Fotografije s slavnostně akademije ob občinskem prazniku
Letošnji nagrajenci ' Občine Trzin
Slavnostní govornik, župan Občine Trzin Anton Perš
Lanski dobitnik zlatega priznanja Občine Trzin Tone Ipavec
Komorni godalni orkester Pro Musica s solistko
i
trgovsko podjetje d.o.o.
KOPALNIŠKA OPREMA
1236 Trzin. Ljubljanska 42. SLOVENIJA TEL /FAX: »386 (0) 61 716-385 TRGOVINA: TEL/FAX: -.386 (0) 61 716-385
PRODAJA: • KERAMIČNE PLOŠČICE, •GRANITOGRES •SANITARNA KERAMIKA •SANITARNE ARMATURE
•	KOPALNIŠKO POHIŠTVO
•	KOPALNIŠKI DODATKI
STROJNO KLJUČAVNIČARSTVO
jío&vl/šžjí
vlećne kljuke, cevna zaščita za terenska in dostavna vozila električni vitli WARN, RAMSEY
TOMAŽ KOGOVŠEK s.p. Ul. pod gozdom 37 1236 TRZIN
Delovni čas: 7-15 Tel.: (061) 724-23-67 Fax: (061) 723-23-67
feeUB
Oíiičete kíw řafcku mak dan (tudi med piazniki) l l^SKÍ^rP^ -..lazeit ofc pmedelikih!
da CMaitia
STOULIL EUWC[
Valům im na pukni'm. Ptiplavili Úl pMhfiflíi KOM Iusm iialifMtkt ipeeialUete:
lažan\e, kaneÍMi, ujdu, lamii, [estetike, pizze, »alate, sladite, pišul i« wJiwufea ui«i

^mSBSSm' Servis Trzin
Trxln, Ljubljanska 34,1*1.: 061/721 720, la»: 061/712 032 Trgovina! 061/722 777, prodaja »oilh 061/712 23«
Posebna ponudba za FOCUS AMBIENT 1,6: klima samo 22.000 SIT Posojila na položnice.
MERKUR
^^ZAVAROVALNICA
Sedež Dunajska cesta 58 1000 Ljubljana
B 061 300 54 00 1 061 136 10 92
Poslovalnica Maribor Ulica Talcev 24 2000 Maribor
2 062 226 091 1 062 229 63 50
E-mail:
info@merkur-zav.si Spletni naslov:
www.merkur-zav.si
maj v najlepšem cvetju in vihranju zastav
/
z mladosti se spominjani pesmice o prvém maju kol najlepšem dnevu, o cvetju in o vihranju zaslav. Takral se mi je res zdelo, da na prvega maja vse cveli in stru-mno koraka, saj so iz radijskih sprejemni-kov hreščale koračnice, po televiziji pa smo spremljali vojaške parade v Beogradu in drugih meslih. Bilo je ludi došli cvelja iu svežega zelenja. Bil sem še mlad, in zdelo se mi je lepo.
Tudi za letošnji maj, in lo ne le za prvi dan v mesecu, ampak kar za cei mesec, se mi zdi, da je lep, ves v cvetju in prazničen - še zlasli za Trzin. Letos so prvič zaplapolale trzinske zastave in v zgodiijem prvomajs-kem jutru je bilo slišati strumno budnico, pa vendar se mi, će izvzamem nadležni lirup molorjev v prvoniajskem jutru, zdi vse
precej bolj prijelno, človeško in domaće. Zdi se mi pametno, da je za občinski praznik izbran datum sredi meseca, ko je že narava sama bolj praznična. Zdi se mi ludi prav, da se Trzinci ob svojem prazniku zazremo v svojo zgodovino, da se spominjamo zaćetkov našega kraja in da damo vsem vedeli, da ima Trzin častitljivo tradicijo. Prav pa je tudi, da je Turistično društvo dalo pobudo za razširi-tev praznovanja Florjanove nedelje še na soboto in pripravo Florjanovega sejma. Na ta
ODSEV - glasilo Občine Trzin Glavni in odgovorni urednik:
Miro Štebe
Namestnik odgovornega urednika:
Jože Štih
Tehnićni urednik:
Emil Pevec
Urednica fotografije:
Mojca Ručigaj
Trženje:
Tone Ipavec. Jožica Valeniak
Lektoriranje (razen Uradnega vestnika): Marija Lukan
Ostali člani uredništva:
Mateja Eriulj, Urša Mandeljc, Nuia Matan, Viktorija Pećnikar - Oblak, Tanja Prelovšek Marolt, Katja Rebec, Jože Seljak, Tanja Turk
Tisk:
Marko Ravnikar s.p.. Domžale
Naklada:
1500 izvodov
Glasilo Odsev izhaja enkrat mesečno in ga dobijo brezplačno vsa gospodinjstva in podjetja v Trzinu.
Naslednja številka Odseva izzide 20. junija 2000, ! Vaše prispevke pričakujemo v uredništvu najkasneje do 5. junija na naslov: Odsev, Mengeška 9, 1236 Trzin ali na eleklronski naslov casopis_odsev@hotmail.com
ISSN 1408-4902
Po mnenju Ministrstva za kulturo Republike Slovenije St. 4I6 - 395/97 krajevni ćasopic Odsev spada med proizvode Informativnega znaćeja iz 13. točke li.'ifne Stevilke 3. za katere se plaćuje S% dívek od prometa proizvodov.
način lahko precej prispevamo k promociji našega kraja, oživljamo tradicijo in se ob tem imamo tudi lepo.
Problem pa je v tem, da je prireditev in praz-novanj že kar preveč, saj se pri organizaciji srečujemo vedno eni in isti. V Trzinu je kakili 50, mogoče 60 posameznikov, ki so pripravljeni žrtvovati svojo energijo in čas za pripravo najrazličnejših prireditev v Trzinu. Treba jim je priznati, da so sposobni, saj večino
prireditev, ki se jih lolijo, naredijo dobro, če že ne odlično. Maj so lako rekoč spre-menili v Irzinski praznični mesec, ko se ves čas kaj dogaja. Ob tem pa misel na lo, da naj bi v Trzinu živelo, ali vsaj spalo, kar kakili 4.000 prebivalccv, le vzbudi vprašanje: »Ja, kje so pa drugi?« Nekateri, lahko bi rekli, da nekaj sto, mogoče ludi več, prihajajo na trzinske prireditve, še vedno pa jih oslaja vsaj nekaj slo, ki jim za življenje v Trzinu ni mar. So bolj svetovlja-ni, bolj fini, in jim za lokalni »amaterizem« ni mar. Raje ostajajo Trzinčani, ali pa še to ne, in se vsake toliko časa priduškajo: »Uh, kakšen dolgčas! V Trzinu se nič pametne-ga ne dogaja!«
Takim ni pomoči, čeprav bi bilo življenje v našem kraju lahko ludi z njihovo pomočjo še lepše in bi se lahko v Trzinu dogajalo tudi še marsikaj »boljšega«. Tako pa zdaj vse sloni na peščici zagnancev, ki se bodo konec maja oziroma v juniju krepko oddah-nili. Lelošnje prireditve v časl trzinskega praznika se bodo po prvem junijskem koncu tedna iztekle, a takral bo že čas za pripravo drugih prireditev. Delà za liste, ki so pripravljeni kaj naredili za Trzin, ne bo zmanjkalo. Tudi v prihodnjih mesecih lahko s prizadevnim delom polepšamo in po-pestrimo življenje v Trzinu. Naj bodo tudi prihodnji meseci praznični in cvetoči!
Urednik

m
IZ VSE8INE:			
S KAKŠNIMI TEŽAVAMI SE SPOPADA OBČ/NSKA UPRAVA?			6
SVETI DUH Si JE DĚLIL KAR 49 MAT			II
TEKMOVANJA OSNOVNOŠOLCEV (FIZIKA, MATEMATIKA, ZGODOVINA)			22
VESTIČKE IZPOD ŽAROMETOV			26
KNJIGE SO SPET GORELE NA GRMADI			27
PLANINSKO DRUŠTVO PREBRODILO KRIZO			31
DRŽAVNE KMETIJSKE INTERVENCIJE (PODPORE) V LETU 2000			32
DOLŽNOSTI IN PRAVICE DRŽAVUANOV PRI VARSTVU PRED NARAVNIM! IN DRUG. NESREČAMI			33
IZ TRZINSKE CRNE KRONIKE			36
VROCA STRAN			38 -
Sprevod narodnih noš in gasilcev na Florjanovo nedeljo. (foto: Jože Seljak)		Ko hiša pogori, vsi vodo prinašajo. (Nemški)	
P
raznik je vedno dobrodošla prilož-nosl, da se ozrcmo v preleklosl in ocenimo, alí dosežki opravičujejo praznovanje, in v příhodnost, v zvezi s katero velja premisliti, kaj vse bo še Ireba postoriti, da bomo nas-lednje praznovanje pričakali še bolj zadovoljni. Občinski praznik je torej priložnost za premislek o úspěšnosti občine, in kadar razmišljamo o njeni úspěšnosti ali neúspěšnosti, v bistvu razmišljamo o smislu ustano-vitve in obstoja občine. Občina je namreč tudi po svoji ustavili vlogi in nalogah postavljena po eni strani kot temeljna in arhe-lipska demokratična ustanova in način izva-janja oblasti ljudstva in jo je po tej plati še v največji meri mogoče primerjati z antičnim polisom kot izvirno ustanovo demokracije. Po drugi strani pa bi se občina po svojem bistvu morala v največji možni meri pribli-žati idealni medčloveški skupnosti moderne dobe, v kateri arhaične oblike človeških skupnosti kot so rodovi in plemenski klani pač več nimajo nekdanje vloge oziroina de-lujejo kvečjemu še v izkrivljenih in največkat negativnih vlogah.
Zato je tako pomembno, kako občina izpol-njuje svoje naloge, ali so občani z njo zadovoljni in ali jo sprejemajo kot svojo skup-nost, na katero jih veže občutek čvrste pripadnosti. Občina Trzin obstoja in deluje drugo leto. V poldrugem letu in ob dějstvu, da je Trzin izredno hitro rastoče naselje, v katerega se je večina prebivalcev priselila v zadnjih petindvajsetih letih, seveda mlada občina še ni uspela in ni mogla doseči prej omenjene pripadnosti v tolikšni meri, kot bi si to vsi želeli. Mnogi naši občani, žal, še vedno bivajo v naši občini in v naselju Trzin nekako napol. To ni očitek, to je preprosto ugotovitev, kajti povsem razumljivo je, da vsakdo, ki se přiseli v vas ali v město, potřebuje več let, da to vas ali město sprejme
kot svoj dom, da mu začne pripadati in da se začne resnično zanimati in tudi zavzemati za kakovost bivanja v tem okolju v širšem po-menu besede in ne samo znotraj svojega stanovanja ali kvečjemu svojega vrta, ograjenega z visokim plotom, če živi v hiši. Zato vlaga naša občina, misim na Občinski svet, na ob-činsko upravo in nase kot župana, zelo veliko truda in energije v spodbujanje in podporo društvenemu in družabnemu življenju v občini, ker želi na ta način omogočiti, da se čim bolje spoznamo med seboj in ugotovimo, da smo tako staroselci kot priseljeni Trzinci vsi prijetni in v veliki večini dobro misleći Ijudje, in si moramo res vsi prizadevati za čim višjo raven kakovosti življenja v občini in kraju. Upam si reči, da je občina na tem področju uspešna, seveda predvsem po zaslugi aktivis-tov trzinskih društev, o čemer pričajo ludi številne uspešne prireditve in druge dejav-nosti, ki so bile v lánském in letošnjem lelu že organizirane v Trzinu. Tudi letos, v mese-cu maju, ki ni le mesec mladosti in Ijubezni, temveč je tudi mesec občine Trzin in še kas-neje v mesecu juniju se bodo vrstile številne prireditve, ki smo jih poimenovali s skupnim imenom »Trzinska pomlad«. Vse to predvsem z narnenom povezovanja in druženja in pa tudi z željo po zadovoljitvi potrebe obča-nov po dobrinah kulturneg in zabavnega značaja v okviru lastne občine.
Občina Trzin je v tem času, kar obstoja, sprejela uravnoteženo strategijo razvoja, ki upošteva tako željo in potrebo po nadaljnjem razvoju gospodarstva in podjetništva v občini, čeprav država občin po tej plati ne spod-buja, kakor tudi željo občanov po ohranjanju in varovanju kakovosti naravnega okolja in razvijanju infrastrukture, potrebne za rekreacijo in šport in željo po zadovoljevanju potreb na kulturnem, zdravstvenem ali sociálnem področju. V teku so pripravljalna delà za pri-dobitev kabelske televizije, ki so nekoliko zastala predvsem zaradi nepripravljenosti raz-ličnih investitorjev ozironia izvajalcev dejav-nosti, kot so telefonija ipd., da bi uskladili svoje načrle in ne bi v istem letu po dvakrat ali trikrat prekopavali trzinskih ulic in vrlov. Potekajo priprave na gradnjo prizidka k osnovni šoli, priprave na rekonstrukcijo in modernizacijo Jemčeve ulice, na dokončno asfaltiranje treh ulic v obrtno industrijski coni, na dogradnjo javne razsvetljave; počasi izboljšu-
Ce imaš prijatelja, ga obiskuj, da steže k njemu ne zarase trava.
