dosti zvenka, ker je štrajk. Nežika pridi na Eveleth drugo leto, kjer upam, da jih boš lahko več videla in upam tudi, da bodo imeli kaj okroglega v žepih takrat. Sedaj pa lep pozdrav vsem minnesotskim podružnicam in hvala lepa za udeležbo. Johanna Somrock MR. IN MBS. ANTON LUZAR Št. 25, Cleveland, Ohio —- Od naše podružnice ni bilo že par mesecev nič slišati ,kakor da ni nobenih novic. Pa smo vse tako zaposlene, da ni časa, da bi človek kaj za v Zarjo napisal. Najprej moram omeniti, da smo pri naši podružnicd imeli kar dve zlati poroki. Dne 16. aug. sta praznovala Mr. in Mrs. Anton Luzar zlato poroko v cerkvi sv. Vida s sveto mašo, ker sta si ponovno obljubila zvestobo. Popoldan se je pa zbralo lepo število sorodnikov in njihovih prijateljev tako, da so se prav dobro imeli v prostorni novi dvorani sv. Vida. Mr. Luzar je doma iz Žalne pri Višnji gori na Dolenjskem. Mrs. Luzar je pa iz lepega Loškega potoka, ker tam so bile vse 1’ajn dekleta. Ona je sestra Mrs. A. Nemgar iz Eveleta, Minn. Mrs. Luzar je dobra kuharica in je veliko delala za dobro stvar in vzgojila veliko družino. Bilo je potrebno dosti potrpljenja z devetimi otroci. No sedaj so ji pa v veselje, ker imajo že vsi svoje družine in vedno radi pridejo domov. Druga poroka je bila Mr. in Mrs. J. Yest iz 71 ceste. Mrs. Yest je naša dobra članica in bom o tej poroki še drugič poročala. Bolne sestre, ki se nahajajo v bolnicah so: Miss Jenne Oberstar, Mary Stefančič, Frances Pevec in Stiftar. Doma se še vedno zdravijo: Mary Zgonc, Ursula Zobec in Mary Juratovec; vsem želimo ljubega zdravja. Smrt nam je pobrala zopet dobre članice: Frances Okoren, Jennie Kerch, Frances Strle, Frances Dule in Frances Klančar. Vsem daj Gospod večni mir in pokoj! Veseli nas, da sta se srečno vrnila iz obiska domovine Mr. in Mrs. Virant. Da gotovo pridete na sejo. Vabim vas vse na sejo in prosim vse tiste, ki ste zaostale z assess., da pridete na sejo poravnat članarino. Vse lepo pozdravljam, Mary Otoničar IZLET IN ROMANJE! Dolga leta sem gojila željo, da bi še enkrat v življenju videla svoj rojstni kraj v Sloveniji. Pred par leti se mi je ta želja izpolnila. Ne da se popisati kaj človek čuti, ko pride po tolikih letih zopet tja, kjer je potekala njegova mladost. Domača hiša, farna cerkev, šola, sorodniki, vse to te tako objame, da za trenutek pozabiš, da si živel kje drugje. Zdi se ti, da si vedno živel tu in da ti je vse tako domače, tako toplo. Vse je kakor je bilo nekdaj, le sorodniki, sošolci in znanci se ti zdijo tako zelo stari. Do sedaj sl nosil njihove obraze kakršne si videl pred mnogimi leti, ko si jih zadnjič videl. Zob časa je zarezal globoke brazde in gube v njihove obraze in teža življenja je sključila njihov hrbet. Gotovo so oni tudi na meni opazili tako spremembo. Ko sem takrat odhajala zopet nazaj v Ameriko, sem v srcu sklenila, da hočem še enkrat predno umrjem vi- ki sta praznovala zlato deti svoj rojstni kraj, ki je meni najlepši na svetu in srečati ljudi, s katerimi sem preživela svojo mladost. Moje domotožje sedaj je še večje kot prej. Delala sem, štedila in računala, kako bi bilo zopet toliko, da bi bilo dovolj za pot. Sedaj sem se odločila, da grem zopet v letu 1960. Govorila setm z večimi, ki nameravajo drugo leto v stari kraj. Če človek potuje sam, je potovanje polno skrbi in ni ravno prijetno. Ali sem na pravem letalu, ali vlaku, kjer