Glasilo Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Ljubljana, 16. oktobra 1997 A številka 35 & letnik’56 Stane Pugelj, sekretar SKEI Koncerna Litostroj: »VEMO, DA LITOSTROJ jtE BO NIKOLI VEC TAK, KOT JE BIL. DA BI „ PRESEGLI SEDANJE STANJE, PA BO NEKDO MORAL POKAZATI JAJCA.« stran 2 Sporočilo s 5. mednarodnega sejma gostinstva in turizma: TURIZEM postaja naša najmočnejša gospodarska PANOGA stran 4 r "S ^ skupščina zavoda za £ ZDRAVSTVENO ^ ZAVAROVANJE ^ SLOVENIJE Ta torek se je sestal volilni zbor za volitve predstavnikov aktivnih zavarovancev v skupščini Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Zbor sestavljajo izvoljeni predstavniki sindikatov, ki so reprezentativni na državni ravni. Kot nam je povedal Milan Utroša, član predsedstva Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, so sindikati v volilni zbor izvolili skupaj 114 predstavnikov. Volilnega zbora seje udeležilo le 89 pooblaščencev. Ti so s tajnim glasovanjem izvolili 15 članov skupščine ZZZS, ki bodo predstavljali aktivne zavarovance. Med njimi je kar 13 (kandidiralo jih je 15) predstavnikov Svobodnih sindikatov. Člani skupščine Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije so postali: Sandi Bartol, Franc Klepej, Jernej Jeršan, Lidija Jerkič, Lučka B6hm,Vekosava Krašovec,Tjaša Logar, Iztok Bratož, Mira Videčnik, Majda Marolt, Ladislav Rožič, Marjanca Zupančič in Jože Turki. Čestitamo! DRŽAVNI SVET Predsednik državnega zbora Janez Podobnik je volitve v državni svet razpisal za 27. november. V tem 40-članskem državnem organu imajo predstavniki organiziranih delojemalcev štiri mesta. Kot nam je povedal Milan Utroša, bo tudi državne svetnike volil volilni zbor, sestavljen iz predstavnikov sindikatov, reprezentativnih na državni ravni. Rok za vlaganje kandidatur pri državni volilni komisiji je 28. oktober. REVOZ Po dolgotrajnih pogovorih je SKEI Revoza, njegov predsednik je Janez Jakša, na zborih delavcev dosegel skoraj stoodstotno podporo za ustanovitev sveta delavcev. Zbori delavcev so bili sklicani zato, ker je ustanovitvi sveta nasprotoval zlasti direktor tovarne. Na zborih delavcev pa so predstavniki Revozove uprave podprli ustanovitev sveta in celo utemeljevali njegovo potrebnost. Volitve sveta delavcev bodo 25. novembra. Jakša je po tem uspehu izrazil še željo po združitvi vseh sindikatov, saj bodo delavci le tako močnejši. zveze sindikatov (DGB): DENARJA stran 3 DRNOVŠEK PODPIRA SOCIALNI DIALOG Predsednik vlade Janez Drnovšek se je danes pogovarjal s člani ekonomsko-socialnega sveta. Kot nam je povedal Dušan Semolič, seje predsednik vlade zavzel zlasti za nadaljevanje socialnega dialoga o ključnih zakonskih projektih, ki so že v državnem zboru ali še na poti vanj. Zavzel seje tudi za okrepitev položaja ekonomsko-socialnega sveta, kar zahtevajo zlasti sindikati. s SINDIKAT MERCATORJA BO ZASEDAL PRIHODNJI TEDEN Izvršni odbor sindikata obvladujoče družbe Mercator se je to sredo sestal, da bi ocenil razloge za odpoklic uprave in uresničevanje pravilnika o plačah. Zaradi odsotnosti člana uprave, ki naj bi o tem poročal, sta ti dve točki dnevnega reda odpadli. Izvršni odbor pa je sklenil, da se bo v osmih dneh sestal na izredni seji, na kateri bo ocenil delo sveta delavcev in sindikata, ki se ob dveh razrešitvah uprave nista sestala. Izvršni odbor Mercatoijevega sindikata se bo na tej seji opredelil tudi do metodologije izračunavanja plač in drugih aktov, ki vplivajo na višino izplačil. Sprejel naj bi tudi izhodišča za pogajanja o spremembah podjetniške kolektivne pogodbe. V sporočilo za javnost je član izvršnega odbora Mercatorjevega sindikataDušan Djordjevič še zapisal, da bodo na sejo povabljeni tudi zunanji sindikalni strokovnjaki - sekretarji območnih odborov Sindikata delavcev trgovine Slovenije. Damjan Golja, predsednik sveta delavcev v LIP Bled: ZAPOSLENI NOČEMO POJESTI TOVARNE stran 12 16. oktobra 1997 SF.DFM DNI V SINDIKATU! 1 Tiskovna konferenca SKEI v Litostroju »NEKDO MORA POKAZATI JAJCA« Podružnice SKEI Koncerna Litostroj so to sredo sklicale tiskovno konferenco in se tako odzvale na pogosto pisanje medijev o usodi tega zadnjega večjega podjetja naše strojne industrije. Kot so povedali Stane Pugelj in njegovi kolegi, vrnitev bivšega direktorja v njihovo podjetje ne pride v poštev. SKEI se o variantah reševanja (slovenski, ABB, Simens...) ne bo izrekal, težil bo le k ohranitvi čimvečjega števila delovnih mest. Stane Pugelj, sekretar SKEI Koncerna Litostroj in predsednik podružnice vTovami turbin, je uvodoma povedal: Za zaposlene je nevzdržno, da o Litostroju govorijo vsi, nas pa nihče nič ne vpraša. Vse kar vemo, izvemo iz medijev. Nevzdržno je, da usodo Litostroja kroji politika po svoji volji, da od zunaj postavljajo in zamenjujejo direktorje. Zaposleni ne pristajamo na tezo, da nas živi država. Mi delamo pošteno in si sami zaslužimo skromne plače. Če je z Litostrojem kaj narobe, nismo krivi mi, ki delamo. Na shodih in drugje skušamo nastopati kulturno. Tako je bilo tudi na zadnjem protestnem shodu SKEI, kamor nas je organizirano odšlo 500 litos-trojčanov. Delavci ne mislimo delati več skoraj zastonj. Bojimo se, da bo naša tovarna crknila, če se stvari ne bodo premaknile. Od nas odhajajo kadri, ki so se naveličali čakati in so drugje dobili boljše možnosti. Ostajamo kovinarji, ki imamo svoj poklic radi, ki vemo, da vsi ne moremo biti doktorji ali poslanci. Želimo si, da bi dobili vodstvo, ki bi nam omogočilo delati, da bi tudi zaslužili za dostojno življenje. Želimo tudi, da bi bil Litostroj spet privlačen za mlade kovinarje, ki zdaj odhajajo zlasti v vojsko in policijo, tudi na komunalo, ker tam dobijo enkrat večje plače. Danes smo prebrali v Dnevniku, da so strokovnjaki izračunali, da bi za rešitev Lito- stroja morali zbrati 100 milijonov mark. Bojim se, da tega denarja v našem koncernu ne bomo videli, ker bo šel v banke in še kam. Strokovnjaki, ki zdaj javno nastopajo, so šest let molčali. Oglasili so se zdaj, ko jim je voda začela teči v grlo. Če bi propadel še Litostroj, bi tudi oni lahko začeli kopati jarke. Moti me tudi to, da še pišejo o Duhovnikovem projektu reševanja in nakupa Litostroja. Izračunali smo, da je v Litostroju zaslužil 364.000 mark, pri nas je služila tudi njegova žena (čeprav je imela le osnovno šolo je bila glavna prodajalka izdelkov Tovarne turbin), imel je še plačo na univerzi. Če vse to seštejemo (v Litostroj pa je prišel v ponošeni obleki in s staro lado), bi v nakup Litostroja lahko vložil le 260.000 mark. Če bi vložil več, bi nekdo moral ugotoviti, odkod ima denar. Duhovnik je 70 milijonov mark vložil v Krekovo banko, daje dala posojilo časopisu Slovenec, kjer je bil predsednik izdajateljskega sveta; časopis je tri mesece kasneje vseeno ugasnil. Tudi ta prekršek bi nekdo moral raziskati. Mi vemo, da Litostroj ne bo nikoli več takšen, kot je bil. Nekdo pa bo moral imeti jajca, da bo odločil, kaj bo živelo na- Vodstvo Litostrojevega SKEI: Janez Starman, Stane Pugelj, Marjan Pirc, Aleš Gorišek in Anton Gruden prej in kaj bo odpadlo. Organizacijo naj novi šefi postavijo tako, da ne bo več vse skupaj in vse črkovalo.«Tako Pugelj. Njegovi kolegi Janez Starman, Aleš Gorišek, Anton Gruden in Marjan Pirc so dodali še marsikaj, med drugim: »Direktor Duhovnik je moral oditi zaradi odnosa do zaposlenih, odšel je tri leta prepozno. Ker seje skregal z vsemi, ga v Litostroju ne želimo več videti. Slišali smo, da želi iz SKD prestopiti v SLS, ker je ta zdaj na oblasti. Slovenska varianta je dobrodošla zato, ker SKEI olajšuje uveljavitev zahteve, da ABB zaposli več kot 300 delavcev, kolikor je zaenkrat ponudil. Ne moremo pa pričakovati, da bi državni zbor za Litostroj, čeprav je enako pomemben kot železarne, zanj sprejel podoben zakon kot za Tam in Slovenske železarne.