Poljski
jemo izgled neposrednega okolja v OIC in v Mlakah, pripravljamo se na uresničitev manjših načrtov na področju športnih ig-rišč, otroških igrišč; pripravljamo odlok, ki bo omogočil oddajo koncesije za uvedbo zemeljskega plina na območju celotne občine Trzin, z državo se dogovarjamo o re-ševanju prometne zagate na Mengeški cesti in še bi lahko našteval.
Tištim občanom, ki so manj zadovoljni z Občino, bi rad pojasnil, da je obreinenje-nost uprave in vodstva občine izjemno velika. Občina Trzin res šteje uradno okrog 3.100 prebivalcev. Dejansko to število morda celo presega številko 4000. A pomembno je to, da deluje v naši občini preko 600 podjetij in podjetnikov in da mnogi od njih gradijo, dograjujejo svoje objekte, kupujejo in prodajajo zemljišča, zahtevajo komunalno opremo in predvsem seveda želijo vse doseči in narediti danes in nika-kor ne jutri. To je razumljivo. Hočem pove-dati to, da je občina ob takšni gostoti vlog, zahtev, prošenj tako rekoč zasuta z delom in povsem neprimerljiva s kakšno občino, ki ima ravno tako 3.100 prebivalcev, a v njcj deluje morda 50 ali celo manj podjetij in podjetnikov. Žal zato največkrat trpijo naši lastni nacrti in projekti, ker pač želimo ustreči stránkám. Treba pa je vendarle up-oštevati, da se na nas velikokrat obračajo tudi občani in podjetniki v zadevah, ki niso v pristojnosti občine, in ki jih občina preprosto ne more ršiti. Največkrat smo de-iežni zamer prav zaradi teh problemov.
Ne glede na zadnje stavke pa ocenjujem, da obstoja veliko več razlogov za zadovoljstvo kot za nezadovoljstvo, predvsem pa tako v občinskem svetu in v upravi občine obstojata velika želja in volja po delu in iz-boljševanju. Zato zagotavljam, da bo iz dneva v dan več razlogov za zadovoljstvo z Občino Trzin.
Trzin,
12. maj 2000
Župan Tone Peršak
Telefonske številke Občine Trzin so:
-	2e - i ©o
-	2© - 1 1 O
-	1 1 - 06Û
Elektronska posta: info@ohcina-trzin.si
majska seja občinskega sveta je bila kratka
17. redna oziroma majska seja Občinskega svela občine Trzin je bila ena najkrajših in ludi najmanj težavnih sej doslej. Ker je občinski svet sprejel že večino temeljnih pra-vilnikov in drugih dokumentov, ki so potrebni za tekoče delo občinske uprave, lahko pričakujemo, da bodo tudi prihodnje seje občinskega sveta tako tekoče in posvećene predvsem urejanju »tekočih« zadev. Ker življenje, predvsem pa država, postavljala pred občinsko vodstvo nove in nove naloge, načrle in probleme, občinski svetniki seveda tudi v prihodnje ne bodo ravno brez delà, prav gotovo pa so že opravili dobro delo in postavili solidne temelje za uspešno delovanje občine. Mogoče je prav, da se tega spomnimo tudi zdaj, ko občina praznuje svoj drugi občinski praznik. Ob sprejemanju dnevnega reda so člani sveta na eno prihodnjih sej preložili obrav-navo finančnega načrta našega glasila, na-mesto tega pa so na dnevni red uvrstili spremembe nekaterih določil v zvezi z de-lovanjem trzinskega vrtca. Med najbolj živahnimi in zanimivimi razpra-vami je bila tista, ki se je razvila ob potrje-vanju predloga Komisije za občinska priznanja o tem, kdo si je v letu 2000 to pris-lužil. Komisija sicer letos ni imela tako zah-tevnega delà kot lani, ko so přejeli kar 27 predlogov. Letos je bilo predlogov le 10 in izbor nagrajencev ni bii tako problemati-čen. Ob tem pa se postavlja vprašanje, zakaj nekatere trzinske ustanove in društva, ki imajo v svojih vrstah delovne, prizadevne in prav gotovo tudi zaslužne člane, ki bi si zagolovo zaslužili javno priznanje, na razpis za podeljevanje nagrad niso poslali svojih predlogov za nagrajence. Ali gre pri lem za skromnost, slabo organiziranost ali pa za nepozornost? Odgovor lahko najdejo
le v društvih in organizacijah samih. Člani občinskega sveta izboru nagrajencev niso oporekali, nekateri pa so opozorili, da ne bi smeli prezreti trzinske osnovne šole, ki letos praznuje 15. obletnico delovanja kot osem-letka. Poudarjali so, da je osnovna šola krepko vraščena v življenje našega kraja in njeno vodstvo in učitelji na najrazličnejše načine so-delujejo in pomagajo drugim trzinskim orga-nizacijam pri njihovih akcijah in da zna šolsko vodstvo prisluhniti težavam in zato rado daje trzinskim društvom na razpolago šolske prostore za njihove prireditve. Měnili so, da je prav, da se občina v svojem imenu in imenu trzinskih društev šoli simbolično oddolži s posebnim priznanjem.
Občinski svet je tudi potrdil stališča, ki so jih glede predlogov in pobud občanov v času javne razgrnitve in javne razprave o spremem-bah dolgoročnega načrta občine pripravili strokovnjaki. Pripomb, pobud in predlogov je bilo le 12, kot smo v Odsevu že pisali, na-našali pa so se predvsem na izbiro lokacije bodočega trzinskega pokopališča in pa na ši-ritev in preselitev nekaterih trzinskih kmetij. Vse kaže, da bomo pokopališče dobili v gozdu zahodno od naselja, glede lokacije, kamor naj bi preselili nekatere kmetije, pa je občinski svet sprejel le drugačno besedno oprede-litev izbrane lokacije. Zapisali so, da se bo Trzin širil proti vzhodu, ob podaljšku Kmeti-čeve ulice.
Popravke, za katere bi lahko rekli, da so bolj redakcijske narave, so sprejeli tudi v zvezi z vrtcem. V pravilniku o kriterijih in načinu sprejema predšolskih otrok v vrtec so črtali eno od točk, ki določajo, kateri otroci imajo prednost pri sprejemu v vrtcec, pri pravilniku o imenovanju v. d. ravnatelja vrtca pa so popravili sklep, po katerem razpis za ravnatelja vrtca razpiše Svet zavoda namesto Občinske-
ga sveta, kakor je bilo to določeno doslej. V zvezi z vrtcem je krajšo informacijo o poteku del pri urejanju dodatnih prostorov vrtca podal podžupan Valentin Kolene. Vse kaže, da zdaj delà pri urejanju dodatnih prostorov vrtca tečejo brez zapletov in da bomo novo enoto vrtca končno le dobili, čeprav verjetno z enoletno zamudo, seveda, če se ne bo spet kaj zapletlo. Na majski seji so člani občinskega sveta tudi umaknili predlog odloka o pogojih za dodelitev koncesije za oskrbo z zemeljskim plinom. Odkar so sprejeli predlog odloka, so se namreč razmere že nekoliko spreme-nile, saj so se v vodstvu občine že precej dogovarjali s sosednjimi občinami in pod-jetji, ki so pripravljene oskrbovati Trzin s plinom. Odlok so zato umaknili, da bodo za eno od prihodnjih sej pripravili ustrez-nejši predlog.
Ta mesec so prvič zaplapolale nove trzinske zastave, na majski seji pa so občinski veljaki tudi prvič odobrili dovoljenja podjet-nikom za upodabljanje občinskega grba na njihovih izdelkih. Dovoljenje sla dobila podjetje Franca Tekavca za darilne izdelke iz gline, lončevine in stekla, 1er Atelje Piramida za spominke, unikatne ure in poslovna dařila iz umetniško poslikanega lesa. Občinski svetniki so ob tem opozorili, da bi morale pristojne občinske službe paziti, da ne bi prišlo do nenadzorovane rabe ob-činskih simbolov in da morajo vsi, ki bodo na svojih izdelkih uporabljali občinski grb ali zastavo, upoštevati barve in obliko, ki je določena v odloku o občinskih simbolih.
Miro Stebe
gpEBBBSSSEEEEBEEKKBEEEBKBEESBBiES^
ODVOZ POSEBNIH ODPADKOV
Podobno kot lani, tudi letos organiziramo odvoz nevarnih odpadkov, ki bo 29. maja MED IS. IN 20. URO, na dveh lokaci j ah, in sicer:
>	na parkirišču pred trgovino mercator (med 15. in 17. uro),
►	na dvorišču občine (med 18. in 20. uro).
Poleg ostalih nevarnih odpadkov lahko přinesete tudi avtomobilske gume!
AKUMULATORJI, BATERIJE: avtomobilski in drugi akumulatorji, baterijski vložki. mini baterije, ZDRAVILA: ampule, injekcijske igle, mazila, posipi, sirupi, tablete, termometri. PESTICIDI: insekticidi, ostanki škropiv, zaščitna sredstva za rastline, BARVE, LAKI: lepila, lužila, razredčila, topila, embalaža, onesnaženi čopiči, krpe. lopatice, rokavice in druge kemikalije iz gospodinjstev.	_
OZMETIKA: pršila, čistila za lake, ličila, kozmetilne barve, laki za nohte,	Ločujemo
SVETILA: neonska in halogenska svetila, fluorescentne žarnice.	da ohranjumo!
<0*
s kaksnimi tezavami se spopada občinska
uprava?
Ob trzinskem občinskem prazniku smo slišali precej pohvalnih besed, veliko je bilo govora o uspehih, zaslugah in opravljenem delu, manj pa je bilo besed o težavah in manj prijetnih straneh delovanja naše občine, zato smo župana občine Trzin g. Antona Peršaka tokrat vprašali, s kakšnimi težavami se sreču-jejo na Občini.
Problem, ki se iz ure v uro bolj kaže, je v lem, da je naša občina izjemno dinamična. V njej je že čez 600 podjetij in podjetnikov, za razne investicije in gradnje pa se odločajo tudi drugi občani, tako da je do-gajanje na tem področju res izjemno živahno. Vse polno je gradenj, novih naložb, projektov itn. Občinska uprava je tako re-koč zasuta s t.i. tekočimi posli, tako da ji skoraj ne ostaja časa za reševanje zadev, ki jih sami želimo izpeljati. Vsak dan prihajajo na občino vloge za najrazličnejša soglasja k lokacijskim, grad-benim in drugim dovoljenjem za razne projekte. To zahteva toliko časa, da zaposleni v občinski upravi, predvsem svetoval-ci za posamezna področja, nimajo več toliko časa, da bi se lahko celovito posvetili našim nacrtom in da bi poskrbeli za njihovo ustrez-no izpeljavo.
Pri Ijudeh je pač tako, da pridejo vedno v zadnjem hipu in pričakujejo, da bo njihova vloga rešena takoj, še isti dan, čeprav je uradni rok za to 30 dni. Če se reševanje teli vlog slučajno zavleče za en teden, so zamere takoj velike. Pod takšnimi pritiski uprava daje - hočeš, nočeš prednost reše-vanju teli, bi rekel, zasebnih zadev in se zato nekatere druge stvari širšega pomena ne premikajo tako hitro, kot bi želeli.
Občina kot posrednik
Velikokrat se tudi dogaja, da prihaja do kratkih stikov med občani in izvajalci pri nekaterih investicijah v Trzinu. Investitorji ali njihovi izvajalci del se ponekod do obča-nov obnašajo zelo grobo in neprijazno. V teli primerih predstavniki Občine nastopa-mo kot posredniki in skušamo zgladiti nas-protja, uskladiti interese in doseči dogovore. Ob lem pa se je treba zavedati, da mi kot občina, potem ko snio dali potrebna soglasja za posamezne investicije in pose-ge, nimamo nobene posebne moči več. Če
je gradbeno dovoljenje že izdano, gradnje ne moremo več preprečiti. Do takšnih nesoglasij prihaja ves čas, na primer na območju T5 ali pa v zvezi s cestami. Občani nas kličejo na pomoč, mi potem sklicujemo sestanke in skušamo posredovati, vendar neke prave moči pri tem nimamo. Razumem ljudi, ki vi-dijo v Občini tistega, ki je pra dolžan posredovati. Interese ljudi skušamo zaščiti, vendar pogosto prihaja do tega, da nas investitorji enostavno ne upoštevajo. iMogoče se kaj dogovorimo in se celo kaj spremeni, vendar gre včinoma vse kmalu spet po starem. Zgodilo se je že, da smo morali celo za-groziti, da borno kakšno stvar prisiljeni ustaviti, vendar investitorji tudi te grožnje niso up-oštevali, kot bi bilo prav. Žal je strpnost investitorjev do ljudi, ki živijo v so-seščini ali na območjih, kjer delà izvajajo, zelo majhna.