je prtljaga, kdaj in kje bo treba prestopiti, kako se bom menila tam ko govore tuji jezik?... Take in vse polno drugih skrbi roji človeku po glavi, če potuje sam. Če potuješ v skupini, nosi te skrbi izkušeni vodja potovanja in ti kar v miru uživaš pokrajine in druge prijetnosti izleta. Ker nas je več, namenjenih drugo leto v stari kraj, smo se zmenile, da se zberemo pod okriljem Podružnice Slovenske Ženske Zveze v Clevelandu in vse, ki bi rade šle dingo leto v Slovenijo in jim omogočimo prijetno skupinsko potovanje. Zbrale smo čas, ki bo najbolj odgovarjal. Odhod od drugod bo 6. junija. Nekateri bi radi šli tudi v Fatimo, Lurd in Rim ob tej priliki. Pozanimala sem se pri potniški agenciji BLED TRAVEL, ki je že dve leti zaporedoma vodila uspešna romanja v Evropo, koliko bo treba doplačati, če bi se mimogrede v Slovenijo us- poroko v Clevelandu tavili še v teh krajih, če bi našo pot v Slovenijo združili z romanjem. Videla sem, da je doplačilo razmeroma majhno. Zato smo se odločile, da združimo obisk v domovino z romanjem. Toda tudi tisti, ki ne bi hoteli v Fatimo, Lurd in Rim, ste vabljeni, da se nam pridružite. Od New Yorka da Evrope 'bomo potovali na istem letalu in nam bo vsem vožnja prijetnejša. Ko pridemo na evropska tla se bosta skupini ločili: eni v Slovenijo, drugi pa na romanje in potem v Slovenijo. Nazaj bo lahko šel vsak kadar bo liotel. Nekateri namreč radi ostanejo dalj časa v Sloveniji. Vendar bo dobro, če se bomo zbrali v manjših skupinah in skušali čas odhoda prilagoditi drugemu. Če dva potujeta je lažje kot če potuje eden sam. Kakor pravijo bo drugo leto velik naval potnikov v Evropo. Zato je že sedaj težko dobiti letalo za veliko skupino. Mi imamo rezervirano letalo za 6. junij. Toda pohitite s prijavami, da dobite pravočasno mesto. Pojasnila dobite in prijavite se lahko pri meni, ali pa pri BLED TRAVEL SERVICE, 6113 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio. Ob priliki se borni še oglasila in pisala kaj več o našem potovanju. Mary Otoničar Članica glavnega odbora S.Ž.Z. 1110 East GG St. Cleveland 3, O. PRVA OBLETNICA SMRTI -J- FRANCES BRANCEL Dne 24. oktobra je preteklo eno leto odkar nas je prerano zapustila sestra Prances Bran-cel, bivša odbornica pri št. 26, Cleveland, Ohio. Težko si je predstavljati, da že leto dni krije ruša zemeljske ostanke naše priljubljene sestre Brancel. Bila je globoko verna žena in vzorna mati, zato vemo, da njena duša uživa plačilo pri Bogu, saj mu je zvesto služila na svetu. Vsi, ki smo jo poznali in radi imeli, se pogostokrat spomnimo njene duše v molitvi in smo uverjeni, da tudi ona prosi pri Bogu za nas, njen duh bo pa živel med nami, dokler se ne snidemo nad zvezdami. — A. N. IVAN ZORMAN: KO MENE VEČ NE BO Pomlad bo spet na svet dahnila, zemljo z zelenjem okrasila; spet kos zapel bo z mokrih vej, spet cvet bo vstal iz živih mej. O bratje, spomnite se me tedaj — nerad pozabljen bil bi vekomaj. Kot nekdaj boste se družili, spomine s pesmijo budili na nepozabni rodni krov, na kras slovenskih polj, bregov. Ko v pesmi zadehtel bo rožmarin, še mene naj objame vaš spomin. Ko bodo temnih slutenj sile večer življenja vam težile in sredi hrupnega sveta največ bo trnja krog srca, o, naj moj duh pri vas bo tisti čas, z besedo žlahtno naj tolaži vas. Vi mladci naši! Ob pozni uri ko se odpro ljubezni duri, ko blagrovala tiha noč bo vaših