« Novinarje je zanimalo zlasti vprašanje, kako se bodo pri odločanju o variantah reševanja Litostrojaobnašali notranji delničarji, ki imajo nekaj več kot 25-odstotni lastniški delež. Pirc in Pugelj sta povedala, da bo skupščina delničarjev, ki naj bi se sestala prihodnji teden, verjetno preložena, saj zanjo ni pripravljeno ne gradivo, ne predlog sklepov. SKEI je sicer pred časom dal pobudo za organiziranje združenja malih delničarjev. Vplival je tudi na izbiro ljudi, ki naj bi jih v združenju zastopali. Žal pa so ti izbranci male delničarje izigrali, saj so nameravali prepoloviti vrednost delnic, ki sojih zaposleni dobili z vložitvijo certifikatov in potrdil za premalo izplačane plače. Na vprašanje, ali zdaj izpolnjujejo naročila za Dravske elektrarne, pa je Pugelj odgovoril, da dokončanih izdelkov naročnik še ni odpeljal. Tudi to bi lahko dokazovalo, da delavci Litostroja pridno delajo. Denar za opravljena naročila pa po Pirčevih besedah na žalost ne prihaja v podjetje, ampak v banke, kjer ga je Duhovnik vnovčil že pred ČaSOm- F. K., foto. S. B. --------------------------------------------------a I Bodo delavci v nesolventnih podjetjih zares morali sami zbirati sredstva za uvedbo stečajnega postopka? PRAVNA DRŽAVA, DA TE KAP! Žalostno, vendar resnično! V Sloveniji, še zlasti pa v Mariboru in Podravju, kjer je gospodarska kriza največja, veliko delavcev že več mesecev ni dobilo plače. V nesolventnih podjetjih, kjer nimajo dovolj likvidnih sredstev niti za plačevanje elektrike, vode in telefona, delavcem preprosto ne morejo izplačati plač, ker nimajo denarja. Mnoga nesolventna podjetja, ki delavcem ne morejo več izplačevati plač, čakajo na stečaj. Vendar pa stečajnega postopka nihče ne sproži, ker to precej stane. Mnoga nesolventna podjetja namreč nimajo niti toliko denarja, da bi sama plačala nemajhne sodne takse za uvedbo stečajnega postopka. Delavci v nesolventnih podjetjih so v absurdnem položaju. Čeprav ne dobivajo plač, se ne morejo prijaviti na zavodu za zaposlovanje, saj so formalno še vedno zaposleni. Zato morajo redno hoditi na delo in izpolnjevati vse delovne obveznosti, sicer bi se jih lahko delodajalec odkrižal na ta način, da bi jim odpovedal delovno razmerje zaradi kršitev delovnih obveznosti. V tem primeru prizadeti delavec na zavodu za zaposlovanje ne bi mogel uveljavljati pravice do denarnega nadomestila za čas brezposelnosti, ker bi po zakonu izgubil zaposlitev po lastni krivdi. Delavci, ki ne prejemajo redno plač, so torej nekakšni novodobni sužnji: čeprav jih delodajalec ne plačuje za opraljeno delo, so prisiljeni delati. Poslanci državnega zbora so sicer poleti sprejeli spremembe in dopolnila k zakonu o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji. Z novim zakonom so želeli delavce, ki ne prejemajo plač, zavarovati pred takšnim izkoriščanjem. Zato so v zakon zapisali, da je sodišče po uradni dolžnosti dolžno sprožiti stečajni po-^ stopek zoper podjetje, ki delavcem tri mesece ne izplača plač oziroma je dvanajst mesecev nesolventna. Zakon določa, da mora agencija za plačilni promet vsak mesec obveščati sodišča o nesolventnih podjetjih na način, kot ga predpiše ministrstvo za pravosodje. Vendar pa, žal, tega zakona noben ne spoštuje, čeprav je bil v državnem zboru sprejet in objavljen v Uradnem listu. P° določilih tega zakona, ki je za delavce ugoden, se ne ravnajo niti v ministrstvu za pravosodje niti v agenciji za plačilni promet. Pa naj še kdo reče, da živimo v pravni državi! Politiki na oblasti so ugotovili, da bi po novem zakonu 'n°~ | ralo v Sloveniji v stečaj po uradni dolžnosti okoli 4800 nesolventnih podjetij, v Mariboru in Podravju pa 800. Sredstva zn 1° bi morali zagotoviti iz proračuna. Ker vlada očitno potrebuj? denar za druge stvari, se je odločila, da bo poskušala omenjen1 zakon po hitrem postopku spremeniti in iz njega črtati tisti člen. ki ga tako in tako že doslej sama ni spoštovala. Tako bo vlada prihranila denar, delavci, ki že več mesecev niso prejeli plač. pa bodo morali še naprej redno hoditi na delo v nesol ventna podjetja. Ali bodo morali delavci, ki ne prejemajo plač, zares sami zbirati denar za to, da bodo lahko predlagali stečaj svoje plačilno nesposobnega podjetja ? Naši poslanci zares nimajo sreče. Redkokdaj se jim posreči sprejeti takšen zakon, ki ga ljudstvo odobrava, pa še takrat ga ministri in državni organi ne spoštujejo. Kar se varčevanja tiče, pa naša vlada nima sreče. Tam kjer bi morala varčevati, zapravlja, varčuje pa tam, kjer ne bi smela. Ali ne hi bil že skrajni čas, da bi naša vlada nehala varčevati samo na hrbtih delavcev- Tiskovna konferenca SKEI CE SE NE BODO DRŽALI DOGOVOROV, BO SKEI NADALJEVAL SINDIKALNI BOJ Vodstvo SKEI je na tiskovni konferenci konec prejšnjega tedna opozorilo vlado in ministrstva, da se kljub dobremu sodelovanju, do katerege je prišlo po nedavnem protestnem shodu, dogajajo neljube zadeve. Omenili so zlasti reševanje Litostroja, ki je zaenkrat ostalo le pri preprečitvi njegove prodaje švicarski firmi ABB. Kot je povedal Albert Vodovnik, v SKEI še nimajo nobenega izvedbenega projekta sanacije, ki naj bi potekala v domači režiji in s slovenskim kapitalom. Ker projekta še nimajo, se do njega tudi ne morejo opredeliti. Litostroj pa med tem le tone, je dodal Marjan Pirc, predsednik SKEI v njem. Vodovnika moti predlagana vsebina sprememb zakona o zavarovanju za primer brezposle-nosti, saj kljub obljubam mini-straToneta Ropa ni bi la usklajena s sindikati. Za SKEI je nesprejemljiva zlasti omejitev pravice brezposlenih do denarnega nadomestila. Ministru Ropu je Vodovnik očital tudi uveljavitev zakona o jamstvenem skladu, kije sindikatom naloge kar predpisal, namesto da bi se o njih dogovorili. Drugi minister, Metod Dragonja je napovedal za sindikat nesprejemljive spremembe zakona o soupravljanju. Pri tem se je skliceval na zamenjave uprav v Mercatorju, Nami in Leku, kjer po Vodovnikovem mnenju ni šlo za slabosti zakona, ampak spopad interesnih skupin, za katerimi naj bi bile tudi politične stranke. »Če v vladi ne bodo delali tako, kot smo se pogovarjali z njenim predsednikom dva dni pred protestnim shodom, bo SKEI moral način svojega boja znova zaostriti. Problemi v Slovenskih žele- zarnah izhajajo iz neustreznega vodenja Igorja Umka, predsednika uprave. Čeprav je na čelu železarn že šest mesecev, še vedno nima scenarija reševanja tega koncerna. Namesto z reševanjem železarn se Umek ukvarja z razčiščevanjem številk za preteklo obdobje. Čeprav ni naredil še ničesar, je podvojil prispevke za upravo koncerna, ki jih plačujejo odvisne družbe. Poskusil je tudi suspendirati kolektivno pogodbo dejavnosti, zaradi česar bo SKEI začel postopek za njegovo zamenjavo. Ker reševanje naših podjetij ne poteka uspešno, bo SKEI predlagal ministroma Dragonji in Ropu, da bi skupaj proučili izkušnjeAngležev pri reševanju njihovih železarn. SKEI podpira težnje, da bi čimveč industrijskih podjetij ostalo v slovenski lasti. Vendar ta cilj ni ustrezen, če delavci zaradi tega nimajo dela in proizvodnja stoji. Predlog za povezavo Litostroja z ABB iz Švice ni bil tako slab kot nekateri drugi projekti njegovega reševanja. Predloga, ki naj bi ga pripravili domači strokovnjaki, pa SKEI še ni dobil.» Tako Vodovnik. Kritičen je bil tudi do razvojne družbe, ki je prevzela podjetja bivšega sklada za razvoj. Šefi razvojne družbe naj bi le čakali na zakon o lastinjenju državnega premoženja, zaradi česar naj bi podjetja še naprej propadala. Če se bo to nadaljevalo, lahko pride do cele vrste novih stečajev, ki bodo delavce pognali na cesto. Če se bo to zgodilo, lahko po Vodovnikovih besedah odnese tudi vlado. SKEI bo za delavce v podjetjih v lasti razvojne družbe zahteval možnost udeležbe pri lastninjenju. Marjan Pirc, predsednik SKEi v Litostroju, je zatem ugotovil, da se v tem podjetju ne dogaja nič. Zaradi tega zaposleni izgubljajo potrpljenje. SKEI načrtuje nove oblike pritiska na odgovorne v naši državi. Po protestnem shodu SKEI so se pogovarjali s predsednikom državnega zbora Janezom Podobnikom. Kasneje jim je Podobnikov svetovalec razložil »slovensko varianto«. Ta naj bi v štirinajstih dneh po obravnavi na vladi postala javni dokument. Pireje ob tem ugotovil, daje bil papir o povezavi s podjetjem ABB iz Švice javnosti takoj dostopen, in zato tudi takoj »raztrgan«. Pireje še omenil, da naj bi po »slovenski varianti« država v Litostroj v več letih vložila 30 milijonov mark. O reševanju izgube iz prejšnjih let in o poslih za naprej v tej varianti ni ničesar. Zaradi tega je domača varianta reševanja