Težko doseganje dogovorov
Težava, s katero se pogosto srečujemo, je tudi ta, da je z investitorji, ki delajo na območju Trzina, na splošno izjemno težko doseči dogovore v skupno dobro, pa čeprav bi navsezadnje ti dogovori koristili tudi njim samim. Tak primer je tudi naša zahteva, da se Telekom in Telemach uskladila glede pre-kopavanja Trzina ob napeljevanju kabla za telefonijo in kabelsko televizijo. Izgleda, da je konkurenční boj na področju kabelske televizije, interneta, telefonije in drugih tovrstnih uslug, ki se bo v prihod-njih lelih prav gotovo še okrepil, že zdaj tako hud, da posamični interesi prevladajo in da se enostavno ni mogoče dogovoriti niti tistega, kar bi bilo za vse racionalno. Želeli in vztrajali smo pri lem, da naj se oba izvajalca dogovorita, da bi svoje kable polagala skupaj, ta-
ko da bi bilo treba zemljišča po Trzinu prekopavati samo enkrat. Kot sem zdaj ob-veščen, dogovor ni uspel po krivdi Teleko-ma. Telemach naj bi zdaj délai samostojno naprej. Zaradi tega naj bi zdaj pripravljali podrobnější projekt in stvari e tečejo tako hitro, kot smo pričakovali. Po drugi strani pa slišimo, da se Telekom nekako mimo nas dogovarja z lastniki zemljišč. Kaže, da bodo po tem, ko bodo dobili soglasja dolo-čenega kroga, skušali na ta način prilisniti na nas, da bi popustili pri svojih zahtevah. Pričakujem, da bo na tem področju še nekaj težav.
Težave s protihrupno ograjo
Podoben problem je ludi s prolihrupno ograjo ob trzinski obvoznici. Težava je v tem, da občina ni investitor te ograje in da je ni naročila ali zahtevala. Mogoče bi lahko leta 97 ali 98, takrat ko so projekte še delali, še kaj dosegli, vendar takratna občina Domžale, pa tudi sami Ijudje, ki živijo ob zdajšnjih protihrupnih ograjah, na to, kakšna bo ograja, niso bili pozorni. Treba pa je reči, da so investitorji pri tem le naredili napako. Ljudje so takrat dajali soglasja k postavitvi protihrupne zaščite, vendar je bila takrat predstavljena drugačna, nižja in tudi prozorna ograja. Investitorji so ograjo potem spremenili, soglasodajalcev pa o tem niso obvestili. To je bila napaka investitorja, zato smo zahtevali, da naj raz-iščejo, kako je do tega prišlo. To nam lahko koristi pri zahtevah po popravkih ograje, kajti v gradbenem dovoljenju je bila za-risana drugačna ograja, kot so jo postavili zdaj. Imeli smo že sestanke s prizadetimi občani in tudi s predstavniki Družbe za ceste in Direkcije za ceste RS-a, vendarus-treznega dogovora še nismo dosegli. Zdaj snio si vzeli nekaj časa, da vsi razmislimo o najboljši možni rešitvi tega problema. Če bi občina hotela kaj spreminjati v zvezi
z ograjo, bi bilo to po podatkih, ki so nam jih posredovali, zelo težko in tudi drago. Ker pa so izvajalci naredili napako, nam to lahko koristi pri pogajanjih. Če bi občina zdaj vložila kakšna sredstva za zamenjavo ograje, bi nas kdo lahko tudi enostavno vprašal, zakaj to počnemo, saj to ni v pristojnosti občine, moram pa reči, da bi bila občina vseeno pripravljena vložiti del sredstev za izboljšanje izgleda protihrupnih og-raj. Lani, v času delovanja urbanistične deiavnice, so bili urbanisti pozorni tudi na protihrupne ograje in so predlagali tri možne rešilve. Ena je ozelenitev ograj, vendar bi verjetno trajalo nekaj let, da bi se vzpen-jalke toliko razrasle, da bi prekrile ograje, problem pa je tudi v tem, da največkrat na drugi strani ograje ni zemlje, da bi tja zasadili zelenje. Druga možnost je, da bi bila ograja prozorna, tretja možnost pa je, da ograje sploh ne bi bilo. Slednja možnost je vprašljiva, saj ograja po zakonu mora biti.
Problem Mengeške ceste
S podobnimi težavami se srečujemo pri za-gotavljanju večje varnosti Mengeške ceste. Cesia je namreč državna lastnina. Prometni režim in tudi večji del, bi rekel gradbenih zadev v zvezi s to cesto, je stvar države. Glede na to, da je omenjena cesta absolutno preobremenjena, še zlasti glede na njene dimenzije in tudi zato, ker poteka skozi naselje in ima pravzaprav značaj ulice, smo z občine že večkrat - pisno, bili pa smo tudi na sestanku z direktorjem Direkcije za ceste, zahtevali, da naj na Mengeški cesti postavijo semaforje. Direkcija nam ob tem od-govarja, da bo Mengeš-ka cesta čez dve ali tri leta, ko bo zgrajena povezovalna cesta Želodnik - Vodice, krepko razbrernenjena in da za državo ni racionalno vlagati v razbremenjevanje te ceste, ko bo potem na njej za polovico manj prometa. Mi jim seveda zatrjujemo, da to ne drži in da bo cesta močno obre-menjena tudi kasneje, saj bo še vedno iz-postavljena močnemu toku dnevne migracije proti Ljubljani in nazaj. Dokazati tega sicer ne moremo, oni pa nam kažejo študije, ki so bile narejene in naj bi potrjevale njihove trditve.
Drugi problem je v tem, da je država za letos, ne glede na to, da smo mi že lani opozarjali na problem Mengeške ceste, prora-
čun že razporedila in da za to cesto letos ni predvidenega nobenega denarja. Eni ocenjujejo, da bi lahko kaj dosegli, če bi nenehno pritiskali na državo in Direkcijo za ceste - če bi ves čas »bombardirali« pristojne z zahte-vami in grožnjami, vendar letos, ko so sredstva že razdeljena, na ta način prav gotovo ne bi dosegli ničesar. Karkoli bi v zvezi s to cesto naredili, bi to morala narediti občina sama, seveda, če bi za to dobila soglasje države.
Razmišljamo, da bi sami poskrbeii vsaj za en semafor, čeprav ocenjujemo, da sta na Mengeški vsaj dve zelo kritični točki. Ena je pri pekariji Kralj oz. v bližini občine, kjer je še zlasti nevarno ob konicah, ko hodijo otroci v šolo ali iz nje in takrat tudi starši vozijo otroke v šolo, druga takšna nevarna točka pa je pri Jan baru.
Drug problem v zvezi s to cesto pa so ploč-niki. Skušali bomo pridobiti projekte, ki so bili za ureditev pločnikov ob Mengeški cesti že narejeni - zdaj teh načrtov nimamo. Ob tem pa se spet pojavlja problem, ki je zavri gradnjo pločnikov ob tej cesti že pred leti.
Ob cesti je ponekod neposredno do ceste zasebna lastnina in bo treba za vse pose-ge pridobiti soglasja lastnikov. Kakor vem, je projekt pred leti zastal prav zato, ker niso uspeli zbrati so-glasij lastnikov. Nas-taja isti problem, kot ga poznamo v zvezi z Jemčevo cesto. Posa-mezniki enostavno ne pristanejo na posege na njihovi lastnini. Pri tem si lahko pomagani o z razlastitvijo, vendar se to lahko zavleče tudi po par let, druga možnost pa je spreminjanje in prilagajanje projekta in izdelava pločnika po posameznih delih.
Za konec še kaj bolj razveseljivega
Ob vsem tem je treba Ie reči, da se nekatere stvari v občini kljub vsemu premikajo ugod-neje. Ravno zdaj se dogovarjamo za gradnjo prvih t.i. ekoloških otokov. Pričakujemo, da bomo že jeseni dobili prve takšne otoke. Stvari ne tečejo tako hitro, kot bi mogoče nekateri pričakovali, saj je treba tudi tu dobili soglasja lastnikov in je treba za vsak otok posebej narediti manjši projekt in zbrati vso potrebno dokumentacijo, vendar se zadeve ugodno razvijajo.
Miro Štebe
NOVICE IZ © TURISTIČNEGA DRUŠTVA
IŠČEMO NAJLEPŠE UREJENE VRTOVE V TRZINU
V prejšnji številki Odseva smo poročali o akciji Turistične zveze Slovenije »Moja dežela - lepa, urejena, čista in gostoljub-na« ter o lokalnem, regijskem in držav-nem tekmovanju v urejenosti krajev. Turistično društvo ponovno vabi občane Trzina, da skupaj poiščemo najlepše ureje-ne vrtove tako ob stanovanjskih hišali kot ob gostinskih in drugih javnih objcktih. Člani Turističnega društva obljubljajo, da bodo najlepše vrtove slikali in njihove fotografije tudi objavili v Odsevu, udele-žence akcije pa bodo nagradili na eni od poznojesenskih prireditev Turističnega društva.
AKCIJA OZELENITVE IN OCVETITVE KRAJA
Poslovni sistem Mercator kot sponzor projekta Moja dežela - lepa, urejena, čista in gostoljubna se je odzval povabilu Turističnega društva in akcija za ureditev okolice trgovine Mercator v Trzinu že teče, v akciji pa sodeluje tudi okrepčevalni-ca Bor.
Sponzorji omenjenega projekta, ki imajo svoje poslovalnice v Trzinu, so tudi Slovenske železnice, Pošta Slovenije, Petrol, SKB, v okviru svojih dejavnosti pa v projektu tekmujejo tudi šole in gasilski domovi.
Turistično društvo pripravlja namestilev cvetličnih korit na dva mostova v Trzinu, ob tem pa je sodelovanje obljubilo Vrt-narstvo Hubat z Dobena. Zdaj že teče tudi akcija zasaditve okrasnega drevja in cvetja na nekaterih občinskih zemljiščih. V akciji poleg Turističnega društva sode-lujejo še občina in posamezne vrtnarije. 0 poteku akcije bomo podrobneje poročali v prihodnji številki Odseva.
PREDSTAVITEV TRZINSKIH PODJETNIKOV
Organizatorji predstavitve trzinskih podjetnikov v OIC Trzin so se odločili, da bodo prireditev přestavili na začetek oktobra. V sodelovanju z Občino, četrtnim odborom, Turističnim društvom in drugimi bodo pripravili modno revijo, pred-stavitev podjetnikov ter njihovih izdelkov in drugih storitev, tekmovanje v čišćenju oken in vrsto drugih zanimivosti. Turistično društvo pa napoveduje tudi možnost otvoritve turistično inforinativnega centra v piramidi.
dve novinarski konferenci	j
^^^ zadnjem mesecu dni smo novinarji kar dvakrat přejeli vabila za novinarsko koníerenco v Trzinu, žal pa sla bili obe dokaj slabo obiskani.
O razmerah v trzinski občini
Najprej nas je na pogovor ob občinskem prazniku, I 5. maju, povabil župan občine Trzin Anion Peršak. Z direktorico občin-ske uprave go. Polono Oorše in občinskim svelnikom in zadnjim predsednikom KS Trzin Antonom Ipavcern je župan novinar-jem představil dosežke trzinske občine v eneni letu in šlirih mesecih njenega delo-vanja, orisal pa je tudi težave, s katerimi se občina ubada. Med drugim je opozoril na vzdušje politične strpnosti v občinskem vodstvu, kar omogoča učinkovitejše in hit-rejše delo občinske uprave. Občina se je tako dokaj hitro konstituirala, zelo hitro je dosegla sporazum o delitveni bilanci z ob-čino Domžale, sprejela pa je tudi celo vrsto za življenje občine zelo pomembnih aktov, med drugim ludi strategijo razvoja občine Trzin v prihodnje. Posebej je poudaril, da se je z novo občino precej razmahnilo dru-žabno in društveno življenje v Trzinu. Župan je med večje pridobitve nove občine uvrstil nakup stare šole, v kateri zdaj ure-jajo dodatne prostore za vrtec, v zgomjih prostorih pa naj bi dobila prostor trzinska društva, občina pa sejno sobo in prostor za arhiv. Med nacrti je omenil priprave za gradnjo prizidka k osnovni šoli, nacrte za sanacijo Jemčeve ceste in gradnjo povezo-valne ceste med OIC Trzin in ostalim de-lom naselja, ureditev nekaterih ulic v OIC, nacrte za boljše bivalne pogoje v novem delu Trzina. Naštel pa je tudi celo vrsto načrtov za zagotovitev prijetnejšega in udo-bnejšega življenja v Trzinu. Med drugim je napovedal, da bo Trzin v krátkém dobil kabelsko televizijo, dejal je, da se inlenzivno pogovarjajo o sporazumu za plinifikacijo občine in da bo Trzin kmalu přešel na lo-čeno zbiranje komunalnih odpadkov. Ver-jetno bomo še letos dobili prvi t.i. ekološki otok.
Ko je govori! o težavah, pa je opozoril, da je občinska uprava precej obremenjena z delom, da se večkrat soočajo z nepoznavanjem pristojnosti občine in z nespošto-vanjem zakonitosti. Še zlasti pogoste so gradnje na črno. Težave pa so tudi v odnosu do države, saj ta občine premalo podpi-ra, zelo hitro pa tudi spreniinja pogoje za oblikovanje razvojnih načrtov, na primer za sestavo proračunov. Država se tudi zavze-
ma, da naj bi občine podpirale razvoj gospodarstva, vendar ima koristi od tega predvsem država sama.
Ob koncu konference so gostitelji novinarje seznanili tudi s prireditvami, ki v Trzinu po-tekajo v počastitev občinskega praznika.