vzdihov sladko moč, domislite se name vsaj za hip, v spomin en srčni dajte mi utrip. Št. 28, Calumet, Mich. — Pozdravljene uradnice in članice! Zopet se bliža leto h koncu. Kakor vsako leto, tako tudi letos v decembru se bo volil odbor za prihodnje leto. Če so uradnice dobre, društvo napreduje. Pa tudi članice morajo pomagati. Vsako leto izgubimo precejšnjo število članic. Vprašanje je, če nadomestimo izgubo z novimi članicami. Seje morajo biti zanimive, da članice rade pridejo na seje. Malo (lunch) prigrizek in kakšna igra pa večer hitro mine. Večina članic ne rabi otroke spravljati spat. Ta mlajšim pa lahko mož pomaga, vsaj en večer. Če se malo s prijateljicami pogovorimo se kar poživiš, ker vsaka nekaj zna povedati. Kakor povsod, imamo tudi tukaj deževno vreme. Pa kmalu bo prišel ta beli “carpet” in burja bo pihala okoli hiš. Kuriti bomo morali in hiše greti, da ne zmrznemo; to je naše delo vsako zimo. Bog Vas blagoslovi vse skupaj. Vaša sosestra, Mary Stefanich, poročevalka Št. 30, Aurora, lil. — Pozdravljene sestre! Že dolgo nisem pisala v našo priljubljeno Zarjo in že mi je več članic pisalo kaj je z menoj, da več ne pišem. In kot Vam je bilo že poro-čano, bila sem v bolnišnici 2 meseca, (živčna bolezen) potem pa mi je zdravnik povedal, da ne smem čez dan sama biti doma, (sin gre na delo), moram koga k sebi vzeti; ali pa moram iti h kateremu od otrok. Prosila sem najbližje poročenega sina Herman v Lombard (blizu Chicaga), kakor tudi njegovo ženo Dorothy in tako sem pri njima že od meseca maja. Toliko sem boljša, da porabim vsako priliko, da pridem v Auroro pogledat na svoj dom. Prve dni oktobra so prišli Mr. in Mrs. Gerken iz Iowe, Porothyni starši in njena sestra in ko so šli nazaj skozi Auroro, sem zopet porabila priliko, da sem šla domov. In prav ta dopis pišem doma. Tudi Herman in Dorothy me vzameta kadar kam gresta. Mati in sestra sta hotele nekaj obleke kupiti, pa nas je Dorothy vzela v sosednje mesto Hill Side, pa smo bile res vse zadovoljne'; mati in hči z obleko, jaz pa z vožnjo in razgledom. Narava je bila še v svoji lepi zeleni obleki. Ljudje držijo zelo lepo okrog svojih hiš, ne samo lepe zelene trate, ampak tudi lepe cvetoče rože. Koder so bile posebno lepe, sem si mislila: morda so tukaj Slovenci. V soboto popoldne pa je hotel iti Mr. Gerken (oče) gledat konjske dirke (horse races) in šlo nas je vseh 6. Saj mi verjamete, da dirk še nisem nikdar videla in bilo je tudi tam vse novo za mene. Mr. Gerken je stavil $2 na konja št. C, pa je dobil nazaj 5 dolarjev. Dorothy je tudi stavila pa ni imela sreče. Ljudi pa je bilo okrog GO tisoč. Zadnje poletje je šla Lavričeva družina v stari kraj, bolje rečeno za nje v “novi kraj”, saj je Mrs. Lavrič rojena tukaj kakor tudi njena dva sinova. Mr. Lavrič pa je doma iz Loškega potoka. Tam so kupili automobil in obiskali vse, kdor jim je kaj naročil. Iz Loškega potoka do Trsta jim je vzelo dve uri,kakšna razlika! Prej nam je vzelo po 6 ur ali pa še več. Vsem se je zelo dopadlo. Zdaj so zopet vsak na svojem delu. Lui v tovarni, Frances vzorna gospodinja, starejši fant na univerzi, mlajši pa še v višji šoli (high school). Vso srečo in zdravje v šoli in Vama Lui in Frances v Vaši 4-apartment hiši. Na koncu pa še čestitke naši urednici pri ureditvi Zarje (Lepa hvala. Corinne) Sestrski pozdrav vsem, Frances Kranjc Št. 31, Gilbert, Minn. — Prišla