Litostroja po njegovem mnenju na dokaj trhlih nogah. Od sedanjih 1200 delavcev bi v tovarni turbin v povezavi zABB imelo delo najmanj 300 delavcev, v livarni, tovarni viličarjev in invalidskem podjetju pa še 460. Reševanje Litostroja po Pirčevih besedah ne sme zaobiti notranjih lastnikov - malih delničarjev, ki imajo četrtinski lastniški delež. Če ti s predlogi rešitev ne bodo soglašali, bodo predlog propadli, kar se lahko zgod'2 na skupščini lastnikov, sklicaj ni za 20. oktober. Ker reševanj ^ Litostroja traja tako dolgo, ste vilni ne zaupajo več nikomur ' zahtevajo izplačilo dolgov v d^ narju. Na tej »mini« lahko P Pirčevem mnenju propade vsa projekt reševanja Litostroja SKEI je pred letom dni, ^ je prišla nova uprava, pristal socialni mir, zdaj ugotavljaj ■ da v tem času ni bilo narejen skoraj nič. Denar, ki gaje daja država, je bil namesto za res^ vanje podjetja porabljen le plačevanje zaposlenih^ ij Na novinarsko vprašanje, lahko zahteva za odstop pre b dnika uprave Slovenskih želez' Andreja Umka postane neproo ^ tivna, saj naj bi prav zdaj konce :k sanacijski projekt, je Vodov dejal, da mu je tudi jrredsem ^ nadzornega sveta SZ Frane , dopivec povedal, da od up . ni prejel še nič pametnega.” cer pa so v Slovenskih zc ^ nah dobili le četrtino denarja, jim gaje odobril državni zD Kot so mi povedali nekaten ^ železarn, so večino denarja bile banke in mogoče se je zaključil Vodovnik. ^ g. E1M DNI V SINDIKATIH 16. oktobra 1997 Pogovor z Leom Monzom iz mednarodnega oddelka Nemške zveze sindikatov Z ZAHTEVAMI ZA POVEČANJE PUČ DO PRAVIČNEJŠE DELITVE USTVARJENEGA DENARJA Z Leom Monzom iz mednarodnega oddelka Nemške zveze sindikatov (DGB) smo se pogo-Varjali o politiki te verjetno najmočnejše sindikalne centrale v Evropi in širše. Povedal je, da s9 najnovejši predlogi o povečanju plač v nekaterih dejavnostih, ki prihajajo iz posameznih sindikatov, posledica ravnanja delodajalcev. Sindikati so jih postavili zlasti zato, da bi delo-aajalce, ki imajo zelo velike dobičke, opozorili na nujnost vlaganja v odpiranje novih delov-nih mest in ohranjanje sedanjih. Kakšen bo usoda novih predlogov, je odvisno zlasti od odzi-Va delodajalcev. Ce ne bo pripravljenosti za nove kompromise, lahko po Monzovih besedah tudi v Nemčiji pričakujemo najtrše oblike sindikalnega boja. Zakaj nemški sindikati prav zdaj, ko nemško gospodarstvo ni več najučinkovitejše, znova zahte-Vajo povečanje plač? Monz: Najprej moram povedati, da vsak sindikat v°tli avtonomno tarifno politiko, ki jo v Sloveniji Urejate s kolektivnimi pogodbami in njihovimi ta-r'tnimi prilogami. Naš sindikat IG Metali, kije med najmočnejšimi, je bil pri zahtevah za povečanje plač dolgo zelo zadržan.Tarifno politiko je namreč potoval z ohranjanjem in odpiranjem delovnih mest. 0 kar je Klaus Zwickel, predsednik tega sindika-ta’javno povedal, je, da delodajalci niso bili enako 2adržani. Povečanih dobičkov namreč niso vlagali v nova delovna mesta, namesto tega sojih nekaj celo ''aprli. prj zahtevi za povečenje mezd so v IG Me- u upoštevali, da so se v zadnjih letih dajatve in avki povečevali in da so se realne plače zaradi tega Ztnanjšale. Zwickel ne zahteva torej nič drugega, kot a ZaP°sleni dobijo pravičen delež ustvarjenega denarja, s katerim razpolagajo lastniki kapitala. Zahteva tudi ustanovitev posebne zveze za delo. Zahteve Zvvickla 'n drugih sindikalnih šefov je treba razumeti tudi tako, a niorajo včasih pokazati zobe, saj sindikati niso uucki brez zob ali berači, odvisni le od razumevanja drugih. Las razumemo prav, da zahteve za povečanje mezd niso absolutne, ampak nekakšna igra z delodajalci? ;M°nZ TUC*' tak° bi lahko razložili sedanja do-,unja. Nemškim sindikatom gre zlasti za to, da 1 delodajalci dokazali dobro voljo glede odpiranja 'j0v'h delovnih mest. Če jo bodo, bodo sindikati elali 2 delodajalci z roko v roki, sicer lahko Pnčakujemo tudi najtrše oblike sindikalnega boja. t °leg tegaje IG Metali pokazal tudi pripravljenost spremembe glede delovnega časa. Možnost ^rajšega delovnega tednika za starejše delavce je se ZaP'sana v kolektivni pogodbi. Pred kovinarji .° |akšno rešitev, tudi možnost predčasne upokojitve, 6 nt;8a delovnega časa in še kaj, imeli le zaposle-' ’n tobačni industriji. to novih rešitvah, ki bi nadomestile dosedanjo tu i° Urcc*,'lcv delovnega časa, se z vlado pogovarja m ,l S'nt*l^at javnih služb. O varovanju delovnih S °dpiranju novih se pogaja tudi sindikat mnesčencev, ki ni vključen v Nemško zvezo sin-^ at0V' Prizadevanje za več dela in več delovnih -st je skupaj s terjanjem večjih plač splošna usme-ev skoraj vseh sindikatov. zunaj se nam zdi, da vsi ti cilji ne gredo skupaj, er dela enostavno ni dovolj, ker je drugje oenejše? ter j,0"2 Predsednik Nemške zveze sindikatov Die-zacj ,C ulte je nedavno razložil, kje so možnosti kar£ ° ‘^aniesto prevelikega števila nadur bi lahko vnj ^rccej brezposelnih zaposlili za skrajšan delo-IahkCaS P°Vedal J« tudi> da bi razpoložljivo delo Porazdelili veliko pravičnejše. bre2°^c*lubejevih besedah bi morali k zmanjšanju rjj j£0se nost' prispevati vsi trije socialni partne-v'la v*a^°’ ki je s svojo uredbo odpra- Pr°rač delovnih mest, sofinanciranih iz P°vPraš113 ^ara(^' zmanjševanja domačega le zar .CVanja je povečevanje proizvodnje mogoče na ra^ ' 'zv°za in tujih naročil. Če so visoki dobički ne pa P°*a8° le lastnikom kapitala in bankirjem, trgu n P0s*en'm> se povpraševanje na domačem ZrUanp.m0re Poveuati. In to je velika ovira za rindik^311'*2 krezPoselnost'' Zaradi tega nemški Pravic m0rajo zahtevati povečanje plač in rayi,Č.nejS<> delitev ustvarjenega denarja. Iz istega razl0p J.-” uclllev ustvarjenega denarja. Iz istega dostoj3 S1 nernški sindikati prizadevajo tudi za pe ne Penzije in nadomestila brezposelnim. ZanPrr'nemhe v k°rist zaposlenih in iskalcev 0(j ^ dve bo težko doseči, saj niso odvisne le ko ^‘dtlistov, ampak tudi od sedanje vladajoče v a! lC‘-< Kuj bo DGB naredila, če s svojimi zahte-Mon ‘n dre(d°gi ne bo uspešna? 'ndrui>nZ PClg0vorje zelo enostaven, zaposlenim glasuje'01 0ni0 Polagali, naj na bližnjih volitvah J° za drugo politično usmeritev. Če nas ljudje vseeno ne bodo poslušali, bomo pač morali delovati v okviru sedanje politične opcije, kjer bomo še naprej uporabljali zlasti lobiranje. Slovenski sindikati imajo dokaj podobne probleme in položaj v odnosih s političnimi strankami. Kaj jim lahko svetujete? Monz: Tudi zaradi globalizacije gospodarstva morajo sindikati med seboj tesno sodelovati tudi na mednarodni ravni. Le tako se lahko postavijo po robu zahtevam za zmanjševanje pravic zaposlenih, kijih zdaj delodajalci postavljajo v vseh državah. Čeprav to ni cilj Evropske unije, zdaj tako pri članicah in kandidatkah (torej v Sloveniji in Nemčiji) skušajo zmanjšati pravice zaposlenih. Lahko glede pravičnejše razporeditve razpoložljivega delovnega časa na več ljudi opišete tadi kakšne konkretne izkušnje? Monz: Izkušenj je že kar nekaj. Bistveno pa je, da se začnemo zavedati, daje treba namesto klasičnega delavnika uporabljati fleksibilne metode.Tako delojemalec lahko dela več dni skupaj, kasneje pa nič. Opravljeno delo se izravna v daljšem časovnem obdobju. Možnosti je nič koliko, nekdo lahko dela le ob petkih, sobotah in nedeljah, kdo drug le v poletni ali zimski sezoni. Dobre izkušnje imajo zlasti na Nizozemskem, kjer so se vsi trije socialni partnerji dogovorili za politiko odpiranja čimvečjega števila delovnih mest. Gre tudi za spoznanje, da tudi delo s skrajšanim delovnim časom daje človeku večji občutek socialne varnosti kot status brezposelne osebe. Pomembno je tudi, da ljudem ne daš le pomožnega in nepomembnega dela, ampak pravega, da imajo občutek svoje koristnosti. Povedali ste, da gre bolj za občutek kot za odpiranje večjega števila novih delovnih mesUV delitvi razpoložljivega dela na več delavcev se lahko skriva tudi nevarnost, da bo večina vedno manj zaposlena? Monz: V Nemški zvezi sindikatov se nekaterih nevarnosti že zavedamo. Že zdaj namreč razmišljajo, da bi razdelili le delo, ki ga običajno opravljajo ženske. Takšni delitvi dela DGB seveda ostro nasprotuje. Vseh pravic zaposlenih v Sloveniji ne ščitijo le sindikati na nacionalni ravni, saj