O načrtih in težavah lokalnih skupnostih
V torek, 10. maja, je bil Trzin gostilelj 1. redne seje predsedstva Skupnosti občin Slovenije, nekdanje Stalne konference lokalnih skupnosti Slovenije. Ob tej priložnosti so pripravili novinarsko konferenco, na kateri je predsednik Skupnosti občin, mariborski župan Boris Sovič ob sodelovanju trzinskega župana Antona Peršaka predstavi! nekaj problemov, s katerimi se zdaj ubadajo. Pověda! je, da so občine zaskrbljene, ker v pred-logu novega mandatarja slovenske vlade ni kandidata za ministra za lokalno samoupravo. Skupnost občin se zato zavzema, da bi bilo področje lokalne samouprave v vladi us-trezno zastopano in da bi imeli v vladi us-Ireznega predstavnika oz. sogovornika. Menijo, da bi bilo najprimerneje, če bi v vladi obslajal resor za lokalno samoupravo, upravo in regionalizacijo. Se zlasti se zavzemajo za boljšo povezavo z ministrstvom za finance in za notranje zadeve. Zdaj pogrešajo partnerstvo med lokalnimi skupnostmi in državno upravo. Med drugim je navedel primer, ko je
državni zbor s sprejemom nacionalega sta-novanjskega programa občinam naložil obveznost, da zagotavljajo socialna stanovanja, ob tem pa je način financiranja te naloge povsem přepustil občinam. Skupnost občin Slovenije se zavzema za večjo veljavo lokalnih skupnosti pri urejanju razmer v državi, da bi ta cilj lažje dosegli, pa so se v Skupnosti tudi organizacijsko preuredili in sprejeli nov statut. Ker se slovenske občine med seboj precej razlikujejo, so oblikovali tri sekcije. V prvi so združene mestne občine, v drugi sekciji so občine, v katerih so sedeži upravnih enot, v tretji sekciji pa so ostale, večinoma manjše občine. Predsednik te sekcije je naš župan Anton Peršak, sekcijo občin s sedeži upravnih enot pa vodi Županja Domžal Cveta Zalo-kar Oražem. Vse tri sekcije so enakoprav-ne, iz vsake pa v predsedstvo Skupnosti delegirajo po 7 članov. Predsedujoči vsake sekcije je ludi podpredsednik Skupnosti občin Slovenije, tako je naš župan tudi podpredsednik omenjene Skupnosti.
Miro Stebe
Če vliješ strup v zlato posodo, zato ne bo postal nektar.
Indijski
SE 0 ZBORU, Kl JE BIL 17.4.2000
V
aprilski številki Odseva sem preb-rala nepodpisano poročilo z zbora obča-nov. V primerjavi z dolžino člankov nekaterih manj pomembnih dogodkov se mi zdi poročilo o tako pomembnem dogod-ku, kot je zbor občanov, skopo. Poleg tega pa je bil to šele drugi zbor, kar smo samostojna občina.
Tokrat je bilo informiranje o najavi zbora obsežno oziroma zadostno, vendar je bila udeležba izredno slaba. (Pisec tega sploh ne omenja).
Po mojem mnenju g. župan na jasno postavljena vprašanja ni dal ustreznih odgo-vorov. Mene je najbolj zanimala ureditev prometa na Mengeški cesti. 0. župana sem razumela, da je pri reševanju lega problema občina nemoćna, ostaja pa
možnost postavitve semaforja pri občini. Kljub temu bi želela odgovor, kaj bo občina še uredila glede varnosti prometa na Mengeški cesti (upočasnitev prometa, signalizacija, pločniki ...).
Trditev na koncu prispevka, da je »večina udeležencev zborovanja začela protestno zapuščati dvorano«, ni točna, saj je odšlo domov le manjše slevilo udeležencev. Enako velja tudi za domnevo pisca, da so odhajali zaradi Petra Kralja. Morda pa (smo) so odhajali zaradi tega, ker (smo) so na vprašanja dobili pomanjkljive odgovore. Poleg tega pa inenim, da je Peter Kralj eden redkih občanov, ki si upa za dobro kraja javno povedati tudi drugačno resnico. Ne verjamem, da nima popolnoma nič prav!
Marina Kurent - Kompara
BRALCI
letošnji trelji številki glasila ODSEV smo občani lahko přebrali, da je bil lanske-ga novembra v Trzinu ustanovljen Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, kar je vsekakor vzpodbudno, saj daje upa-nje, da se bo postopoma uredila pereca problematika varnosti prometa na celot-nern območju občine.
Pisec je v članku "(Ne)varne poti v šolo" představil prizadevanja in prve rezultate delà Sveta. Večina poli v šolo je primerno varnih, tega pa ne moremo trditi za pot v šolo po Mengeški cesti, za katero je pisec navedel le:
"Učencem, ki stanujejo ob Mengeški cesti, svetujejo, naj za pot v šolo izbe-rejo Jemčevo ulico in naj po njej hodijo v smeri prihajajočih vozil, saj ob cesti nipločnikov. Hojo po Mengeški cesti od svetujejo. "
Navedeni tekst nakazuje vso problematiko,
pa tudi nemoč Občinskega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, je pa tudi res, da je Mengeška cesta državna cesta, V tem primeru je obveznost občine, da med drugim (po 44. čl. Zakona o javnih cestah) vzdržuje:
•	javno razsvetljavo, semaforje in druge prometno signalizacijo v naselju;
•	kolesarske steže in pločnike.
Iz navedenega zakona je razumeti, da je država "lastnik" in investitor Mengeške ceste in je zato dolžna poskrbeti za ustrezno signalizacijo, prehode za pešce in pločnike.
In kako je opremljena Mengeška (državna) cesta?
•	Prehodi za pešce so: pri Kralju (na kri-žišču bivše M 10), pri občini in pri Naro-betu.
•	Pločnik na desni strani ceste (gledano v smeri proti Mengšu) je le od hišne št. 10 do št. 48; na levi strani pa od Kralja (kri-žišče bivše M 10) do hišne št. 19.
Največji problem je torej AhVgftrj' v tem, da je na Mengeš- ^^ ki cesti premalo preho-dov za pešce in da je večina ceste brez pločnika. To pomeni, da mora npr. šolar, ki stanuje na desni strani ceste v smeri proti Mengšu, pešačiti do prehoda pri gos-tilni Narobe, da lahko pride do varnejše Jemčeve ceste. Še slabša je situacija, ko gre domov, saj hodi celo v smeri prometa.
Pereča problematika glede varnosti za vse pešce in kolesarje je bila predstavljena tudi na zboru občanov dne 17. aprila. 2000.
Prizadeti občani Mengeške ceste pričaku-jemo, da bo občina z vso resnostjo pristo-pila k reševanju tega problema, kar pomeni, da bo morala stopnjevati zahteve do države, da bo le-ta čimprej pristopila k izgradnji pločnika, prehodov in signalizacije.
Stane Mesar
BR
^^reteklost je zanesljiva, zato pač, ker je ni mogoče več spreminjati. 0 njej pa vemo pogosto prav tako malo kot o příhodnosti. Zato naj mi bo dan kratek skok v pretek-lost. Na pragu drugega tisočletja po našem štetju, točneje 15. maja leta 1273, se naš kraj prvič omenja v ohranjenih pisnih doku-mentili in ta dan - 15. maj, je praznik občine Trzin.
V tej skoraj osemstoletni zgodovini našega kraja se je marsikaj spremenilo. Prvi prebi-valci so tod živeli še kol kmefje v enostav-nih hišah, toda z napredkom gradbeništva se naš kraj lahko pohvali z reprezentativními zgradbami. Zlasti v zadnjem času je Trzin vložil precejšnje napore v razvoj in nap-redek. Dokaz so sodobne stanovanjske so-seske in številne gospodarske zgradbe in lahko se pohvalimo, da smo znali vselej spretno združevati staro z novim. Prav zaradi tega se lahko naši krajani pohvalijo z visoko ravnijo življenjske kakovosti in so upravičeno zadovoljni, ker živijo v kraju, ki so mu častitljiva leta samo v ponos. S posebnim zadovoljstvom ugotavljam, da smo v našem kraju uspeli zagotoviti veliko števi-'o delovnih mest, ne da bi ob tem okrnili »aravo ali pretirano onesnažili naše okolje. n vsem >em ne moremo mimo za nas
A

pomembnega burnega leta 1998, ko smo se borili za samostojno občino. Da se izpolni želja krajanov - samostojna občina Trzin, kar se je pokazalo na referendumu, je bil tudi odraz politike strank. Še posebej je želji kra-
Podpis k sliki: Vprizade-vanju za uresnićitev sna krajanov Trzina leta 1998 je takratna Podružnica SLS Domžale povabila na pomoč takratnega ministra za lokalno samoupravo g. mag. Boža Gralenauerja, kije veliko pripomogel k ustanovitvi občine Trzin. Na sliki so od I eve proti desni: Cerar Janez, dipl. oec, Rems Edo, ing., minister za lokalno samoupravo mag. Gratenauer Božo, predsednik podružnice SLS Domžale Bregar Marko, univ. dipl. ing. str., in podpredsednik Podružnice SLS Domžale Hribar Ivan.
janov prisluhnila takratna SLS - Slovenska ljudska stranka, Podružnica Domžale.
(Bivši) predsednik Podružnice SLS Trzin Bregar Marko univ. dipl. ing. str.
POZOR!!!
Naprošamo simpatičnega, svetlolasega študenta z očali, doma iz Trzina, ki je v četrtek, 16. marca, okrog 21.15 zvečer na trzinskem bencinskem ' servisu natočil bencin v starejšo Ford Fiesto bele barve in potem peljal us-lužbenca Iz IOC Trzin do gostilne Rogovllc v Čmučah, da nujno čim prej pokliče na tel.: 031 526 954 zaradi pozabljene volanske bunke.
Tlsočkrat hvala.
praznični trzinski maj
PREDSTAVITEV OBČINE V VOLČJEM POTOKU
Že konec aprila je napovedoval, da bo letošnji maj v Trzinu res prazničen In pester. Vse skupaj se je pravzaprav začelo v arboretumu Volčji potok, kjer se je naša občina letos prvič samostojno predstavljala v sklopu cvetlične razstave Volčji potok 2000. Trzinu so prireditelji namenili prvi dan razstave - 27. april, in na zadnje se je izkazalo. da je bilo sonce prav na ta dan najbolj radodarno. Predstavitev Trzina je v največji meri izpeljalo Turistično društvo Trzin, ob tem pa so k uspe-hu predstavitve po svoje prispevali še Občina, teater Ciza-
mo. plesna skupina DPM Trzin. harmonikaša Uroš Kurent in Miha Pančur ter cela vrsta trzinskih gostincev. trgov-cev. obrtnikov in drugih posamezni-kov. Trzin so predstavljali pod sloganom: Trzin.
kjer si tradicija in příhodnost podajata roki, ki bo najverjet-neje postal stálen slogan takšnih predstavitev Trzina. Občine. ki so se predstavljale na prireditvi, so izdale posebno zloženko v kateri se je vsaka po svoje predstavila. V času trzinske predstavitve pa so obiskovalci lahko na prireditve-nem prostoru dobili tudi vse še razpoložljive prospekte in drugo pisno gradivo o Trzinu. V Odsevu smo ponosni, da so obiskovalci lahko dobili celo razmno-ženo »vročo stran« iz Odseva in nekaj še razpoložljivih šte-vilk Odseva. Obiskovalci so dokaj prid-no jemali tudi info karto Trzina in vizit-ke nekaterih trzinskih podjetnikov. Čeprav so se člani Turističnega društva trudili, da bi gostom ponudili kar največ pisnega gradiva o Trzinu. je bilo videti. da bi bilo prav. če bi Trzin končno dobil kakšen sodobnejši prospekt in zemljevid.
Prireditveni prostor je krasil velik občinski grb, ki se je prvič na tak način predstavljat širši javnosti, zraven pa seveda ni manjkal znak Turističnega društva Trzin. Na prireditvenem prostoru je bil ves dan podžupan trzinske občine g. Valentin
Kolene, ki je gostom pojasnjeval razvoj občine. možností za pod-jetnike in odgovarjal na druga vprašanja, ki jih kar ni hotelo zrna-njkati. Med vidnejšimi gosti, ki so obiskali tr-zinski prireditveni prostor je bila tudi žu-
OBISK NADŠKOFA RODETA IN SV. BIRMA
Že naslednji dan so se morali Trzinci izkazati drugače. Našo faro je namreč obiskal ljubljanski nadškof in slovenski metropolit dr. Franc Rode. Přišel je pozdravit in izprašat letošnje birmance, obisk pa je izkoristil tudi za govor birmanskim botrom, staršem birmancev in drugim ter za ustoličenje no-vega župnijskega pastoralnega sveta. Visokega gosta so neka-
panja Mestne občine Ljubljana Vika Potoč-nik. ki je ob tem deja-la. da je vesela, ko vidi kako dobro delà njihova sosednja občina, povedala pa je tudi, da sama redno spremlja, kaj se doga-ja v Trzinu.