je jesenska sezona in bomo imele redne seje vsak mesec. Ne pozabiti — vsako drugo sredo v mesecu. Imeli smo minnesotski državni dan v Ely, ki je uspel nadvse lepo. Še Bog nas ima rad, ker nam je dal tako lep dan. Sonce je sijalo ves dan, tako. da ni bilo prevroče in ne premrzlo. Nadvse smo bile vesele, da je bila med nami glavna tajnica, Albina Novak Škoda, da nismo vedno mlade. Ene so imele že 70 let ali 75 let in so bile utrujene po 2 do 3 urni vožnji. Kar je bilo malo mlajših so lepo prepevale na 'busu: “Prej pa ne gremo Podružnica št. 25 S.Ž.Z. v Clevelandu priredi v 1. 1960 IZLET IN ROMAN/E Na izbiro imate dve možnosti: 1. NEW YORK - LJUBLJANA 2. NEW YORK - FATIMA - LURD - RIM - BENETKE -LJUBLJANA Obe skupini bosta potovali na istem letalu «»<1 New Yorka do Evrope. Odhod iz New Yorka s TWA letalom 6. JUNIJA Prijave sprejema in daje pojasnila: BLED TRAVEL MRS. MARY OTONIČAR ali: 6113 St. Clair Ave. 1110 East 66 St. - Cleveland Cleveland 3 - Ohio ZNANI PAR SLAVIL ZLATO POROKO domov, da se bo delal dan, preko Bi-wabika...” Prav lepa hvala podr. 23 za gostoljubnost in prijaznost, ker je bilo vse prvovrstno pripravljeno. V bolnici imamo več sester: Mrs. Erčul, Mrs. Kern, Mrs. Korošec in Mrs. Tušar. Molimo za njihovo zdravje. Antoinette Lucich, tajnica Št. 32, Euclid, O. — Na naši seji smo imele kar lepo udeležbo kljub slabemu vremenu, ker je ves dan zelo deževalo. Predsednica se lepo zahvaljuje vsem za trud še posebno pa onim, ki so se najbolj trudile za prodajo sreče In te so: A. Godlar, M. Gregore, M. Noda, M. Drobnič, L. Vehovec, F. Perme in T. Potokar, in enako vsem drugim, ki so pokupile. Sreča pa je obiskala: Angela Barko-vič, Larry Ronek in Mrs. M. Grzenčič. Hvala tudi za čestitke za našo 30 letnico ustanovitve od Marie Prisland. Obletnico smo obhajale kar po seji; bil je spomin umrlim, petje in dobrote. K dobrotam so darovale: M. Drobnič okusen strudelj, T. Potokar pijačo, v denarju pa: M. Knific, Mary Crček, Terezija Potokar, K. Kal jope in Antonia Karaba. F. Korenčič je dala tudi lep dar. Tudi “sales tax stamps” še pobiramo, čeravno je sedaj le 2 odstotka povračila pa vseeno je dobro kar se dobi v našo ročno blagajno. Na sejo so prinesle naslednje: J. Štrumbly, M. Knific in Ann Intihar in priporočamo se tudi drugim. Zelo je razveseljivo za odbor, če je sodelovanje od članic ter se tem potom lepo zahvaljujemo vsem, ki so pripomogle za lep večer, in podporo naši blagajni. Za prodajo sreče je sodelovala tudi Agnes Cook. Za lep uspeh pri prodaji tikcov gre veliko zasluge tajnici Teresa Popovič, ker je blagajničarka bolna je vse sama urejevala. V poletju si je roko zlomila Mary Grže, upamo, da je že ozdravela. Sožalje Ani Cliinchar nad izgubo očeta, ki je umrl v sept. V novembru ne bo seje, v decembru bomo pa zopet obhajale po seji božičnico. Če katero veseli lahko prinese dar v vrednosti enega dolarja za izmenjavo istih. Zelo priporočamo, da •bi pripeljale kaj novih članic, kajti to bi bil najlepši božični dar naši Zvezi. Teta štorklja je zopet obiskala naše članice; pri Nancy in Eddy Potokar so dobili punčko prvorojenko in s tem sta naša predsednica in njen soprog postala sedemnajstič stari oče in mati, Mary Crček pa prvič prastara mati. M.Pniznovski je tudi sedemnajstič stara mati, ko so pri hčeri Daniela dobili sedmega otroka. Karolina Peck je tudi desetič stara mati ,ko so dobili pri sinu Wiliam sedmega otroka. Mary Žele je pa četrtič stara mati, ko so pri hčerki poročena Ljubi do- MR. IN MRS. ANTON BLATNIK Dne 20. septembra t. 1. sta slavila 50 letnico zakonskega življenja, Anton in Angela Blatnik iz Dulutha, Minn. Angela je dolgoletna članica S.