se nekatere posebnosti lažje uredijo v podjetjih. Je v Nemčiji tudi tako? Monz: Mislim, daje to, kar sprašujete, v tesni zvezi z vlogo svetov delavcev, tudi obratnih svetov, ki bi morali dobiti močnejšo vlogo. Pred očmi moramo imeti možnost, da bodo lastniki podjetja rekli delavcem, da ne zmorejo plačevati toliko, kot delavcem gre po tarifnem dogovoru, in da bi jih nekaj morali odpustiti. Ker pa tega nočejo, bi raje znižali mezde. Tarifne pogodbe v Nemčiji imajo za takšne primere več varovalk. Prvaje ta, da so delodajalci dolžni delojemalcem dati na razpolago vse potrebne podatke, ki naj bi bili tudi revidirani. Za razpravo na svetu delavcev torej ne zadošča ustno sporočilo delodajalcev, da stroškov delovne sile ne zmorejo več plačevati. Druga varovalka je ta, da ima na seji, na kateri naj bi bilo odločeno o zahtevi delodajalcev za znižanje mezd, pravico sodelovati tudi sindikat. Kako boste v Nemčiji zagotovili več dela in delovnih mest, če je delovna sila drugje cenejša, kapitalisti pa gledajo zlasti na to? Monz: Najprej moram povedati, da Nemška zveza sindikatov ne nasprotuje vlaganju kapitala in odpiranju delovnih mest v drugih deželah. Zagovaijanmo svobodni trg, torej tudi investiranje tja, kjer je možno prodajati. Če nemški kapitalisti odpirajo tovarne na Poljskem ali v Sloveniji, nemški sindikati ne protestirajo. Računajo namreč, da lahko investicije na tujem pomagajo ohranjati delovna mesta doma. In vendar je delo v Nemčiji za kapital dokaj drago, skoraj najdražje. Zdi se, da nemški sindikati s politiko visokih plač pravzaprav ogrožajo delovna mesta doma? Monz: Ne samo sindikati, tudi delodajalci menijo, da glavni problem niso plače, ampak obremenitve. Zato DGB naprimer zahteva zmanjšanje prispevkov za pokojninsko zavarovanje. S tem boste ogrozili penzije, za katere ste prej rekli, da naj bi večale domače povpraševanje? Monz: Plače v Nemčiji, če upoštevamo tudi produktivnost, niso večje kot v ZDA ali na Japonskem. Višji pa so stroški socialnega zavarovanja. Nemški delavci in delodajalci plačujemo vse stroške pokojninskega in zdravstvenega zavarovanja. Torej proračun ne plačuje ničesar? Monz: Naše socialne zavarovalnice v resnici plačujejo tudi tisto, kar bi moral kriti proračun. Naše pokojninskega zavarovanja (tudi drugih socialnih zavarovanj) že pripravljena. Kdajjo boste uveljavili? Monz: Čeprav so reforme v Nemčiji zelo potrebne, niti za pokojninsko zavarovanje ni jasno, kdaj bodo lahko uveljavljene. Še naprej namreč razpravljamo, kakšen naj bi bil nov pokojninski sistem. Zaenkrat lahko rečemo, da so vse reforme na socialnem področju blokirane. DGB opozarja, da pri plačevanju sociale ni sorazmerja med obremenitvijo dela in drugih prihodkov. Velika podjetja kemične industrije imajo tako milijardne dobičke, plačujejo pa le od vedno manjšega števila delovnih mest. Nemški gospodarstveniki lahko zato manevrirajo z višino mezd ne glede na dejanski položaj svojih podjetij. Se zato DGB zavzema za več dela in večje plače? Monz: Več dela in večje plače pomenijo delitev bremen, in tega se DGB zelo zaveda. Politika, o kateri smo govorili na začetku pogovora, bi torej omogočila tudi prepotrebne socialne reforme. Bo članstvo podprlo takšno politiko DGB? Monz: Prepričan sem, daje naše članstvo zelo solidarno, to je dokazalo ničkolikokrat. Nedvomno podpira predloge o povečanju mezd in odpiranju novih delovnih mest. Nenazadnje so se naši sindikati v številnih podjetjih odpovedali povečanim plačam, če so s tem omogočili nova delovna mesta, še posebej za mlade. Marsikje so se tako odločili tudi zaradi vajencev, ki bi sicer ostali brez dela. In kako se sindikati v podjetjih še odpovedujejo povečanju plač? Monz: Kot sem že rekel, so za vsako odpovedovanje pri plačah potrebni natančni podatki in čvrsta zagotovila. Delodajalci morajo torej dokazati, da bodo še dolgo dajali delo vsem. Ob tem pa predstavniki delojemalcev ne morejo zavračati predlogov fleksibilnejšega delovnega časa, ki daje tudi možnost zaposlitve mladih. Ta torek je bil v Ljubljani seminar za bodoče člane nacionalnega sindikalnega odbora za integracijo. Za člane ZSSS, Konfederacije 90, Bergama in KNSS-Neodvisnosti sta ga organizirali Evropska komisija in Evropska konfederacija sindikatov. O prednostnih nalogah sindikatov pri širitvi Evropske unije je udeležencem seminarja govorila Annemarie David, direktorica iz Evropske konfederacije sindikatov. Seminar se bo nadaljeval še ta četrtek, ko bodo na programu: usklajevanje zakonodaje in delovnopravne zakonodaje z evropskimi standardi, predpisi s področja zdravstva in varstva pri delu, pridružitveni sporazum Slovenije z EU in vsebina Agende 2000. pokojninsko zavarovanje temelji na medgeneracijski pogodbi, sedaj zaposleni plačujemo za bivše zaposlene-sedanje upokojence. Med upokojenci pa je vedno več takšnih, ki v penzijsko blagajno niso vplačali ničesar. Nekateri so prišli iz tujine (tudi iz bivše Nemške demokratične republike). Čeprav niso plačali niti marke, imajo pravico do pokojnine, ki jo tudi prejemajo. Pri nas denar za takšne upokojence prihaja iz proračuna. Ste v Nemčiji glede tega za nami? Monz: V DGB mislimo, da bi denar za te penzije morala dajati država. V proračun se stekajo tudi premoženjski in drugi davki, vanj vplačujemo vsi, tudi glede na svoj materialni položaj. Da sedaj denar za penzije tistih, ki niso vplačevali v penzijsko zavarovanje, plačujemo le delojemalci in delodajalci, res ni prav. Pri nas smo obveščeni, da je reforma nemškega Je koncentracija (združevanje) sindikatov, ki so se še nedavno tolkli zlasti za skrajšani delovni tednik, posledica nove strategije pritiska na delodajalce in državo ali česa drugega? Monz: Združevanje sindikatov V Nemčiji je zlasti posledica zmanjševanja števila zaposlenih, zaradi česar se zmanjšuje tudi članstvo in dotok članarine v sindikalne blagajne. Da bi sindikati ohranili moč, so se prisiljeni združevati.To je potrebno tudi zaradi tega, da bi članom dajali vse, kar od njih potrebujejo. Do koncentracije sindikatov prihaja tudi zaradi hitrih sprememb v dejavnosti in organizaciji podjetij in v celotnih panogah. V Nemčiji namreč velja načelo - eno podjetje en sindikat. Koncentracija sindikatov pa je v glavnem posledica notranjih sindikalnih vzrokov in težnje sindikatov, da bi se lahko z delodajalci kosali enakopravno. F. K., foto: S. B. 16. oktobra 1997 GOSPODARJEM V Mariboru je bil 5. mednarodni sejem gostinstva in turizma “GOST TUR 97” TURIZEM POSTAJA NAJMOČNEJŠA GOSPODARSKA PANOGA Na začasnem mariborskem sejmišču v športnem parku Tabor je konec minulega tedna potekal 5. mednarodni sejem gostinstva in turizma “GOST TUR 97”. Podjetje Sejmar ga je organiziralo na 30.000 kvadratnih metrih sejemskih površin, na njem je sodelovalo več kot 583 razstavljavcev iz 18 držav, zlasti izAvstrije, Nemčije, Poljske in Slovenije. V navzočnosti številnih predstavnikov političnega, gospodarskega in kulturnega življenja iz Maribora in Slovenije je sejem odprl podpredsednik slovenske vlade Marjan Podobnik. Marjan Podobnik je izrazil prepričanje, da se slovenskemu turizmu obetajo boljši časi, saj bo Slovenija v kratkem dobila zakon o pospeševanju turizma, prav tako pa bo začelo delovati samostojno ministrstvo za malo gospodarstvo in turizem. Z novim ministrstvom bo slovensko turistično gospodarstvo pridobilo novega, močnega zaveznika na naj višji izvršni ravni. Po Podobnikovih besedah torej za morebitne očitke, da vladi za turizem ni mar, ni argumentov. Res pa je, daje bilo v letih po osamosvojitvi za razvoj turizma namenjenih premalo sredstev. Ta problem vsaj delno rešuje nova igralniška zakonodaja, saj bo del koncesijskih dajatev za igre na srečo mogoče nameniti za turistični razvoj. Turizem je po Podobnikovih besedah zaradi svoje decentraliziranosti za Slovenijo še posebej pomemben, saj omogoča razvoj tudi oddaljenim in industrijsko slabo razvitim območjem. Ne samo zaradi 1,22 milijarde dolarjev deviznega priliva iz turizma v lanskem letu, temveč tudi zaradi drugih, mnogo manj vidnih in s številkami dokazanih vplivov ima turistično gospodarstvo izjemen pomen za celotno slovensko družbo in raven kakovosti življenja, je sklenil Marjan