Podžupanu Kolencu so pri sprejemanju in kratkočasenju gostov pomagali člani Turističnega društva in DPM-ja, da pa so bili boljši gostitelji pa jim je v izdatni meri na pomoč priskočila gostilna Narobe. Osebje te najbolj znane trzinske gos-tilne je obiskovalcem postreglo najrazličnejše coktaile in celo radgonsko penino. Pri nazdravljanju s penino so goste spodbujali kar lastnika gostilne Maja in Boštjan Breznik in g. Frangež iz Gornje Radgone. Razpoloženje je bilo res prijetno, saj so obiskovalci lahko okušali tudi dobrote iz Narobetove kuhinje, zraven pa so sladokusci radi segali tudi po sadnem kruhu, ki ga je spekla Rezka Zupančič in po pecivu iz pekar-ne Pečjak in přiznané trzinske slaščičarne Oger. Moški del obiskovalcev je rad posegal tudi po medici, ki jo je gostom trzinskega paviljona ponudil g. Franc Križman, da pa se kdo vse-eno ne bi dolgoča-sil so poskrbeli žonglerji in bruhal-ci ognja iz trzinskega teatra Cizamo. Da so goste zasrbele pete sta poskrbela mlada harmonikaša. Nekaj gostov je res zaplesalo, prave plesne korake pa so prikazali mladi plesalci iz plesne skupine DPM pod vodstvom ge. in g. Grad. Vzdušje je bilo prav sproščeno in veselo, k temu pa je po svoje pris-peval tudi krajši nagovor podžupana Kolenca.
Splošna ocena ob koncu predstavitve je bila. da so se Trzinci dobro odrezali.
teri pričakovali z nelagodjem, vendar je vse presenetil s svojo odprtostjo in sproščenostjo. Vprašanja. ki jih je zastavi-jal birmancem niso bila pretežka, v svojem govoru pa se politike še dotaknil ni. Prvi uradni obisk nadškofa v Trzinu bo tako ostal zapisan v zgodovino s precej lepšími črkami, kot
so se nekateri bali. Tudi birma, ki je bila dva dni zatem, v nedeljo 30. 4. je bila nadvse slavnostna in lepo pripravljena. Tudi trzinski verniki so se izkazali kot dobri gostitelji, še zlasti spodbudno pa je, da je kar 49 mladih přejelo zakra-ment sv. birme.
SVETI DUH SE JE ĐELIL KAR 49 KRAT
ob treh popoldan. Zbrali so se pred župniščem, v svečanih oblekah, vsi kot iz škatli-ce. Postavili so se v dve vrsti ter v procesiji odšli proti cerkvi, ki je bila nadvse lepo okrášená. Zahvale za okra-sitev s cvetjem gredo gospe Ivi ter tudi nekaterim staršem, ki so cerkev zloščili. V njej se je zelo bleščalo; če ne od čistih duš in lepih oblek, pa od bliskavic, ki so za vse-lej zaznamovale ta dogodek na filmske trakove. Po skoraj uri in pol dolgem obredu so sledile zahvale, nadškof in slovenski metropolit g. Franc Rode je novo izvoljenemu župnijskemu
Verjetno se vsakdo, kdor je prestopil to stopničko, še danes spomni, kako je bilo, ko je šel k sveti birmi ter přejel svetega duha. Dostikrat nam starejši ljudje obujajo spomine o tem, kako so bili oblečeni na ta svečani dan, kdo vse je bil povabljen, kje so praznovali, kako so se gostili in še in še dolgo jih lahko poslušamo.
Upam, da si bodo ta dan prav tako dobro zapomnili tudi birmanci letoš-njih šestih in sedmih razredov ter nekateri iz osmega. Bilo jih je kar devet-inštirideset. Razlogov, da jim sveta
birma ostane še dolgo v spominu, je veliko. Verjetno so se vsi prvič srečali z nadško-fom F. Rodetom. Ce ne drugače, bo ostal spomin nanj zaradi povišanega adrenalina. Vsi so bili zelo živeni, ker jim je bilo rečeno, da jih bo spraševal, in če ne bodo znali... Nadškof Rode si je v petek, 28. aprila, res vzel toliko časa, da je stopil med učence in jih spraševal, vendar ni bil tako zelo hud, kot se govori o njem. Bil je pravzaprav zelo prijeten. Končalo se je vse v naj-lepšem redu: nadškof se je vrnil k oltarju, birmanci so si oddahnili. Sledila je kar dolga pridiga birmancem 1er staršem in botrom. Moram reči, da je bila zelo življenjska in poučna, zato upam, da so si kaj od tega zapomnili. Nato so dobili od gospoda župnika dařilo - Katekizem -"debelo buklo", so verjetno rekli birmanci, ter molitvenik.
Sledil je dan premora oziroma obiski pri frizerjih, šiviljah, rezervacije kosil ter psi-hična priprava na naslednji dan. Cela ceremonija se je zgodila v nedeljo, 30. aprila,
pastoralnemu svetu osebno izro-čil listine o potrditvi izvolitve v Svet. Sledilo je še skupinsko slikanje (ki je tako zelo mučno) ter odhod domov na obilne pojedine in kar res ne srne manjkati - od-piranje razkošnih daril botrov. Tako je bila končana še ena živena vojna. Gospod župnik je že prav nujno potřeboval kakšen dan za počitek, kljub temu da ni bilo tako zelo hudo. Nadškof Rode je bil oba obiska tako dobre volje, da ljudje, ko jim pri-poveduješ, ne verjamejo. Sicer pa ... mediji povedo Ie tisto, kar je njim všeč, četudi ni res-
nica in verjetno ni prav težko (pri današnji tehnologiji) iz celega pos-netega filma izrezati Ie delček, in ravno tistega negativnega. Trzinci pa smo videli, da je čisto prijazen in spoštovanja vreden gospod. (UM)
KRESOVANJE PRBÛ PRAZNIKOM DĚLA	FLORJANÛV SEJEM IN ElORJANOVA NEOEUA
Smučarsko društvo Trzin je 30. aprila. na predvečer 1. maja na smučiš-ču v Dolgi dolini pripravilo, zdaj že tradicionalno kre-sovanje. Prizadev-ni člani društva so se tudi tokrat iz-kazali kot dobri gostitelji. Pripravili so kar lepo grmado lesa za kres, nedaleč stran pa so na ražnju vrtěli kar dva odojka. V brunarici, ki je zdaj že udobno razširjena, so prodajali pijaco, pod napuščem ob brunarici pa hrano - predvsem specialitete z žara. Obiskovalcem so namenili več miz, vendar jih je obisk kar presenetil. Po grobih ocenah je bilo včasih na prireditvenem prostoru tudi po 120 in več obisko-valcev. Nekateri so prišli za krajši čas, drugi pa so v pogovoru s prijatelji in znanci vztrajali tudi poz-no v noč. Uradno so zabavo kon-čali ob 3- uri zjutraj, vseeno pa so bili med udeleženci kresovanja tudi taki, ki so zjutraj iz Dolge doline odkorakali naravnost k Jakoví Meti na prvomajski golaž in budnico mengeške godbe. Člani smučarskega društva so v Dolgi dolini poskrbeli tudi za zabavo. Na harmoniko je gostom zaigral Jure Pestotnik. za manjše presenčenje pa je pos-krbel tudi eden od organizatorjev, ki je po zvočniku predva-jal tudi nekaj udarnih partizanskih pesmi. Obiskovalci so bili najprej presenećeni, potem pa so v strumnih taktih kimali z glavami in obujali spomine na nekdanja pra-znovanja prvega maja. Mogoče se je kdo šele takrat zamislil zakaj sploh praznujemo 1. maj. Kres se letos zagorel precej bolje kot lani in na veliko veselje otrok so se iskre dolgo dvigale visoko pod zvez-dno nebo. Bil je prijeten večer in or-ganizatorji so morali po udarniško obnoviti zaloge pijace, saj takšnega obiska niso pričakovali. Vse kaže, da se je predprvomajsko kresovanje v Dolgi dolini »prijelo« med Trzinci, še zlasti spodbudno pa je bilo, da je bilo med obiskovalci videti tudi kar dosti prebivalcev novega delà Tr-
zina. Kaže, da sto tudi tam nekateri spoznali, kje je trzinsko smučišče z bru-narico in da »stari Trzinci« v svojo družbo radi sprejmejo vse, ki so dobre volje.
Uroš Kurent in Jure Pestotnik sta zaigrala venček domaćih skladb, mladi član trzinskega KUD-a Sašo Stih je prisotne zaba-val s svojo spretnostjo pri žongliranju z vrtljivim ko-lescem giavolo, župan trzinske občine Anton Peršak pa je prireditev slavnostno odprl. Tudi on je v svojem govoru poudaril željo, da bi prireditev postala tradicionalna. Na stojnicah prvega Florjanovega sejma se je tokrat predstavilo kar 18 razstavljalcev. Svojo udeležbo sta od napovedanih preklicala le dva. dodatno pa se je s svojimi gobelini predstavila Jožefa Černigoj. Največ razstavljalcev je bilo iz Trzina in prav zanimivo je bilo pogledati stojnice. saj so bile večinoma res lepo urejene. Se zlasti veliko pozornosti je pritegnila sto-jnica gostiteljev - Turističnega društva, ki je bila urejena res simpatično. Glavno besedo pri njeni ureditvi je imela Iva Do-
Gasilsko praznovanje Florjanove nedelje ima v Trzinu že kar dolgo tradicijo, letos pa smo imeli na pobudo Turističnega društva Trzin tudi prvi Florjanov sejem, ki se je začel že v soboto, 6.5. Čeprav je Turistično društvo poskrbelo za posebno zgibanko o sejmu, ki so ga přejela praktično vsa trzinska gospodinjstva. reklamo za prireditev pa je bilo mogoče slišati tudi preko radia Hit, nena-zadnje pa smo o tem pisali tudi v Odsevu, pa so ljudje zelo pogosto zatrje-vali. da za sejem niso věděli. Ni čudno, da je bila prvi dan udeležba obisko-valcev relativno majhna. Na otvoritvi se je zbralo le
kakih deset posamezni-kov in nekaj tistih. ki so bili pripravljeni na sejmu sodelovati s svojo stojni-co. Vsi obiskovalci. ki so prihajali na sejem pa so bili presenećeni in so sejem hvalili ter zatrjevali. da mora sejem postati tradicionalen in, dabo obisk prihodnje leto na vsak način boljši. Kakor koli že, led je bil přebit. Posebej pa je treba ob tem ome-niti, da je sejmu ob rob prvič zaplapola nova trzinska zastava. Večina gostov. ki so jo prvič viděli, jo je pohvalila. Na otvoritvi prireditve je nekaj besed o delovanju društva in o sejmu spregovorila predsednica Turističnega društva Jožica Va-lenčak. o praznovanju Florjanovega praznika je krajši tekst pre-brala članica turističnega podm-ladka Sara Habat, harmonikaša
MBi&ÍS&>!Si 'enc< sa'ima iz'cu'
K-^fPygBgiS'j šnje pri urejanju BS8H podobnih stojnic Etâ . j na dobrodelnih : fe j bazarjih. ki jih pri-rejajo žene diplo-
I*	^C^tiriflMjOHřF' j macov na službo-
«P^fflP*!^	vanju v Sloveniji.
I'"	_Na stojnici so pri-
kazali nekaj dobrot znanih trzinskih gospodinj.- Ive, Rezke. Anice in Štefke. obiskovalci pa so nekatere od dobrot lahko tudi pokusili. Na stojnici so bila predstavljena tudi različna zelišča in zelenja-va, ki jo v tem času prídelujemo v Trzinu. vse skupaj pa je krasil bogat šopek travniških cvetic. Med zelenjem je pozornost pritegovala skupinica simpatičnih glinasti žabic. ki jih je izdelala znana trzinska oblikoval-ka Tatjana Hlačer. Vezenine. ki so bogato dopolnjevale aranžma pa so bile last Tince Bizjak in Ive Šuštarič. Ob stojnici je bil tudi že tradicionalen kozolček Turističnega društva s fotografijami trzinskih zanimivosti in akcij turističnega društva. Tudi tokrat ga je uredil zagnani fotograf Turističnega društva Jože Seljak, člani društva pa so na stojnici pridno beležili pripombe in predloge obiskovalcev,
HBjjj najzanimivejših stojnic
fëpj predstavljal za većino J5& obiskovalcev prijetno jL, presenečenje - pravo
_____' zinsko penino. Vinček
Trzinček je vino. ki ga je Milan přidělal na svoji vinski brajdi v Trzinu, ga ustekleni-čil in steklenice okrásil z ličnimi nalepkami. Vinčku Trzinč-ku. ki je namenjen le izbranim družbám pa so stale ob strani tudi buteljke s pravo trzinsko penino oz. prvim trzinskim šampanjcem, kot so ugotavljali opazovalci. Ob tem je bila razstavljena tudi domača grenčica in ribezovo žganje, vse v ličnih stekleničkah in tišti, ki so pijaco okusili, so morali priznati, da se Milan, ki je glavni kuhar v slovenskem parlamentu ne spozna le na hrano ampak tudi na pijaco. Milan pa je tište, ki so vrtali vanj presenetil še z enim svojim darom. V Odsevu smo že pisali, da se ukvarja tudi s pesništvom - nekaj njegovih pesmic smo tudi objavili, zdaj pa smo izvedeli.
da se tudi rad ukvarja z lesom. Vsa stojala. na katerih je predstavljal svoj meni pijač, je izdelal in okrásil sam. V les je sam tudi vžgal črke in lipové liste.