Ž.Z., bila je delegatka leta 1939 in tajnica in nadzornica prejšnja leta. V Eveleth, Minn. je prišla 17. februarja 1909 kot lG-letno dekle. Sestra bili sinčka, da bo delal družbo bratcu in dvema sestricama. Da bi Bog obvaroval hudega vse te malčke in čestitke na vse strani. Sin od Josefine Janežič, Anthony Nose se je poročil 5. sept. z Irene Vidrih; želimo jima srečo v novem stanu. Mary Hočevar je prestala težko operacijo, kot tudi Ana Petrovič, ki je v Floridi. Bolna je tudi naša blagajničarka Barbara Baron. Bog daj tem in vsem bolnim skorajšnjega zdravja. V septembru nam je zopet umrla ena članica po dolgi bolezni in to Tresa Matjažic (Bose Zupančič). Naj ji bo Bog dober plačnik, preostalim naše sožalje. 11. okt. sta obhajala Louis in Antonia Nemec 35 letnico zakonskega življenja. Kličemo jima, še na mnoga leta v zdravju in zadovoljstvu! Sožalje Mary Cinko nad izgubo moža Josepha, ki je umrl v sept. Naj počiva v miru. F. Korenčič in K. Kalijope imajo može v bolnišnici. Želimo jima ljubega zdravja. F. Perme, zapisnikarica Št. 33, Duluth, Minn. — Tako hitro teče čas, že je poteklo 30 let, ko je bila podružnica št. 33 ustanovljena meseca oktobra 1929. Kolikor je meni znano, je umrlo 12 članic pri naši podružnici v tem času. Tako smo imele prijeten dan letos, ko smo se vozile na Ely, Minn. Vesele smo bile, da smo zopet videle naše prijateljice, Blatnik je doma iz Lipovšice pri Sodražici. Na domu so imeli tako zvani "open house” od 2 to 5 p.m. in kasneje pa na domu hčere Julie. V družini so bile rojene tri hčere in eden sin. Najstarejša hči je preminula v starosti 21 let, sin pa 8 let. Ostale sta dve hčeri, Mrs. George Franik, (Julia) in Mrs. Albert Burger (Rose) ter trije vnuki, ena vnukinja; vsi v Duluthu. Zlatoporočenca sta se poročila 20. septembra 1909 v cerkvi sv. družine v Evelethu, Minn. Poročil jih je Rev. Matija Bilban. Mr. Blatnik je delal za Oliver Iron Mining Div., Eleveth, leta 1916 pa za American Steel and Wire Div., vsega 47 let. V letu 1952 je stopil v pokoj v starosti G5 let, in zdaj se zabava največ z vrtom in s čitanjem. Blatnikovi se zahvaljujejo svojim hčeram in sestram, Frances Danko, Frances Boravek, Helen Krall, Frances Blatnik, ki so pripomogle, da je bilo to slavje popolno. Tako se zahvaljujejo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom, posebno pa še Father Frank Perkovich in Father Wm. Larkin. Hvala vsem za tako lepo udeležbo, za darila in za voščilne kartice. Upajo, da bo ljubi Bog dal zdravje vsem, da jim bo mogoče povrniti v prihodnosti. Bog Vas živi! Frances Borovak ki se navadno vidimo vsako leto na Zvezin dan. Prihodnje leto se vidimo na Eveleth, ako nam Bog da zdravje. Za oltar v Lemont sta še darovali: Katherine Karich $1.00 in Katica Ra-yic.li $1.00. Ako še kdo hoče kaj darovati v til namen to je poslano naravnost v Lemont. Pozdrav, M. Shubitz, tajnica Št. 39, Biwabik, Minn. — Tudi v poletnem času smo imele redne sestanke in sicer na stanovanju naše predsednice Mrs. Johana Zallar, katerih so se udeležile članice maloštevilno, sem pa prepričana, da se bo število članic