Podobnik. Ob odprtju sejmaje spregovoril tudi mariborski župan dr. Alojzij Križman. Po njegovih besedah ima Maribor z okolico izjemne možnosti za razvoj tranzitnega, športnega, prireditvenega in tudi stacionarnega turizma, ki jih z zagnanimi turističnimi delavci čedalje bolj uspešno izkorišča. Hitra gospodarska rast v turizmu Direktor centra za promocijo turizma Slovenije magister Franci Križan je ob odprtju poudaril, da postaja turizem najbolj perspektivna gospodarska panoga na pragu 21. stoletja. Dejal je, daje tu- rizem verjetno edina gospodarska veja, ki bo letos zabeležila 10-odstotno rast. “Slovenski turizem preživlja prelomno obdobje. Z organiziranim in strokovnim pristopom postaja vse bolj prepoznaven v svetu, začel je uspešno nastopati na tujih trgih, v letošnjem letu kar z 20-odstotno povečano rastjo, kar bo imelo ugodne učinke tudi na kmetijstvo, živilskopre-delovalno industrijo, trgovino, vinogradništvo in tudi na ekološko zavest nas vseh,” je dejal Križan. Na sej mu “GOSTTUR” so letos predstavile svojo turistično in gostinsko ponudbo vse slovenske regije. Poleg njih so na sejmu sodelovali mnogi proizvajalci mleka in mlečnih izdelkov, pekarji, slaščičarji, proizvajalci mesnih izdelkov, proizvajalci gostinske opreme ter številna gostinska in turistična podjetja. V šestih dneh si je sejem ogledalo več kot 30.000 obiskovalcev. Na sejmu so organizirali tudi 4. slovensko turistično borzo. Na njej je svoje turistične storitve ponujalo preko 70 turističnih podjetij, zlasti iz Slovenije. Na borzi je sodelovalo tudi 60 kupcev. To so bile zlasti turistične agencije iz Slovenije, Italije, Avstrije, Nemčije, Hrvaške, Madžarske, Turčije m celo Indije. V času sejmaje bilo v Mariboru več kot 15 posvetov in okroglih miz o aktualnih razvojnih vprašanjih gostinstva in turizma. Turizem na kmetijah zaostaja za možnostmi Turistična zveza je pripravila okroglo mizo o turizmu na kmetiji in na vasi. Na njej so sodelovali tudi predstavniki ministrstva za kmetijstvo, ministrstva za ekonomske odnose in razvoj, sklada za ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja, kmetijske svetovalne službe, nekateri župani in lastniki turističnih kmetij. Razprava je pokazala, da pristojni pravzaprav zelo malo vedo o razvitosti kmečkega turizma pri nas, saj se niso mogli zediniti niti o tem, koliko turističnih kmetij je na Slovenskem. Po podatkih agencije Vas, kije žal propadla, je v Sloveniji 154 turističnih kmetij. Nekateri pa menijo, da jih je nekaj sto več. Ob tem velja omeniti, da osmič in vinotočev, ki so značilnost Primorske in Štajerske, sploh nihče ne šteje. Po podatkih predstavnikov sklada za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja je država v zad-njih letih namenila za razvoj lUl izriia na demografska ugiu- Ženih območjih 500 milijonov tolarjev, poleg tega pa novi zakon o regionalnem razvoju predvideva tudi ustanovitev regionalnih razvojnih agencij, ki bodo pospeševale razvoj turizma na vasi. Kljub temu država doslej ni dovolj storila za razvoj turizma na podeželju. Z neživljenjskimi predpisi marsikdaj ta razvoj celo zavira. Dejstvo je, da bi lahko razvoj turizma pomembno prispeval k hitrejšemu razvoju demografsko ogroženih področij, še zlasti pa k zmanjšanju števila brezposelnih na podeželju. Udeleženci okrogle mize so ugotovili, daje kmečki turizem najbolj razvit na Gorenjskem, na Koroškem in v Zgornji Sa-vinjskj dolini. Srednje razvit je na Štajerskem, v Pomurju in v Posočju. Najmanj pa je razvit v osrednji Sloveniji, v okolici Ljubljane, v Posavju, na Dolenjskem, na Krasu in v Primorju. V prihodnje bo tudi. na tem področju treba zagotoviti enakomernejši razvoj. Dualni sistem izobraževanja tudi v gostinstvu in turizmu Slovenski peki so se v Mariboru sestali na posvetu o predlogu zakona o davku na dodano vrednost ter o uvajanju poklicnega izobraževanja v pekarsko dejavnost. Ugotovili so, da bo dualni sistem izobraževanja povečal odgovornost delodajalcev za izobraževanje vajencev, saj bodo delodajalci odgovarjali za praktično znanje vajencev, poleg tega pa jih bodo morali še nagrajevati. Priprave za dualni sistem izobraževanja v pekovski stroki bodo intenzivno stekle v februarju, prve vajence pa bodo peki dobili čez dve leti- Na sejmu so se sestali tudi člani sekcije za gostinstvo in turizem pri Obrtni zbornici Slovenije. Osrednjo pozornost so posvetili izvajanju zakonodaje v gostinstvu in turizma Ugotovili so, da postaja turizem najmočnejša gospodarska panoga v Evropi in svetu. Slovenski turizem bo našemu gospodarstvu prinesel letos bistveno večji dohodek kot lani. Turistični delavci si prizadevajo, da bi ustvarili letno več kot devet milijonov nočitev in ustvarili okoli dve milijardi dolarjev letnega dohodka. Leto 1998 bo leto športa v turizmu V Mariboru je bil v času sejma tudi posvet o kategorizaciji objektov v gostinstvu in turizmu. Veliko pozornost pa je pritegnila tudi okrogla miza o športu in turizmu. Udeleženci so ugotovili, da bi lahko naša turistična podjetje veliko vec iztržila, če bi znala bolje izkoristiti športne prireditve, ki potekajo v Sloveniji. Športne organizacije in turistična p°' djetja bi morala zato bolj sodelovati. Priložnost za to bo že v naslednjem letu, saj gaj6 izvšni odborTuristične zveze Slovenije razglasil za leto športa v turizmu. Na letošnjem mednarodnem sejmu, potekal je v letu kultur6 v turizmu, so svojo turističn0 ponudbo in kulturno ustvarja'; nost predstavili tudi zamejski Slovenci iz Italije, Avstrije m Madžarske. _ „ Razvoj turizma bi spodbudil odpiranje novih delovnih mest MARIBOR DANES INDUSTRIJSKO, JUTRI TURISTIČNO MESTO Maribor je sicer še industrijsko mesto, vendar pa ima tudi ugodne možnosti za razvoj turizma. Skupina strokovnjakov (dr. Tomaž Križman, dr. Cirila Toplak in mag. Karin Jurše), kije pripravila globalni razvojni koncept Maribora, je ugotovila, da ima to mesto z okolico zaradi relativne neonesnaženosti, prijetne klime, slikovitega mestnega okolja ter edinstvene lege izredne možnosti za razvoj turizma. Najperspektivnejši je zagotovo tranzitni turizem, ki ima v mestu že dolgo tradicijo. Pred vojno na Balkanu je denimo vsako leto skozi Maribor potovalo več kot 10 milijonov tujih potnikov. Ko se bodo razmere na Balkanu umirile, bo lahko tranzitni turizem ponovno pomemben vir dohodkov. Prav tako mora turistična panoga izkoristiti možnosti, ki bodo nastale v Mariboru po ureditvi prosto-carinske industrijske cone in železniškega terminala. Velika prednost Mariboraje bližina mejnega prehoda v Šentilju, ki je največji mejni prehod na naši meji z EU. S propagandno in promocijsko dejavnostjo bi morali turistični delavci tranzitne potnike privabiti v mesto in jim ustvariti priložnosti za trošenje. Pohorje je prava sreča Maribor je eno redkih večjih mest v tem delu Evrope, ki ima v bližnji okolici pomembne zi- mske in letne športne centre in s tem ugodne pogoje za razvoj in trženje športnega turizma. Avtorji razvojnega kocepta ugotavljajo, daje Pohorje prava naravna sreča za Maribor. Turistični delavci bi ga morali izkoriščati za svojo dejavnost poleti in pozimi. Poleti je Pohorje raj za gornike in planince, pa tudi za pohodnike, sprehajalce in izletnike, saj je mogoč dostop na Pohorje tudi z avtomobilom. Na Pohorju bi morali razviti specializirane turistične kmetije, ki bi obiskovalcem nudile možnosti jahanja, nabiranja gob, nabiranja zdravilnih zelišč in podobno. Pohorje je še zlasti primerno za družine z otroci iz urbanih naselij, saj s svojimi prostranimi gozdovi in jasami ter prijetno klimo nudi obilo možnosti za zabavo in rekreacijo starejšim in mladim oziroma otrokom. V zimskem času pa na Pohorju deluje zimsko-turistični in rekreativni center, ki gaje treba še posodobiti. Zlasti je treba izboljšati povezave med že obstoječimi smučarskimi progami in vlečnicami ter zgraditi nekaj novih. Odlične možnosti za razvoj zimskega turizma nudi tudi športni stadion ob vznožju Pohorja, ki je od centra mesta oddaljen slabih 15 minut vožnje z avtomobilom. V neposredni bližini snežnega stadiona po-djetjeTerme Maribor gradi hotel naj višje kategorije Habakuk, v katerem bo med drugim tudi termalno kopališče. Po mnenju avtorjev