Težko bi opisali vse stojnice, saj je bilo blago na njih prava paša za oči in nemalokrat so morale roke tudi seči po denarnicah. omenimo le, da so obiskovalci na stojnicah Atel-jeja Piramida in Tomaža Pevca lahko kupili že tudi prve lesene obes-ke za ključe z novim trzinskim gr-
bom. Tomaž je na svoji stojnici ponujal še celo vrsto predmetov iz lesa od katerih se jih je večina ponašala s šaljivimi in duhovitim! napisi. Na stojnici Ateljeja Piramida pa so se med spominki iz umetniško poslikanega lesa mešale izvirno oblikovane steklenice in lončene posode podjetja Žganjekuha Bahne. Na sosednji stojnici so se ponujali okraski za lase in kozmetični preparati podjetja Fa leone. Marsikdo se je ustavil ob stojnici znanega podjetja z usnjeno galanterijo Lerota iz IOC Trzin. precej zanimanja pa je pritegovala tudi stojnica založbe Devana, ki jo vodi naš župan Anton Peršak. Med drugim je bilo na stojnici Devane mogoče kupiti tudi knjige izpod peresa g. Peršaka. Med domačimi razstavljalci moramo omeniti tudi Veroniko Habat ki je s ponosom lahko razstavi-la res lepe jopice. puloverje in druge ročno pletene izdelke. Pletenine se bile tako lepo in enakomerno izdelane. da bi nepoznavalec težko přecenil, da gre za ročno delo. Precej obiskovalcev se je ustavljalo tudi ob stojnici Marije Vehovec. ki je predstavljala raznobarvno balkonsko in okensko cvetje ter rože za vrtove in okras.
Med gosti iz drugih krajev je treba omeniti stojnico Cirile Ules iz sosednje Loke, ki je predstavljala res lepe dele obla-
čil, ki sodijo v slo- _______
vensko narodno nošo. Še zlasti lepe so bile ženske avbe in dekliške pečce. Ga. Ulesova se že dalj časa ukvarja z izdelavo narodnih noš in je na tem področju dosegla že pravo mojstrstvo. S področja ohranjanja našega narodnega izročila je bila zanimi-va tudi stojnica Cirile Šmid iz Železnikov. ki je predstavila
medene dražgoške in škofjeloške kruhke. Vsem, ki so hoteli pri-sluhniti je pokazala, kako krasi te kruhke in kakšna je razlika med dražgoškimi in škofljeloškimi kruhki. Za prijazen klepet pa so bile takoj tudi pri-
jazne gospe Krašnje. ki so obiskovalcem prikazovale. kako so včasih iz slame pletli slamnike. copate in druge izdelke. Bilo je zanimivo opazovati njihovo delo in le še redki stari Trzinci so se spominjali kako so tudi v Trzinu nekoč tako pletli kite iz slame. Omeniti moramo tudi stojnice. ki so jih pripravila nekatera trzinska društva. Svojo dejavnost sta tako skupaj predstavljala Gasilsko društvo in trzinska civilna zaščita, Športniki so bili pripravljeni na menjavo rabljene športne opreme, vendar so v glavnem vpisovali nove člane in obiskovalce vabili naj se udeležijo akcij, ki jih društvo pripravlja in pa tudi tistih dejavnosti, ki jih društvo že goji.
Ker je bilo v soboto do-poldne manj obískoval-cev. so nekateri od raz-stavljalcev svoje stojni-ce predčasno zaprli. vendar so se naslednji dan vmili. V nedeljo je bil obisk precej boljši. saj so za reklamo pos-krbeli tudi gasilci. ki so v slavnostní povorki zjutraj v sprem-stvu godbe in narodnih noš odkorakali v trzinsko cerkev k svečani maši v čast sv. Florjana. Po obredu so se vmili na prireditveni prostor in se ob zvokih godbe poveselili s svoji-mi gostitelji. trzinskimi gasilci. Prišli so gasilci iz većine so-
dneva ves čas vzorno skrbelo za zadovolje-vanje želja obiskoval-cev po pijači in hrani. Še zlasti okušen je bil golaž. ki je bil ves čas na voljo. Na prireditvenem prostoru je bilo večinoma slišati glasbo. z dobro razpoloženje otrok pa so poskrbeli z otroškim vrtiljakom. baloni in s streliščem na katerem so střelci lahko okušali srečo s streljanjem v vrtečo se tarčo. Tveganje ni bilo preveč veliko, saj je vsak zadetek prinesel nagrado.
sednjih društev in v slavnostnih uniformah smo lahko naš-teli kar okoli 120 gasilcev. kar je za 30 več. kot jih je prišlo lani. K dobrému razpoloženju je prispevala tudi gostilna Narobe. saj je lastnica Maja Breznik za izbrane goste přinesla za-boj penine. Treba pa je reči, da je osebje gostilne Narobe oba
vali k uspehu prvega Florjanovega sejma. se zlasti pa je treba omeniti sponzorje in tište, ki so prispevali največje deleže. Mednje prav gotovo sodijo Osnovna šola Trzin. podjetje za varovanje G7 Trzin. Reklamni napisi Trzin. Radio Hit Domžale. žganjekuha Bahne in gostilna Narobe Trzin. Člani športnega društva, še zlasti brata Kosmač. so prire-diteljem pomagali pri ureditvi elektične napelja-ve za igralne in gostinske naprave. Elektriko je odstopil Stane Kralj, vodo pa so dobili od Taubi centra. Posebej so se izkazali tudi gasilci. ki so pomagali pri urejanju prireditvenega prostora, člani Turističnega društva pa se zahvaljujejo tudi vsem drugim, ki so kakorkoli prispevali k uspehu prireditve.
Ob koncu Turistično društvo ugotavlja, da sploš-no zadovoljstvo vseh kaže, da je treba prireditev spremeniti v tradicionalno pomladno prireditev v našem kraju. Zavedajo pa se. da bo treba neka-tere stvari izboljšati. Predvsem bo treba prej začeti s pripravami. izboljšati obveščanje. program pa popestriti z nastopi folklornih in drugih skupin. Svoje stojnice naj bi imela tudi druga trzinska društva, poskrbeli pa naj bi tudi za glasbo v »živo«. Prireditelji bodo imeli do prihodnjega leta zadosti časa, da pomanjkljivosti odpravijo.
Spošto vani gasilci!
Eden izmed segmentov nacionalne varnosti je tudi varnost pred požari in drugimi naravnimi nesrečami. ki grozijo posamezniku ali skupini ljudi.
Ker država, kar smo tudi mi sami, nima zadosti sredstev. da bi nas varovala pred vsem i nevarnostmi, je nujna samozaščitna osveščenost nas vseh in pripravljenost. da določene nevarnosti tudi sami odvrnemo ali jih nevtrali-ziramo.
Že od nekdajje znano, da so gasilci ljudje. ki imajo naj-višjo stopnjo zavesti, da je potrebna volja in odrekanje. da se brez kakršnegakoli nadomestila - prostovoljno pripravljajo in urijo za nesebično pomoč vsakem u, ki bo njihovepomočipotreben. Zavedajo se, da samo izurjeni gasilci, v ekipi, ki je usklajena. zmorejo z največjo mero učinkovitosti pris topiti in izvesti vsako nalogo, ki je pred njimi.
To je pokazala tudi današnja sektorska va ja. da različne prepreke ne morejo zmesti usklajene ekipe, ki nalogo opravi hitro in učinkovito.
Spoštovanigasilci, s svojim ravnanjem dajete zgled tudi ostalim sokrajanom. da je sodelovanje v prostovoljnih humanitarnih enotah, tu mislim tudi na ostale enote civilne zaščite. koristno ne samo zaradi samozaščite in pomoči drugim, temveč tudi zaradi druženja in na koncu prijetnega občutka. da smo širše koristni.
Spošto vani gasilci!
Vimenu štaba za civilno zaščito vam čestitam za uspešno izvedeno vajo in vam želim, da še naprej ostanete prvi, ki boste pripravljeni pomagati soljudem v primeru kakršnekoli naravne ali druge nesreće.
Hvala!
SLAVNOSTNA AKADEMIJA V POČASTIM OBČINSKEGA PRAZNIKA
Podobno kot lani je bila tudi priprava letošnje proslave v počastitev občinskega praznika zaupana članom trzinskega KUD-a in tudi letos slavnost ni bila takšna, kot so jih običajno vajeni po drugih občinah. Mladi kudovci pač hodijo po svojih, manj utečenih poteh in treba jim je priznati, da to znajo.
videli, da bi bili gasilci požaru, če bi izbruhnil pri Nemčevih. lahko zelo hitro kos. Ni čudno, da so gasilski strokovnjaki udeležence po vaji pohvalili in da so se gasilci zatem zelo sproščeno in prijateljsko poveselili ob gostoljubnosti trzinskih kolegov.
Objavljamo govor predsednika CZ Trzin. Zorana Řinka, ki ga je imel ob koncu vaje pred zbranimi gasilci:
GASILSKA SEKTORSKA VAJA
V počastitev občinskega praznika so člani Prostovoljnega ga-silskega društva Trzin. kot je zadnja leta postalo že običaj,
pripravili gasilsko sektorsko vajo. Razen red-kih izbrancev so gasilci vedeli le za dan in približen čas. vse drugo pa so izvedeli v petek. 12. maja, nekaj po 15. uri, ko so se oglasile
gasilske sirene. Ogenj naj bi izbruhnil v hiši Nemčevih, ki živijo na drugi straní železniške proge, v bližini trzinske pli-narne. Načrtovalci akcije so omenjeno hišo izbrali, ker je so-razmerno osamljena in tudi oddaljena od komunalnih vo-dov. V bližini je sicer en hidrant. vendar bi bilo treba v
primeru večje-ga požara vodo »potegniti« tudi iz skoraj pol kilometra odd-aljene Pšate. Kot se spodobi. so na prizo-
rišče prvi pridrveli domači, trzinski gasilci, treba pa je priznati, da tudi drugi niso prav dosti zaostajali. Vodje akcije so razdelili naloge. Ena skupina je takoj začela gasiti z vodo, ki so jo pripeljali s seboj. in z vodo iz hidranta, druge skupine pa so se hitro razporedile vzdolž smeri proti Pšati in začele sestavljati cevovod gasilskih cevi. po katerih je kmalu pritekla voda tudi iz oddaljene Pšate. Da bi bila naloga še težja. so morali člani posebne skupine s kisikovimi maskami na gla-vah splezati na balkon in »vdreti« v hišo. da so prišli do »ža-rišča« požara.
V akciji je sodelovalo kakih 90 gasilcev, ki so na kraj »nesreće« prihiteli kar s 15 gasilskimi avtomobili. Vsi udeleženci vaje so svoje delo hitro in zelo usklajeno opravljali, tako da je akcija potěkala zelo gladko in brez težav. Že laiki so lahko
Lani so nas preseneti-li s prvim dokumentarnim filmom o Trzinu in z recitacijo del trzinskih avtorjev, tokrat pa so pred slavnostno občinstvo povabili kar komorni godalni orkester Pro mušica z umetniškim vodjem in dirigentom Aleksandrom Spasićem in solistkama - mezzosopranistko Irene Yebuah in njeno sestro dvojčico Leticio Yebuah na tolkalih. Klasične sinfonične glasbe na trzinskih proslavah doslej nismo poslušali prav dostikrat, prav tako pa tudi ni prav pogosta na občinskih slavjih sosednjih občin. vendar je dal tokratni nastop mojstrov godal priredit-vi v Trzinu posebno žlahtnost in slavnostní pečat. Čeprav marsikdo izmed publike ni pričakoval takšne glasbe, so bili umetniki deležni precejšnjega aplavza. saj so poslušalce prevzeli s svojo iskrivostjo, čistostjo zvokov in uigranostjo. K zadovoljstvu publike je prav gotovo prispeval tudi izbor skladb. ki so jih izvedli. Še zlasti je navdušila pevka Irene Yebuah z res iz-rednim dosegom svojega glasu, ko je zapela Ave Mario Franza Shuberta. Ob takem repertoarju so člani KUD pos-krbeli še za drugo presenečenje. Na proslavi so recitirali besedila popevk. ki jih vsak dan slišimo v sodobni zabavni glasbi. Besedila so podajali tako doživeto in po pravilih najboljše šole gledališkega podajanja, da si marsikdo iz občinstva ni bil na jasnem, kakšno poezijo posluša. Vse skupaj, izbrana delà klasične simfonične glasbe in tako dovršeno recitirana besedila skladb sodobnega življenja, se je zlilo v posrečeno celoto, ki je simbolizirala nasprotja človeškega bivanja in ust-varjanja. Program, ki smo mu bili priče, je bil res nekaj posebnega. vendar je občinstvo pritegnil in nav-dušil.
Na akademiji sta bila tokrat kar dva slavnostna govornika. Uvodni govor je imel župan občine Trzin g. Anton Peršak, ki je spregovoril o pomenu praznika, o dosežkih občine in življenju v njej, poudaril pa je tudi pomen delà in prizadevanj Ietošnjih nagrajencev. Drugi slavnostní govornik pa je bil lanski dobitnik zlatega priznanja občine Trzin. g. Anton Ipa-vec. V svojem nastopu je dejal:
Ljudje si vzamemo vse premalo časa za razmislek o svojem življenju in odnosu do soljudi. Redkokdaj pomislimo. kako kratek hip je eno človeško življenje v razvoju člove štva in kako hitro mine čas od rojstva do smrti. V tem času po većini marljivo delamo, skrbimo za družino in že malo manj mislimo na svoje sosede. soobčane. njihova hotenja in potrebe.