sedaj v jeseni in po zimi vsaj podvojilo. Posnemajmo naše vzorne članice ustanoviteljice podružnic, ki so mnogo žrtvovale za dober napredek. Lepo število naših članic se je udeležilo Zvezinega dneva na Ely. Bile so z vsem sporedom in postrežbo zelo zadovoljne. Težko nam je zbolela članica Mrs. Jolin Sherek, vendar se ji zdravje hvala Bogu zopet vrača. Res, zelo bi pogrešale Sherekove mame, kljub težavam in visoki starosti ima vedno pripravljeno prijazno besedo za vsakega. Srčno želimo, da bi bila zopet kmalu med nami na prihodnjih sejah. Poleti je praznovala s svojim soprogom 50 letnico zakonskega življenja članica Mrs. Nick Vodnic. Slav- NOVE SLOVENSKE PLOŠČE!! Pri SLOVENIA RECORDS, Chicago sta za letošnji Božič izšli dve novi slovenski plošči: Pesmi: SVETA NOČ Poje mešani zbor Sele na Koroškem; ANGEL GOSPODOV dirigent Rev. Silvo Mihelič. SIJAJ, SIJAJ SONCECE NA PLANINCAH LUŠTNO BITI LEPO MI POJE CRNI KOS CE ŠTUDENT NA RAJZO GRE Poje deški zbor Mohorjevega dijaškega doma v Celovcu; dirigent Dr. Franc Cigan. Plošče so izdelane na brzino 45 RPM in so nezlomljive. Cena za vsako ploščo je $1.00 (en dolar). Vsakemu naročilu priložite še 25 centov (v gotovini ali znamkah) za stroške pošiljanja po pošti. Naročila pošiljajte na: SLOVENIA RECORDS P. O. BOX 8184 Chicago 80, Illinois nosti se je poleg njunih številnih otrok in sorodnikov udeležilo veliko število prijateljev in znancev. Zadnje leto so ji precej opešale noge, vendar ob posebnih prilikah tudi ona rada pride med nas vsa razpoložena. Bog Vama daj, Mr. in Mrs. Vodnic dočakati še mnogo let. Ne smemo tudi pozabiti srebrnega jubileja, 25 letnice zakonskega življenja, ki sta jo praznovala v krogu svojih najbližjih Mr. in Mrs. Victor Reishus. Mr. Reishus je dolgoletni superintendent v šoli na Biwabiku, Mrs. Reishus pa ena naših najbolj uglednih članic. Kjer je treba kaj pripraviti in žrtvovati vedno je ona med prvimi. I3og Vaju živi! Kristina Medved, zapis. Št. 41, Cleveland, O. — Radi slabega vremena, je bila tudi udeležba na zadnji seji bolj slaba. Razmotriva-le smo o naši 30 letnici, katero bomo obhajale prihodnje leto. Kako jo bomo praznovale smo preložile za prihodnjo sejo, ker upamo, da bo večja udeležba. Poslane vstopnice od Mladinskega Pevskega Zbora za njihov srebrni jubilej, so navzoče članice kar hitro pokupile, ter tako prihranile naši blagajni več dolarjev. Lepa hvala vsem. Sestra blagajničarka Mary Debevec je dobila iz Kalifornije veselo sporočilo, da je zopet postala stara mamica zali vnukinji, katero so dobili v družini hčerke. Iskrene čestitke vsem skupaj. Po dolgi in mučni bolezni se je preselila v lepše življenje sestra Katie Benesovsky. Tukaj zapušča žalujočega soproga Franka in hčerko Mileno, v domovini pa sestro in več sorodnikov. Vsem žalujočim izrekamo naše globoko sožalje. Pokojna sestra Katie pa naj sladko sniva v ameriški zemlji. Vse najlepše, predvsem pa najboljšega zdravja za rojstni obletnici, želimo naši gl. predsednici Mrs. Josephine Livek, in gl. tajnici Mrs. Albini Novak. Bog vaju živi še na mnogo let! Po zadnji seji nas je pogostila naša podpredsednica sestra Mary Markel s prav finimi krofi, za smeh je pa poskrbela sestra Nellie Pintar, ki zna na prav poseben način kakšno smešno povedati. Prisrčna hvala, Mary in Nellie. Lepa hvala sestri Fanny Jamnik za dar v blagajno. S pozdravom, Ella Starin, tajnica Št. 43, Milwaukee, Wise. — 27. septembra so podružnice S.