globalnega koncepta za Maribor je treba za razvoj športnega turizma izkoristiti tudi Dravo. Predlagajo, da bi po Dravi ponovno uvedli plovbo, ponovno pa bi morali Kulturno in zabavno središče Staro mestno jedro imenovano Lent ob Dravi je danes s številnimi lokali in prireditvenimi prostori središče zabavnega in družabnega življenja mesta. V času mariborskega letnega festivala, ki traja tri tedne, obišče Maribor ima zaradi neonesnaženega okolja, bližine treh meja, čudovitega naravnega okolja in prometne lege izredne možnosti za razvoj turizma. Če bodo izkoriščene, Lent ne bo prepoln le med poletnim festivalom, ampak vse leto. urediti zapuščene čolnarne. Na Mariborskem otoku bi bilo treba obnoviti kopališče ter urediti nudistično plažo. Poleg tega bi morali otok usposobiti za to, da bi na njem organizirali množične turistične prireditve. V Brester-nici bi veljalo zgraditi termalno kopališče na prostem. Lent vsak večer okoli 10 tisoč Mariborčanov ter domačih in tujih turistov. Avtorji globalnega koncepta predlagajo, da bi Lent z brvjo povezali z desnim bregom Drave, kije danes zapuščen, in tam zgradili poslovno zabaviščno cono.Tako bi razširili mestno jedro in ga naredili za turiste in poslovneže še bolj atraktivno. Po ugotovitvah strokovnjakov je Maribor kot mesto težko smostojno tržiti, ker v primerjavi z drugimi podobnimi evropskimi mesti ponuja premalo kulturnih znamenitosti. Zato bi morale turistične agencije ponujati domačim in tujim gostom v “paketu” Maribor in okoliške podeželske kraje. Zato bi bilo potrebno nadaljevati z urejanjem vinskih cest, sadne ceste ter kolesarskih in gozdnih poti. Maribor ima čudovito okolico, kar bi snovalci turističnega razvoja morali izkoristiti, saj turisti iz velikih evropskih mest iščejo neokrnjeno naravo in podeželsko idilo. Premalo izkoriščene možnosti kongresnega in prireditvenega turizma Maribor ima možnosti tudi za razvoj kongresnega oziroma izobraževalnega turizma. Po oceni avtorjev globalnega koncepta je mogoče že v obstoječih kapacitetah (Hotel Slavija, Hotel Piramida, nova zgradba Slovenskega narodnega gledališča, Inštitut informacijskih zanosti itd.) organizirati različne mednarodne simpozije in kongrese. Pohorje s svojimi kapacitetami nudi obilo možnosti za organizacijo različnih poletnih šol, strokovnih srečanj, izobraževalnih seminarjev in podobno. Doslej mariborski turistični delavci možnosti kongresnega in izobraževalnega turizma niso znali niti dobro predstaviti in propagirati, še manj pa tržiti. Avtorji globalnega razvojnega koncepta vidijo možnosti za turistični razvoj Maribora tudi v prireditvenem turizmu. Maribor že ima nekaj tradicionalnih prl reditev, ki pritegnejo v mest0 veliko domačih in tujih gosto'-Tekmovanje najboljših smučat sveta za Zlato lisico, Borštnike'6 srečanje slovenskih dramsk1 gledališč in poletni festival Len so samo nekatere med njim1' Veliko obiskovalcev pritegne)6 v mesto tudi sejmi. Kljub tem6 pa bi lahko in morali gostinsk6 - turistični delavci v Maribort pripraviti še več prireditev, saj možnosti zanje obstajajo. Za to, da bi se turizem v Ma' riboru hitreje razvijal, pa hi ^ morali gostinsko-turistični dela' in drugi, ki so odgovorni za raZvV turizma v mestu, bolje organi'1 rati. Avtorji globalnega razvoj nega koncepta predlagajo, da v eni instituciji združili funkcij informiranja o turistični pon6 dbi, pospeševanju turizma, izvijanju in oblikovanju turističn* produktov, promociji, trženju1 koordinaciji med različnimi dej* vniki turističnega gospodarstv‘j' Te funkcije naj bi prevzel Za'6^ za turizem Maribor, vendar ^ je za omenjene naloge potreb kadrovsko okrepiti. ibo* Turizem odpira nova delovna mesta Možnosti, kijih ima Man ^ za razvoj turizma, doslej niso izkoriščene.Tako Maribor v . vesti večine Slovencev, Pa 1. tujih gostov, živi kot izrazito ^ dustrijsko mesto. Da bi se uvelja kot turistični center, bo potr v no vložiti ogromno napor0 j promocijo in propagando, še z ^ pa v ustvarjanje vabljivih tu ^ tičnih ponudb. Dejstvo Pa-^gS(i lahko razvoj turizma nad°m marsikatero delovno mesto, v bilo v zadnjih letih izgublje mariborski industriji. ? /) /: K., fot«- n SEDEM DNI V SINDIKATIH 16. oktobra 1997 V zvezi z uporabo splošne kolektivne pogodbe za gospodarske dejavnosti je veliko vPrašanj in dilem. Kaj je bilo mišljeno v po-^meznih členih in k čemu v praksi težijo Svobodni sindikati, piše Brane Mišič, eden od glavnih pogajalcev in strokovnjak za tarif-n° področje KP. Ker je obravnavana snov 0bsežna, jo bomo objavili v več zaokroženih nadaljevanjih. 44. člen Tarifna priloga SKP za gospodarske dejavnosti določa vsebino tarifne priloge.Tarifna priloga vsebuje najmanj določilo o zneskih izhodiščnih plač, način usklajevanja z rastjo življenjskih stroškov - eska-'acijo, zneske povračil stroškov v zvezi z de-iom in znesek regresa za letni dopust. 45. člen: Plače na podlagi delovne uspešnosti V tem členu so določene splošne osnove za ugotavljanje dela plač iz naslova delovne uspešnosti. SKP za gospodarske dejavnosti ne določa vplivnost posameznih osnov, prav tako J'h tudi ne podrobneje razčlenjuje. To je povrni razumljivo glede na razvejanost dejavnosti. ”-ar je za eno dejavnost motivacijsko in stimu-ahvno, je za drugo povsem zanemarljivo. Zato Je ruzumljiva splošnost definicije delovne uspešnosti v SKP. Bistvo je, da morajo biti kriteriji za merjenje in ocenjevanje delovne uspešnosti delavcem znani pred pričetkom opravljanja dela. Določitev vplivnosti posameznih kriterijev Za merjenje delovne usešnosti pa je stvar ko-■ektivnih pogodb dejavnosti in posameznega Podjetja. ^ tem členu je določeno, da morajo merila za ugotavljanje delovne uspešnosti upoštevati uačelo, da jih morajo delavci dosegati z nor-uialnim delovnim naprezanjem in si s tem zagotoviti najmanj osnovno plačo po pogodbi o zaposlitvi. Drugače povedano, to določilo na-potuje na pripravo in sprejem realnih in v normalnih pogojih dosegljivih vnaprej postavljenih rezultatov. 46. člen Dodatki za obremenitve Osnovna plača je določena z vrednotenjem elovnega mesta. Pogoji, ki jih določajo po-' | ue obremenitve dela, niso vključeni v osnovno P ueo, zato jih je treba v skladu z določili tega c eua posebej plačevati, podatki se obračunavajo za čas, ko delavec e aP°d pogoji, zaradi katerih mu dodatki pri-aJ°' Osnova za obračun dodatkov je osnovna ca delavca oziroma ustrezna urna postavka. J opozorimo, daje urna postavka potrebna d ' ' 'zmduna višine dodatkov za čas, ko delavec docj1 zaradi katerih mu pripadajo ^ tem členu je v 4. točki dana možnost, da te v pogodbah dejavnosti oz. podjetja pri vred-e.nJu zahtevnosti delovnega mesta in z uvelja-lg jPo tipičnih delovnih mest dodatki (vsi ali sta , / vhljučijo v vrednotenje delovnega me-datk -v01 Primeru je osnovna plača za te do-obr v Vl^a> sami dodatki pa se pri mesečnem d^r.Piuč ne izkazujejo ločeno. Menimo, dod- ij P^tep smotrn, kadar so pogoji zaobračun p0-3 ].0v.stalni in ne občasni. Pri občasnem njjL JanJu pogojev za obračun dodatkov pa no ni V- Vrednotenje in vključevanje v osnov-p aco P° našem mnenju ni smotrno. 'zrač te§a člena se vsak dodatek vtr anav°d osnovne plače (osnova določena Prišfh točki tega člena) in se ugotovljeni znesek Dodam OSn°Vni plaČi' tern £je LKl za posebne obremenitve pri delu po kadar3 ^ v PopoDnski in nočni izmeni; iz^er,8? c*e*°vni proces izvaja najmanj v dveh (Urna aa znaša dodatek 10 % od osnovne plače UpoJ0^). Iz tega izhaja, da se ta dodatek da je Va tUC^'pr* turnusnem delu. Opozoriti kaže, del0 za uveljavljanje dodatka izmensko - d11? razPoreditev delovnega časa; kratne ° V deljenem delovnem času; za vsako-doH.lt°.prekinitev dela za več kot 1 uro znaša ek 15 % 0d osnovne plače; - ?a casvdežurstva 20 % od osnovne plače; _ a a°čno delo 30 % od osnovne plače; % a del° Preko polnega delovnega časa 30 d osnovne plače; Kako uporabljali tarifni del splošne kolektivne ponodbe za gospodarske delavnosti 111 la J d 11 d tu Vt/V^c-1 uiliuujuiiu ■ sklep o začasnem prenehanju stavke in za jutro naslednjega dne oklical štrajk, s ka^ terim naj bi dosegli takojšnje izplačilo avgustovskih plač, takojšen sklic nadzorneg'^ sveta in nepreklicen odstop uprave. »Glavni cilj smo dosegli: odstavili smo dirck. torja!