Pa vendar so med nami tudi taki. ki s svojim delom in hotenji presegajo vsakdan. in jim ni vse en o, kako živimo, in ki s svojim del ova nje m bogatijo naše skupno življenje. Zgodi se. da njihovega delà ne opažamo kot nekaj posebnega. in se nam včasih dozdeva kar samo po sebi umev-
no. Sprašujemo se. kaj žene te ljudi, da poleg svojega osebnega delà najdejo čas tudi za delo. ki je v dobrobit širšemu krogu ljudi, svojih soobčanom. Ne mislijo na izgubljeni čas in trud, čeprav so ga nemalokrat odtegnili svojim najbližjim. In kar nekaj je takih, ki ponavadi skromno, neopaženo, a zelo delavno živijo med námi. Tudi današnji prejemniki občinskih prizna nj in nagrad so med njimi. Naša mlada občina se je že na samem začetku odločila, da poišče te ljudi in jim da skromno priznanje za njihovo dolgoletno delo in nagrade za izjemno delo v sedanjosti. Dvomiti o tem, ali to zaslužijo ali ne. bi bilo pra v nepošteno, saj so prejemniki skrbno izbrani na predloge posameznikov in društev. v katerih delajo. Zato. drage Trzinke in Trzinci, se veselimo z njimi, s svojim poštenim odobravanjem jim dajmo tudi mi priznanje, kijim gre. Prepričan sem. da bo spoštovanje, ki jim ga bomo izrazili, vzpodbuda njim in še mnogim, kijim ni mar samo materialnih dobrin. ampak želijo svoje znanje in delo prispevati za naš boljši skupni jutri. Iskrene čestitke in zahvala vsem današnjim slavljencem.
Letošnja občinska priznanja, ki jih je podělil župan občine
Anton Peršak, so přejeli:
Zlato nagrado je prejel Ivko Ručigaj.
Srebrni nagradi sta připadli Adi Lovše Mušič in Antonu Škr-
lepu. bronaste nagrade pa so přejeli: Liljana Smrekar, Jože
Kajfež in Tomaž Dane.
Letošnji denarni nagradi sta přejela Urša Mandeljc in Vladimir Nadj. posebno priznanje pa je ob 15. obletnici delo-vanja přejela tudi Osnovna šola Trzin.
Uradne obruzložilve izbora iiugrajencev: Zlata nagrada - Ivko Ručigaj: Svoje življenje je posvětil igralstvu in gasilstvu. Svojo prvo vlogo je odigral že leta 1945. skupaj pa jih je odigral več kot sedemdeset. Njegov igralski talent so cenili tudi izven meja naše občine, še posebej pa se ga radi spomin-jajo v Mengšu in Škocjanu, Omenimo naj. da je poleg 284 nastopov na odrskih des-kah odigral tudi nekaj manjših vlog v fílmih. Več kot dvajset let je bil predsednik Kulturno-umetniškega društva Franc Kotar, in za svoje delo je prejel več priznanj. V gasilsko organizacijo je vstopil že leta 1955, vseskozi pa se je dodatno izobraževal, kar dokazujejo trije opravljeni tečaji za strojnika, tečaj izprašanega gasilca in tečaj sodnika, Zaradi vestnosti in požrtvo-valnosti mu je bila kar třikrát zaupana zahtev-na naloga poveljnika Prostovoljnega gasil-skega društva Trzin. Za svoj trud je bil več-krat nagrajen s priz-nanji. med katerimi je treba še posebej ome-niti leto 1988, ko je bil
imenovan za častnega člana in častnega poveljnika Prosto-voljnega gasilskega društva Trzin.
Ivko Ručigaj od leta 1956 sodeluje tudi v trzinskem cerkve-nem pevskem zboru.
Srebrni nagradi:
Ada Lovše Mušič - Od leta 1971 sodeluje v KUD Franc Kotar, bodisi kot igral-ka ali članica upravnoga in nadzornega odbora. Več let je bila članica odbora Zveze kulturnih organizacij Domžale. Za svoje delo na področju kulture je přejela več priznanj: priznanje ZKO Domžale, Kersnikovo bronasto plaketo, leta 1990 pa tudi priznanje OF sloven-skega naroda.
Njeno delo je vtkáno v zavarovalništvo. dva mandata je bila članica republiške-ga odbora sindikata obrtnih delavcev Slovenije, vseskozi pa je bila tudi v odboru osnovne šole. Leta 1987 je sprejela město tajnika Zveze borcev NOV Trzin.
Denarni nagradi:
Urša Mandeljc - Mladosti navkljub je kot igralka, še posebej kot režiserka in mentorica mladim, sodelovala v zavidljivem šte-vilu gledaliških představ. Še posebej je treba omeniti avtorstvo šestih zaporednih představ za Miklavža in treh za materinski dan, ta čas pa pripravlja nov projekt: Ča-rovnika iz Oza.
Anton Škrlep - je eden najboljših slovenskih triatloncev. Poleg drugih odličnih re-zultatov mu je lansko leto uspel največji podvig na dosedanji športni potí - uvrstil se je na svetovno prvenstvo triatloncev na Havajih, kjer je dosegel viđen rezultat in ponesel ime našega kraja v svet.
Bronaste nagrade:
Jože Kajfež - H gasilcem je pristopil leta 1984 in tudi on se stalno izobražuje, saj je opravil tečaje izprašanega gasilca, nižjega gasilskega častnika, nosilca izolirnega gasil-nega aparata, končuje pa tudi tečaj za bol-ničarja. Od leta 1993 je član upravnega odbora Prostovoljnega gasilskega društva Trzin. od leta 1998 pa opravlja odgovorno na-logo predsednika.
Lilijana Smrekar - Že dvajset let skrbi za organizirano teden-sko vođenje telovadbe žensk v Osnovni šoli Trzin in s tem v mnogočem pripomore k bolj zdravému življenju in prepreče-vanju bolezni. izboljšanju teles-ne in psihične kondicije in ka-kovosti življenja žensk Trzina nasploh.
Tomaž Dane - H gasilcem je pristopil leta 1984, ponaša pa se s svojo aktivnostjo, saj se redno izobražuje. Opravil je že tečaje izprašanega gasilca, nižjega gasilskega častnika in nosilca izolirnega gasilskega aparata. Od leta 1998 vzgaja šolske otroke na področju gasilstva. Njegovo delo je že obrodilo zavidanja vredne rezultate. Za svoj trud je že dobil občinsko gasilsko priznanje. Aktiven pa je tudi v športnem in smučarskem društvu.
Posebna nagrada
Osnovna šola Trzin je
vedno predstavljala sre-dišče kraja, Trzincem pa je vedno nudila svoje prostore, in to praviloma brezplačno. V letošnjem letu praznuje petnajstlet-nico delovanja kot osem-letka.
Naši sotrudnici Urši Mandeljc iskreno čestilamo za občinsko priznanje. Prepričani smo, da je nagrada prišla v prave roke in da si Urša s svojo neutrudnostjo zasluži še kaj več. Hkrati pa smo ponosni, da ima uredništvo Odseva v svojih vrstah med vsemi trzinskimi or-ganizacijami največ takih, ki so přejeli občinska priznanja. Saj se ve, župan nas podkupuje!
y t	, /	Uredništvo Odseva
Vladimir Nadj - Je eden pobudnikov oživitve Športnega
društva Trzin, kjer je aktiven na več področjih: košarki, nogometu in še posebej šahu. Več let je bil mentor ša-hovskega krožka na Osnovni šoli Trzin. leta 1997 je vodil mlado šahovsko reprezen-tanco na evropskem prvenstvu v Estoniji. Sedaj vodi mlade šahiste Športnega društva Napredek. Pod njegovim vodstvom pa v Trzinu vsak teden potekajo redni hitropotezni turnirji starejših članov.
OTROŠKA OLIMPIADA
Tako kakovostne otroške olimpiade, kot sta jo letos pripravila Športno društvo Trzin in trzinski vrtec Žabica v Trzinu. še ni bilo. Organizatorjem je šlo na roko tudi vreme. saj ni bilo tako vroče kot prejšnje dni. nekoliko pa je ponagajala neusklajenost načrtov, saj so hkrati kot otroška olimpiada v
osnovni šoli po-tekale prireditve ob dnevu odpr-tih vrat OŠ Trzin. Upamo. da bodo organiza-torji v prihodnje le znali najti skupen jezik, saj je verjetno vsem do tega, da bi si
njihove prireditve ogledalo kar največ ljudi.
Tokratna olimpiada je izgledala zelo uradno, saj so malčki najprej po atletski stezi do mesta, ki bi mu lahko rekli oder, přinesli olimpijsko zastavo,
IV. OTROŠKA
v
/ lani Športnega društva Trzin smo ^L^ tudi letos s pomočjo vrtca Žabica Trzin pripravili že IV. otroško olimpiado Žabica Trzin 2000.
Po vseh pripravah na prireditev, ki so se začele že v zgodnjih urah tistega dne, so se okrog 9.30 ure začeli zbirati na ploščadi pred OŠ Trzin prvi tekmovalci in njihovi
starši.
Tokrat se je otroška olimpiada začela drugače kot prejšnja leta. Ob spremljavi koračnice - Naša četica koraka in na čelu s slovensko, občinsko in olimpijsko zastavo so tekmovalci Čebelice Polžki, Zajčki ... naredili predstavitveni krog. Ko so se tekmovalci postavili v vrsto, je častni krog po atletski stezi pretekel Tone Škrlep z
OLIMPIADA ŽABICA TRZIN 2000
olimpijskim ognjem. Na cilju je olimpijski ogenj s Tonetovo pomočjo prižgal Tim Podlogar, Rok Mioč pa je v imenu tekmovalcev-športnikov povedal, da bodo tekmovali v športnem duhu. Olimpiado je odprl župan Anton Peršak, ki je vsem zaželel veliko športne sreće. K slavnostnemu vzdušju so prispevali še Domžalski rogisti, ki so zaigrali na svoje rogove, in otroška olimpiada se je začela.
Na pripravijenem poligonu so se otroci raz-vrstili po skupinah, ki so jih vodile vzgojitelji-ce iz vrtca Žabica Trzin, skupina predstavnic splošne telovadbe, ki jo vodi Lilijana Smrekar in predstavniki podjetja Leštan <£ Leštan d.o.o. Predsednik SD Trzin Janez, ki je vodil prireditev, pa je otroke usmerjal po poligonu. Metali so na koš, skakali čez ovire, pre-
izkusili so se tudi v aerobiki, z žogami so vozili slalom in še in še. Na koncu so bili vsi zmagovalci otroške olimpiade. Za nagrado so dobili medalje. Ker so bili otroci po napornem tekmovanju utrujeni in lačni, so jim vzgojiteljice razdelile sladki program sponzorja Žilo Ljubljana in sokove iz Fruc-tala. Nato pa je sledil zabavni program z Romano Kranjčan. Otroci so splezali k Romani na oder, veliko jih je bilo tudi okrog odra, in skupaj z Romano so tudi zapeli. Pozabili pa nismo niti na starše, ki so se poměřili med seboj v zabavnih igrah. Tek-movalo je osem marnic in štirinajst očkov. Tri najboljše trije mamice in očije so nagradili sponzorji: Pizzerije Pavovec in Boun Piato ter žganjekuha Bahně. Po končanem tekmovanju smo poskrbeii tudi, da udeleženci niso bili žejni in lačni.
spremljale pa sta jo še slovenska in nova trzinska zastava. Domžalski rogisti so iz svojih glasbil izvabili glasove, ki so spominjali na slavnostně zvoke fanfar na otvoritvah pravih olimpiad. Trzinski »železni mož« Anton Škrlep je na igrišče prinesel bak-lo »olimpijskega« ognja in skupaj s predstavnikom mladih »tekmoval-cev« prižgal »olimpijski ogenj«, drugi predstavnik malčkov je slavnostno zaprisegel, sledil pa je še otvoritveni govor župana občine Trzin, Antona Peršaka. Vse je bilo na moč imenitno in uradno, še nikoli pa tudi ni bilo tako kakovostnih igral in zanimivih tekmovalnih nalog, ki so jih morali izpolnjevati malčki. Povrhu je svoje k prireditvi přidala še Romana Kranjčar, ki je bila res prisrčna in ravno prava pevka za takšno prireditev. Malčki so bili na koncu nagrajeni z lešeními kolajnami. sokovi in sladkarija-mi, nagrade pa so čakale tudi mamice in očije, ki so se upali pomeriti v šaljivih igricah, Seveda ni manjkal niti vrtiljak, sladkorna pena, kokice, baloni, ćevapčići in druge dobrote. Iz steklenic pa se je smejalo tudi pivo za očke in sploh so si bili udeleženci edini, da si takšnih olimpiad še želimo.
Postregli smo z osvežilno pijačo ter pekli čevapčiče in hrenovke. Na priredit« pa seveda ni nianjkal otroški vrtiljak, očki in mamice so morali tudi kar pogosto odpirati denarnice za sladko peno in kokice, nemalo otrok pa se je navdušilo za pisane balone. Kdor je tvegal, se je lahko poměřil celo
v streljanju z zračno puško v vrteče se kolo. Zgrešiti se ni dalo, saj je vsak zadetek zadel. Možnosti za zabavo je bilo kar precej. Športniki se zahvaljujemo podjetju LeštancS Leštan d.o.o., ki je priskrbelo igrala za vaje in s svojo skupino pomagalo pri animaciji, pizzerijama Pavovec in Boun Piato iz Meng-ša ter žganjekuhi Bahne iz Trzina za nagrade, s katerimi smo nagradili starše, podjetju Žito d.d., Rampeku d.o.o., Algoji d.o.o., Fructalu, Občini Trzin, Elektroinstalaciji Ur-banija Rova in Elektroinstalaciji EL-ŽI-KO Žiga Kosmač s.p., ki vedno skrbi za elektrifikacijo.