Ž.Z. države Wise, praznovale svoj prvi Zvezin dan; obenem se je vršila tudi confe-renca pod vodstvom državne predsednice Rose Kraemer. V imenu vseh ji izrekamo naše tople čestitke k uspehu tega dne, ki ga je v resnici dobro izpeljala. Prav v lepem številu smo se udeležile najprej sv. maše, ki so jo darovali naš č. g. Klaudij Okorn, O.F.M.. Cerkev je tako krasna, da se Je človek ne more nagledati. Banket je bil prvovrsten; vse je bilo zelo okusno. Topla zahvala kuharicam, ki so tako lepo vse pripravile. Prisrčna zahvala gre za otvoritev Programa našemu č. g. In duh. svetovalcu naše S.Ž.Z. za njihov nagovor, enako naši častni predsednici Mrs. Prisland in Mrs. Livek. Konvencija je bila pomenljiva; veliko se je obravnavalo za spremembo v prihodnjosti, za mlade in za napredek naše organizacije. Skušale bomo upoštevati kar bo v naši moči, da bi naša S-Ž.Z. lepo napredovala in da bi bila pri podružnicah lepa složnost. Prisrčna zahvala velja tudi pevkam iz Sheboygana za tako krasno petje, ki sega kar do dna srca. Hvala tudi prijazni gospej, ki je tako lepo igrala na harmoniko in pelo se je kar vse vprek. No zares smo se luštno imele. Katere se niso udeležile, vam je lahko žal. Hvala tudi podružnici št. 17 iz West Allis za tako lepo udeležbo, dalje tudi št. 12, št. 43, za njih udeležbo. Hvala za vaše petje na busu, tja in nazaj. Naslednja naša Wise, državna conferenca bo pa v Milwaukee 1960. Upamo, da bodo še vse v večjem številu sodelovale. Še nekaj, prosim članice št. 43: udeležujte se v večjem številu naših sestankov, saj malo razvedrila vam ne bo škodovalo in se lahko malo pogovorimo in kaj ukrenemo za naprej. Lepo se Vam tudi zahvaljuje Rose Kraemer. Najlepše pozdrave vsem gl. odbornicam, članicam Zveze in sosestram pri št. 43. Na svidenje na seji, Josephine Kolar, preds. Št. 47, Garfield Hts., o. — Sporočam našim članicam, da smo imele 27, sept. sejo. Pa vse je zaman. Gotovo ste bile še na počitnicah ali kje na izletu, ker vreme je bilo krasno. Bilo nas je dovolj, da smo sejo odprle. Sklenile smo, da bo vsem ustreženo, da bo prihodnja letna seja, ki se je imela vršiti 29 nov., preložena na nedeljo 13 dec. ob 1:30 popoldne na 8G01 Vineyard Avenue. Tozadevno boste še pismeno vabljene, da ne bo izgovora, da niste vedele. Članice od vas je odvisno, ali hočemo biti aktivne za organizacijo in za podružnico. Ali pa bodemo suha veja, ki je nevarna da odpade od drevesa. Pridite na sejo in izvolite aktivni odbor, da bo v ponos vsem. Do sedaj smo se me trudile po svojih močeh, da smo se pokazale, da smo bile aktivne. Imamo več mlajših članic, ki bi mogoče bile še bolj uspešne kot smo me. Pridite, da boste slišale oelo-letno poslovanje podružnice. V oktobru sta slavile svoje 75 letne rojstne dneve sestri: Rose Ifšich in Uršula Strojin. Članice Vama želimo še mnogo let zdravja in veselja med svojimi dragimi. Vas pozdravljam, Jennie Pugelj, tajnica Št. 55, Girard, O. —• Na zadnji seji ni bilo nič kaj posebnega, zato simo jo čimprej zaključile. Kakor po navadi smo imele lunch in kramljale med seboj. Lunch so nam servirale Katherine Anžiček in Jenij Selak. Prigrizek je bil zelo dober in okusen. Hvala! Poročila sta se 4. oktobra v cerkvi Sv. Rose, Frank Maček in Wilma Nail; in da ne bom pozabila povedati, isti dan sta se “zopet” poročila, seveda sedaj cerkveno v