« nam je po dogodku z zadovoljstvom sporočil Vlado Hajdinjak, predsedn1 SKEI in stavkovnega odbora v Elmi Črnuče, in kratko opisal dogodke, ki so si sled'! li po jutranjem zboru: »Najprej seje sestal nadzorni svet družbe, ki je ,pod točko 'b zamenjal,starega’ predsednika Alojza Iskro z novim -Vladom Berglezom, ,pod t0tK7«i 2’ pa odstavil dosedanjega v. d. direktorja Rakarja. Novi predsednik nadzornega Sv ‘tV, Vlado Berglez seje nato ,vrgel’ v iskanje novega direktorja in čez čas našel Andrejah Kolariča, ki je prišel iz nekega,kriznega menedžmenta’, ne vem točno, katerega^' '1 Ob 16. uri, ko seje končala ta seja, smo tudi mi prekinili stavko...« Taje bila po Hajdinjakovih besedah najboljša doslej. »Pa jih ni bilo malo: smo sc namreč ,ustavili’ že šestkrat, ker še nobene plače nismo dobili redno izplačat1 ^ Vse, razen ene, smo morali jzštrajkati’!«, nam je povedal in se mimogrede nave2^, .. « 1 • 1 I V fT' .1. . "»dn y še na prvo zahtevo zadnje stavke - izplačilo avgustovskih plač. »Teh sicer še ve jc'i[ oV' lic* v' *J ‘ L O t v 'jJC nismo dobili, a smo se zmenili, da bomo kljub temu nemoteno delali naprej. Se m® tis! bomo potrpeli; naj se novo vodstvo vpelje v svoj posel... PROTEST MEDICINSKIH SESTEI ZALEGEL? ZGOVORNI TRANSPARENTI - Najbrž se nihče ne bi rad znašel v rokah nezadovoljnih medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov... deve. Sindikat delavcev zdravstvene nege Slovenije je pred vrati ministrstva za zdravstvo ta torek »prvič v zgodovini« organiziral protestni shod, na katerem je okrog tisoč medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov odgovorne najprej opozorilo na svoj nemogoč socialni in ekonomski položaj, nato pa zahtevalo čimprejšnjo sklenitev samostojne kolektivne pogodbe za njihovo dejavnost. Kot je bilo večkrat slišati, je predlog te pogodbe že pred poldrugim letom romal na ministrstvo, kjer pa je očitno obležal v predalu. Zato je bila ena prvih in najglasnejših zahtev zborovalcev, naj se pogovori in pogajanja za sklenitev njihove kolektivne pogodbe začnejo takoj. Dodaten argument za to naj bi bil tudi v čedalje slabših razmerah v zdravstveni negi, ki so se v zadnjem času še poslabšale. Sestre so v svojih »nastopih« namreč op°z‘ le, da delajo v nerriož razmerah, da so po tri ne ^ na mesec v službi, da * otroke videvajo manj r bolnike itd. Zato da vajo vsaj pošteno p'af'| vajo vsaj pošteno p**- | svoj trud. In posebno k J tivno pogodbo, ki bo v * ___: ~ i „ urejala. »Sindikat zdravil ne nege ima fel podporo zdravnic % sindikata Fides,« s0|.J!/i ročih iz Fidesa. Sind>., zdravstva in social*1 ; a! varstva Slovenije p' povabil Sindikat ^ ___mu1 vcev zdravstvene , Slovenije k sodelfA in dopolnjevanj« P žne kolektivne po‘r ki bi jo kot skupen dlog poslali mmis r p maža zdravstvo ter „4 družino in socia ' lili števna, vendar korektna pogajanja o panožni kolektivni pogodbi 'stinstva in turizma AKO PREMOSTITI RAZHAJANJA MED čLODAJALCI IN DELOJEMALCI kr- ■■Mariboru je bila konec mi-tedna seja Združenja za in gostinstvo pri Gorski zbornici Slovenije. '''J0 je predsednik združenja , ^jt Mokrovič, na njej pa je pil* oval tudi sekretar Sindika-dJRVcev gostinstva in turiz-'°venije Ivan Jurše. Naseji do^ drugim spregovorili o t/enih razhajanjih pri usk-^ju določil kolektivne po-Pedejavnosti gostinstva in l0Na. ir, Vo ki so v prid delojemal- m 11 J* Pla^e’ manj pravic ;k>V?.r.ut Mokrovič je menil, etS'!° deloJemalci v panož orut Mokrovič je menil, ^jo delojemalci v panožni ej^bn^-111 P0oodbl preveč po- iljn°ln neživljenjsko opre-Pravice delavcev. Po V,ern mnenju so problem 1 iiJ^e Plače delavcev v go-^uinturizmuinnepre- Zitfjnne pravice Zat0 se je Inflei za višje plače, saj je to za vključevanje slo-ega gospodarstva v Ev- V.jjp- . • ... azPrava je pokazala, da večina članov združenja meni, da bi bilo potrebno v slovenskem gostinstvu in turizmu zlasti povišati plače. Mnogi so predlagali, da bi zato pravice preračunali v gotovino in za toliko povišali osnovno plačo. Sedaj nekateri zasebni delodajalci v gostinstvu in turizmu dajejo delavcem najnižje možne plače po panožni kolektivni pogodbi, poleg tega pa jim naštejejo še nekaj gotovine na roke. Tako povzročajo nelojalno konkurenco na trgu dela. Ce bi bile osnovne plače v gostinstvu in turizmu večje, se to ne bi moglo dogajati. Višje plače bi v panogo pritegnile tudi sposobne kadre in mlade ljudi. Ivan Jurše je opozoril, da so slovenski gostinci in turistični delavci s sedanjo panožno kolektivno pogodbo preživeli sedem suhih let v tej dejavnosti. Sedaj ko se turističnemu gospodarstvu obetajo boljši časi, bi bilo nesmiselno delavcem zmanjševati pravice in stokati, da ob takšni splošni kolektivni pogodbi turistična in gostinska podjetja ne morejo preživeti. Po Jur-šetovih besedah je težko od delavcev terjati, naj delajo več in z nasmeškom na obrazu, hkrati pa jim jemati pravice. Opozoril je tudi, da sta gostinstvo in turizem med vsemi gospodarskimi panogami po višini plač na 13. mestu. Zato je podprl vse, ki so se zavzeli za zvišanje plač. Ob tem pa je opozoril, da so nekateri prejemki delavcev (denimo povračilo stroškov za prevoz na delo) sedaj v panožni kolektivni pogodbi zapisani na zahtevo delodajalcev, saj jim pri takšnih izplačilih ni treba odvajati davkov in prispevkov. Jurše je spregovoril tudi o rešitvah, kjer se pogajalci delodajalcev in delojemalcev še vedno razhajajo. Različni predlogi in pogledi Tako denimo delodajalci predlagajo, naj delavec ne bi bil prerazporejen iz kraja v kraj, če je samohranilec do 7 let starega otroka, če ima otroka, motenega v telesnem in duševnem razvoju, če traja pot več kot dve uri in če bi se z razporeditvijo bistveno poslabšale razmere v delavčevi družini. Povsem neusklajeni ostajajo kriteriji za ugotavljanje presežnih delavcev. Delodajalci menijo, da so dosedanji kriteriji potrebni revizije, poleg tega pa se ne strinjajo s predlogom sindikata, naj bi odpravnine presežnim delavcem znašale najmanj 70 odstotkov povprečne plače delavca v zadnjih treh mesecih pred prenehanjem delovnega razmerja za vsako leto dela pri delodajalcu. Delodajalci predlagajo, naj se polurni odmor črta iz plačanega delovnega časa, delojemalci pa, da naj bi se najkrajši dopust povečal iz 18 na 20 delovnih dni. Delodajalci in delavci se razhajajo tudi pri odmeri dopusta na osnovi delovne dobe in za delovne pogoje ter zahtevnost dela. Delojemalci predlagajo več dni dodatkov na dopust, delodajalci pa manj. Delojemalci predlagajo, naj bi imel delavec pravico trikrat letno po en dan izkoristiti letni dopust na tisti dan, ki ga sam določi, če o tem obvesti nadrejenega najkasneje dva dni pred nastopom dopusta. Delodajalci predlagajo, naj bi imel delavec pravico samo do enega dneva takega dopusta na leto. Za delavce, ki jim bo nezakonito prenehalo delovno razmerje, predlagajo sindikati odškodnino v višini šestih povprečnih plač delavca v zadnjih treh mesecih, delodajalci pa v višini treh povprečnih plač. Delodajalci in delojemalci imajo različna stališča tudi do tega, koliko dni naj pripada delavcu za izpite, če sodeluje v organiziranem izobraževanju. Za sindikalno delo naj bi sindikalni zaupniki imeli zagotovljeno plačano eno uro letno za vsakega zaposlenega, vendar ne manj kot 50 ur letno. Predstavniki delodajalcev menijo, naj bi imeli sindikalni zaupniki zagotovljeno plačano uro letno samo za vsakega člana sindikata, vendar ne manj kot 30 ur. Do razhajanj prihaja tudi glede imunitete sindikalnih zaupnikov. ' f^ga Ju zadetku prote-l^led nw,0rovan.ja je prišel A^c-ke sestre in Viniste ne tehnike tudi f^Jaria., r,Za zdravstvo dr. ^ifjal.dg^1^- Zbranim je ^JJo za Se P°malem vsi tru-^ natn°Snejše življenje« ^jattiein Pa dodal’ >>naj mu ^ ej0 na besedo, da ima Sindikat delavcev zdravstvene nege vso podporo mi-nistrstva za zdravstvo«. Žvižgi, pa tudi precej začinjene pripombe, ki so sledili temu zagotovilu, so bili najbrž dovolj očiten znak, da mu ne verjamejo preveč. Tudi argument, da politiko zdravstvo zelo malo veljavni panožni kolektivni pogodbi so izhodiščne plače v dejavnosti gostinstva in turizma za 6,5 odstotka višje od izhodiščne plače po splošni