isti cerkvi Sv. Rose, William in Jeanetta Mehalco. In drugi dan sta dala njih sinčka krstiti. Tako so pri Mr. in Mrs. Michael Mehalco imeli ohcet in botrinjo skupaj in se sedaj počutita zelo srečna ter vesela. Želimo vsem obilo sreče in blagoslova v novem življenju. Nič več rada ne pišem novice, ker skoraj nikoli ne končam dopisa, da bi ne imela tudi žalostna sporočila. Zadnji mesec 30. septembra je u-mrla Mrs.Michael Brutka, ki je mati naših treh članic: Katherine Kocjan, Nettie Juvančič in Rose Leskovec ter še 7 ostalih otrok. Mr. in Mrs. Brutka sta se preselila v njihov novi doni komaj par tednov pred njeno smrtjo. Sezidala sta si lep modemi dom, da bi uživala njihova poznejša leta v novem lepem domu, srečna in zadovoljna, alt usoda je drugače hotela. Dobra mamica in skrbna žena je morala zapustiti dom kajti Bog jo je vzel k sebi v nebeško kraljestvo. Družini izrekamo naše globoko sožalje, pokojni pa želimo večni mir in pokoj. Naj ji bo lahka ameriška zemlja. S pozdravom in na svidenje na prihodnji seji. Emma Zore Št. 64, Kansas City, Kans. — Poletje je minilo in prišla je hladna jesen, zato bo pričakovati, da se bodo članice bolj redno ln v večjem številu udeleževale sej. Ko bodo te vrstice zagledale beli dan, bo tudi naša jesenska prireditev že minila s katero smo sedaj precej zaposlene in upa-ma, da bo lepo uspela. Naši farni možje in fantje so bili eno nedeljo popoldne pridno na delu in so nabrali precej primerno vsoto in obljub za novo šolo in sestrsko stanovanje, kar be stalo stopet-in-trldeset tisoč dolarjev ($135,000). Članica Effi Drčar, njen soprog Joe, dve hčerki in zet so pred kratkim obiskali sina v Virginiji, ki je v službi strica Sama. Tudi drugod so dosti prepotovali in se prav lepo imeli. Bivša predsednica Mary Juratovich je bila v Floridi. Tudi ona se je zadovoljna vrnila nazaj. Članica Gertrud in soprog Blaž Žagar sta se z letalom podala v Lemont na medeni piknik in se zadovoljna vrnila domov. Poročila se je v naši cerkvi sv. Družine draga hčerka članice Mary Hotujec in že pokojnega John Hotu-jec. Ženin je Joseph Cindrich iz Hr-vatske župnije sv. Janeza. Ženitovanje se je vršilo v Ilrvatsko-Slovenskem narodnem domu v veliko zadovoljstvo vseh navzočih. Naše čestitke in obilo sreče mlademu paru! Članica Frances Petrič in soprog Krist sta imela na obisku prijaznega Father Mirko Silvester, O.F.M. iz Johnstown, Pa., ki je nečak Mr. Petriča in je tudi vsak dan svojih počitnic maševal v naši cerkvi. Nas so za kratek čas obiskale hčerke pokojnih Mr. In Mrs. J. Klepec iz Joliet, 111., Marie in Dolores, ki so se mudile pri sorodnici Mrs. Deo Hauser v Kansas City. Ona je bivša Isabel Gregorich iz Joliet, 111. Moj soprog in jaz sva zopet na novo postala stara oče in mamica, ko so pri treh hčerkah dobili novorojenčke: Mary in Helen imata hčerke in Angela sinčka. Vse je hvala Bogu zdravo. Članica Mary Kobe je obiskala sina in snaho in tri pastorke v Los Angeles, Calif, in se imela dobro pri njih. S sosestrskim pozdravom celokupnemu članstvu, Antonia Kastelec, preds. Št. 66, Canon City, Colorado — Na zadnji seji meseca septembra je bilo sklenjeno, da se naša prihodnja seja vrši prvo nedeljo dne 6. decembra v navadnem prostoru. Vse članice, katere se niste udeležile sept. seje, opozarjam, da vsaka prinese kaj za pod zob. Imele bomo buffet lunch. In, da vsaka prinese darilo v znesku 50