kolektivni pogodbi. Predstavniki delojemalcev od sedanjih pravic ne želijo odstopiti. Veljavnost panožne kolektivne pogodbe sta pogajalski strani podaljšali do 30. novembra. Razprava na seji združenja je pokazala, da razlike v pogledih med delodajalci in delojemalci v gostinstvu in turizmu le niso tako velike, da jih ne bi bilo mogoče premostiti. Bistvena razlikaje le v tehniki. Delodajalci bi najraje vse delavske pravice preračunali v tolarje in jih prišteli k plači, delojemalci pa po stari ljudski modrosti »bolje vrabec v roki kot golob na strehi« očitno ne želijo izgubiti pridobljenih pravic v zameno za ne- gotovo povečanje plač (kaj če jih vlada zopet omeji z zakonom). Pred novim krogom pogajanj Na seji združenja so delodajalci dali svojim pogajalcem smernice za nadalnja pogajanja.Vse kaže, da bodo za izhodišče vendarle vzeli veljavno panožno kolektivno pogodbo, pri tem pa si prizadevali čim več pravic prišteti osnovni plači. Če bi zaradi tega nekatera gostinska in turistična podjetja morala propasti, česar so se delodajalci v preteklosti bali, po mnenju združenja ne bi bila nobena tragedija. Z jasnimi stališči se bodo predstavniki delojemalcev in delodajalcev verjetno lažje pogajali za sklenitev nove panožne kolektivne pogodbe za gostinstvo in turizem, saj se oboji strinjajo, da mora ta prispevati k hitrejšemu razvoju dejavnosti in ne nasprotno. T. K. Obresti za prepozno izplačane plače Pri splošnih določbah o plačah delodajalska stran predlaga, naj se črta določilo, ki daje delavcem pravico do zamudnih obresti, če jim delodajalec ne izplača plače do 18. v mesecu. Delojemalci pa pri tem vztrajajo. Delojemalci predlagajo, naj bi za upravičeno stavko delavci dobili nadomestilo v višini osnovne plače za največ pet delovnih dni. Delojemalci bi stavkajočim dali 70 odstotkov plače za največ štiri dni. Do razlik prihaja tudi v tistem delu kolektivne pogodbe, ki govori o jubilejnih nagradah, odpravninah in solidarnostnih pomočeh. Delojemalci predlagajo, da bi delavec imel pravico do povračila potnih stroškov za prevoz z dela in na delo v višini stroškov javnega prevoza oziroma tretjine kilometrine, medtem ko delodajalci predlagajo, naj bi delavci imeli pravico do povračila stroškov, ki ne bi smeli biti nižji od 60 odstotkov stroškov javnega prevoza. Delojemalci predlagajo še nagrade za inovacije in prejemke za mentorje. Po doslej j _____________ -- ,JJJW , ^-3 DOLG - Minister za zdravstvo dr. Marjan Jereb (levo) je zborovalcem obljubil, da 1 f<:< la olctn 0,els minar 1” sklic na številko 05. .r a udeležence, ki želijo biti nastanjeni v ^ ovljica, je to treba navesti pod ustrezno rL1 ) v prijavnici. c troški bivanja in prehrane se poravnajo v o' ia polnega penziona v dvoposteljni sobi I SIT). fatna pojasnila v zvezi s tem seminarje^, dobite pri Vandi Rešeta, na tel. št. 06 39 ali Jožici Anžel na tel. št. 061/13 t. 281 in 061/316 489. Vodja izobraževanja pri Svetu ZSS“ VANDA RESE11' . s PRIJAVNICA za izobraževalni seminar “SINDIKATIN DELAVSKO DELNIČARSTVO V GOSPODARSKIH DRUŽBAH", ki bo 11. in 12. novembra 1997 v SIC v Radovljici Ime in priimek:...................... Datum rojstva:....................... Izobrazba, stopnja izobrazbe:........ Zaposlitev, naziv in naslov družbe: . - delovno mesto...................... Član sindikata dejavnosti Slovenije: Sindikalni zaupnik: DA NE Druge funkcije v sindikatu (navedite):................................................. Član sveta delavcev: DA NE Delavski predstavnik v nadzornem svetu: DA NE (naziv in sedež družbe)................................................................ Telefonska št.: doma:............................ v službi: Opomba: Med seminarjem bo udeleženec nastanjen v SIC Radovljica: DA NE , dne V Žig in podpis odgovorne osebe- ^ o H GOSPODARIFAIF; 16. oktobra 1997 Jamstveni sklad začenja zbirati zahtevke, sindikati pa predlagajo spremembe zakona VEČ KOT DVAJSET TISOČ TERJATEV Od tega dne bo začel teči 9( dnevni rok za prijavo zahtevke delavcev, ki so bili zaradi sti čajev ali prisilnih poravnav c delo od leta 1994 dalje in I 'majo do bivših podjetij š '•^iZnnlnipnf* n rrl umuj po zacetKu nj Vega delovanja, rešeni i: Plačani že v letošnjem Pako vsaj je nedavno tega o 'jal direktor jamstveneg ada Janez Urbas. Vlada 2ačetek delovanja sklada Pravice, ki naj bi se za Vplačevati, v okviru začas ••''■oia 4a pravice i r n°v tolarjev. V predlog računa sta za letošnje 1 Je namene predvideni d ‘‘jardi, za delo sklada { bilijonov tolarjev. Na skladu pričakujej 120.000 zahtevkov za ol v'7sJV^94naprej'Kc J,, državnemu zboi . 'agali spremembe zat Umstvenem skladu, bi st 2godilo, da bo morala i Pomagati precej večjen j11 delavcev, ki so v m reh letih izgubili delo v bivših __ 1. ravnali vseh materi: VJC- Sekretarka obmo Racije ZSSS Podra . rašovec nam je po v N uitcre5 mariborski! , . v za spremembe za 1 ■ ‘n ker so s probler anili poslance vseh svojega območja, pričakujejo na območnem svetu njihovo podporo sindikalnemu predlogu, ko bo začel svojo pot skozi državnozborske valje in sita. V Zvezi svobodnih sindikatov predlagajo, naj bi zakon veljal tudi za delavce, ki zaradi nesolventnosti delodajalca izgubijo delo ne le zaradi stečajnega postopka ali prisilne poravnave, ampak tudi v drugih prejel neto 18.000 tolarjev iz jamstvenega sklada, tisti ki je delo izgubil letos, pa dobrih 40.000 tolarjev. Po mnenju sindikatov naj bi sredstva iz sklada dobili vsi delavci, ki so izgubili delo zaradi nesolventnosti delodajalca od leta 1994 dalje, ne glede na to, ali so terjatve prijavili ali ne. Zakon o jamstvenem skladu postavlja pogoj za pridobi- vnine, prej pa so lahko le plače. Zato delavci, ki so bili zaradi stečaja ob delo pred letošnjim prvim julijem, sploh niso kot terjatve prijavljali neizplačanih odpravnin ali neizkoriščenih dopustov. Za delavce, ki so ali bodo izgubili delo v prisilni poravnavi, ZSSS predlaga, naj bi poplačilo terjatev iz sredstev jamstvenega sklada ne bi bilo Samo v mariborskem industrijskem bazenu je r zadnjih treh letih izgubilo delo skoraj 14.000 ljudi, zato je morda ocena ministrstva za delo, da bo sklad prejel kakih 18.000 do 20.000 terjatev za to minulo obdobje, preskromna. Če pa bo državni zbor upošteval sindikalne predloge za spremembo zakona, bo terjatev še mnogo več. primerih. Denimo, ko se delodajalec sam odloči za prenehanje obstoja gospodarske družbe. Predlagajo tudi, naj se za delavce, ki so izgubili delo od leta 1994 dalje, denarna izplačila iz jamstvenega sklada valorizirajo oziroma določijo v odvisnosti od minimalne plače, ki velja na dan izplačila. Valorizacija izplačil ni predvidena, zato bi delavec, kije delo izgubil v začetku leta 1994, tev pravice do sredstev iz sklada, daje delavec prijavil svoje terjatve v stečajnem postopku. Kerpaje bil v začetku letošnjega julija zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji spremenjen, bi bili upravičenci do sredstev jamstvenega sklada razdeljeni v dve neenakopravni skupini. Od julija letos namreč delavci v stečajnem postopku lahko kot terjatev prijavljajo tudi neizplačane regrese in odpra- odvisno od zahtevka za varstvo pravic. »Ta pogoj je za svobodne sindikate povsem nerazumljiv,« nam je v začetku septembra, ko so v ZSSS razgrnili svoje poglede na zakon o jamstvenem skladu, razlagala Veka Krašovec. »Če so delavci uvrščeni med presežne in je tak program potrjen s sklepom sodišča, ni logično, da bi moral delavec iskati in plačati --------------------------------------------------------- te ^kon o udeležbi zaposlenih pri dobičku v državnem zboru |C j« CILJ ZAKONA VEČJE VARČEVANJE IN Vlaganje v razvoj___________ S: r/ CH 'davnemu zboruje pre-ležh -Za sPrejem zakona o ude-'Zaposlenih pri dobičku Zair P° ^'treni postopku. Ta •be °l 'I6 v tesn* zvezi s spre-^hanri zakona o davku na j,a ‘a spremembami zako- ti;|j .phodnini. Vsi trije zakoni sP9db Po.prePr'eanju vlade tWsLUdlli vareevanje, gospo-ZaD e naložbe in povečali udel Sv°yanje. Sam zakon o bi£eezhi zaposlenih pri do-zitivg na^ k’ *me^ *e en P°' učjjj6/1 makroekonomski rast ni ’ Zav'ral naj bi namreč Pravi V korLst naložb. Vlada sprej ’ je hitri postopek tr^ij e,1,anja tega zakona po-ložajj1 Zara