Posebno pa se zahvaljujemo Tonetu Škrlepu za otvoritveni tek z olimpijskim ognjem in ro-gistom iz Domažal.
Nasvidenje prihodnjc leto!
REZULTATI TEKMOVANJA STARŠEV: Očki
1.	Tomaž Kogovšek
2.	Gorazd Završnik
3.	Edi Jerak Mamice
1.	Milena Zorman
2.	Jana Pibernik
3.	Simona Košak
Tanja Prelovšek Maroll
DAN ODPRTIH VRAT
PRVO SVETO OBHÁJILO
K slavnostnemu razpoloženju v Trzinu je svoj ton letos med trzinskimi verniki ves čas praznovanja občinskega praznika dajala tudi cerkev. Ena od sklepnih prireditev v dolgi vrsti prazničnih dogodkov je bilo prvo sveto obhájilo, ki ga je v nedeljo. 14. t. m., přejelo 19 prvoobhajancev. Tudi to slavje so trzinski verniki. predvsem starši prvoobhajancev in člani cerkvenega pastoralnega sveta ob pomoči g. župnika Pavla Krta, zgledno pripravili. Malčke so že dalj časa pripravljali na slavnostni dogodek. Pri věrouku so se seznanili s pomenom svetega obhajila in z drugimi verskimi skrivnostmi. starši pa so poskrbeli za njihova praznična oblačila in za slavnostni izgled cerkve in župnišča. Deklice v dolgih belih oblekicah so bile nadvse prisrčne in lepe, fantje. nekateri so bili prvič oblečeni v slavnostně obleke, so se nerodno prestopali in v rokah stiskali svoje sveče, očki in drugi sorodniki pa so hiteli pritiskati na sprožilce fotoaparatov in kamer. Marsikateri mamici se je v očeh zaiskrila solzica veselja. Vsi a so radi prisluhnili veselím melodijam s cerkvenega kora, kjer so mladí pěvci peli ob spremljavi kitare, slišati pa je bilo tudi violino. Vse je minilo v prisrčnem vzdušju in verjetno si bodo prvoobhajanci za vse življenje zapomnili. kako je bilo. ko so prvič s hostijo přejeli Kristusa.
Letošnji dan se je skrčil na dopoldne, vendar je bilo vseeno zanimivo in vredno obiska. Otroci so pod budnimi očmi svojih učiteljic in mentorjev že dalj časa pripravljali vse, kar so prikazali obiskovalcem ob dnevu odprtih vrat. Tokrat je imela prireditev. ki je sicer nosila naslov Nekaj je v zraku, prav-
zaprav več podtem. Učenci najnižjih razredov so se posebej posvetili pomladi. S svojimi pris-pevki so opozorili na dve razlíčni podobí pomladi - na pomladno cvetenje in veselje, po drugi strani pa so opozorili na pomladno pospravljanje in onesnaževanje narave. V višjih razredih so se tokrat odločili za predstavitev ene najmanj poznaníh slovenskih pokrajin - Koroške. Deželico pod Peco so osvětlili iz številnih zornih kotov, največkrat pa so za vodilo
vzeli delo in življenje koroškega pi-satelja Prežihovega Voranca. Kot vsako leto pa so se tudi letos posebej potrudili tudi člani posameznih krožkov in interesnih dejavnosti, saj so vsí prikazali svoje delo in dosež-ke. Obiskovalce Dneva odprtih vrat so pozdravili tudi Kalčki - glasilo, ki ga vsako leto izdajo učenci trzinske sole. Letos so se v svojih prispevkih v celoti posvetili Trzinu. njegovim ljudem in njegovi zgodovini.
LETOŠNJI DOBITNIK ZLATE NAGRADE OBČINE TRZIN ivko ručigaj: rad imam trzin
b lanski pode-litvi občinskih priz-nanj je bilo kar ne-kajkrat slišati, da so tišti, ki so podelje-vali nagrade, na Romsovega Ivka pozabili, in da bi moral ludi on dobiti nagrado. Letos je Ivko Ručigaj, po domače Romsov Ivko, le přejel priznanje in to najvišje - zlato. Većina tistih, ki ga poznajo in vedo, kako zag-nano je že od mladosti deloval na kultur-nem, gasilskem in številnih drugih področ-jili družabnega življenja v Trzinu, meni, da je šla nagrada v prave roke. Ivko nam je zaupal, da je počašćen in da je bil tudi kar malo presenećen. Ko pa se zamisli nad svojim preteklim delom, se zasměji in pravi, da je lepo, če so tudi drugi pokazali, da znajo ceniti njegova prizadevanja pri ga-silcih, kulturnikih in drugod. »Ja, tega je bilo kar dosti! Precej časa in truda sem porabil za vse te stvari. Ne samo za gasilce in kulturni-ke, tudi pri pevcih na koru že kar nekaj časa pojem, sodeloval pa sem tudi pri najrazličnejših drugih pros-tovoljnih akcijah. Navsezad-nje delam zdaj pri turistih. Tudi tam smo aktivni, na primer ko smo pripravljali za Florjanovo nedeljo, pa tudi to, da sem obnovil Jefačenkovo obcestno znamenje, se mi ne zdi kar tako,« pravi in še doda, da mu delà za Trzin ni bilo nikoli žal. »Prijel sem tam, kjer je bilo treba. Ne morem reći, kje sem se bolj razdajal, za gasilce ali pa za kulturnike; prijel sem pač tam, kjer so me potřebovali!«
Dolg seznam gledaliških vlog
Ivku je bilo delo za prosvetno in kulturno društvo tako rekoč v krvi. Položeno mu je bilo že v zibel, saj sta bila oba njegova starša, tako oče kot mama, znana trzinska gledališčnika, ki sta se ob nastopanju na trzinskem odru celo navezala drug na dru-gega. Oba sla bila tudi pevca na koru. Mati Marjanca je bila več desetletletij gonilna sila trzinskili kultumikov, med drugim je bila knjižničarka, zrežirala pa je tudi kar 50 iger. Sploh je bila po mamini strani vsa
rodbina kulturniško navdahnjena. Njegova strica Slavko in Stanko Sicherl sta v Trzinu odigrala pomembno vlogo v prvem obdobju trzinskega kulturnega društva in pevskega zbora. Med Ivkovimi predniki pa je celo znani kamniški slikar Matija Koželj. Ker se je doma dogajalo precej kulturniške-ga, je bilo kar nekako naravno, da je tudi Ivko zašel med trzinske igralce in pevce. Svojo prvo vlogo je odigral takoj po vojni, ko so tr-zinski gledališčniki imeli prve predstave še v baraki, ki je ostala za nemškimi vojaki v trzinskem kamnolomu. Kulturni dom je bil tak-rat namreč požgan, zato so si pomagali, ka-kor so vedeli in znali. Ivko se tistih časov rad spominja, hrani pa tudi knjižico, v katero si zapisuje vse predslave, pri katerih je sodeloval. Ko sva listala po knjižici, sva naštela več kot 70 vlog in kar 284 nastopov v predsta-vah. Če k temu prištejemo še vse vaje in priprave, je Ivko za vse skupaj, kar je počel v in za gledališ-če, porabil verjetno kar nekaj let. Med najljubše uvršča vlogo Iztoka v igri Pod svobod-nim soncem, duhovnika v Cankarjevih Hlapcih, tete v Čarlijevi teti, Andreja v igri Za pravdo in srce, pa vlogo v Desetem bratu .,. Sploh se rad spominja večine vlog; pravi, da mu je vsaka nekaj dala. Praktično na vsa-ko ga vežejo drugačni spomi-ni, nekatera besedila pa še zdaj zna skoraj v celoti na pamet. Večkrat je nastopal tudi za gledališča sosednjih krajev,
predvsem za mengeško in gledališče v Škoc-janu, kar sedemnajstkrat pa se je poskusil tudi kol režiser. Za seboj ima tudi nekaj nastopov v slovenskih celovečernih filmih. Kot statist je tako nastopal v filmih Praznovanje pomladi, Idealist, Za konec tedna, Vrnitev in Ljubezen Blanke Kolak. Ob vsem tem je bil tudi kar 20 let predsednik trzinskega kulturnega društva. Za svoje kulturniško delovanje
je prejel več vidnih nagrad, med drugim Linhartovo, Kersnikovo, priznanja Zveze kulturnih organizacij Domžale in druge. Leta 1956 ga je oče pripeljal med pevce trzinskega pevskega zbora, takratni zboro-vodja Marko Jernej pa ga je takoj povabil, da se pridruži še pevcem na koru trzinske cerkve; tam Ivko poje še zdaj.
Bogati spomini tudi na gasilska leta
Že eno leto pred tem se je včlanil med gasilce in kaj kmalu so mu zaupali najodgov-ornejše naloge. Celih 15 let je bil poveljnik društva, zdaj pa je društveni častni poveljnik. Funkcija gasilskega poveljnika je bolj operativna, zalo je moral kar aktivno sode-lovali pri delu društva, predvsem pa na va-jah, tekrnovanjih in na samih rcševalnih akcijah. Tudi na delo pri gasilcih Ivka veže precej spominov, ki jih rad obuja, gasilci pa so mu v priznanje in zahvalo podělili vrsto najvišjih gasilskih priznanj. Ivko se ni nikoli vključeval v politične stranke, dejaven pa je v župnijskem pastoralnem svetu, en mandat pa je sodeloval tudi v vodstvu krajevne skupnosti Trzin. Zdaj je član Žerjavčkov, aktivno pa sodeluje tudi v vodstvu Turističnega društva Trzin.
Z občino smo lahko zadovoljni
Ko gleda na zdajšnje življenje v Trzinu, ocenjuje, daje velik uspeh, da nam je uspelo pridobiti lastno občino in da zdaj vsem lahko brez sramu pokažemo, da smo sposobni za samostojno življenje. »Od vsega začetka sem bil absolutno za lastno trzin-sko občino. Zdaj pa sem vesel, ko vidim, kako občina uspeva tako rekoč na vseh po-dročjih. Napredek je očiten, ne zdi pa se mi sevcda prav, da še ni vse komunalno urejeno. Zavedam se, da je občina še mlada in da se ne da vsega opravili kar naen-krat, gledam pa tole našo jemčevo cesto, ki si zdaj že bolj zasluži ime Jamčeva. Zdaj so jo že same jame, povrhu pa dirkači nori-jo po njej z vso hitrostjo, kot da je še bolje, če jih malo meče po zraku. Te stvari bi bilo treba urediti.
Moti me tudi pločnik pred banko. Tam bi bilo že prav, če bi pločnik umaknili, tako da bi lahko stranke, ki gredo v banko, tam parkirale. Problematična je tudi Mengeška cesta, ki postaja vse bolj nevarna. Vem pa, da bo tam problem z lastniki zemljišč, ki ne bodo pristali na to, da bi na njihovem ob cesti naredili pločnik. Takšnega naspro-tovanja na škodo vseh ne odobravam.
Zdi se mi prav, da bi poskrbeli tudi za breg Pšate ob Jemčevi cesti do Čebulovega mosta. Precej bolje bi bilo, če bi naredili škarpo, na njej pa pločnik in ograjo, tako kot so to naredili v Loki, zdaj pa se tam raz-rašča tisto šavje, pravi arboretum. Lahko bi uredili tudi trzinska znamenja. V Malen-skem znamenju bi tako lahko spet uredili razsvelljavo, ki je včasih tam že bila. Zdi se mi, da bi bilo lepo, če bi bila tam spet luč.«
Trzin je moj kraj
Ivko pravi, da je z dušo in telesom »pravi Trzinc« in če bi imel možnost ponovnega rojstva in pri tem izbirati kraj rojstva, bi spet izbral Trzin. »Brez pomisleka bi izbral naš kraj. Vesel sem, da živim tu. Lepo je, Ijudje so prijazni, vse je dostopno, tako rekoč pri roki. Kar da se živeti!« Ob tem pa Ivko izda, da mu je vseeno malo žal za nekdanjim Trzinom. »V tem času mojega življenja je Trzin doživel neverjetno velike spremembe. Včasih je bil izrazito kmečko naselje. Zdaj se je kraj silno razvil, število prebivalstva se je večkratno povećalo in stari Trzinci smo že manjšina, kmetov pa skoraj da ni več. Malo mi je žal za tistimi časi in tištim Trzinom. Spomnim se, ko smo se pred leti, mislim, daje bilo to 56. ali 57. leta, pogovarjali in dělali primerjave. Šteli smo, koliko je konj v Trzinu; našteli smo jih 61, zdaj pa sta samo dva. Saj imajo Ijudje jezdne konje, lipicance in kaj vem kaj še vse, vendar je to drugače. Včasih so imeli praktično pri vsa-ki hiši kravo. Če je bila še tako zanikrna bajta, kravo in prašiča pa so imeli. Vse površine zemlje so bile skrbilo obdelane, pokošene in urejene, zdaj pa je marsikaj za-raščenega s plevelom in šavjem. Spomnim se lepo obdelanih in zoranih njiv... Zdaj pa orjejo čisto do ceste in še po kamenju. Ne vem, zakaj je to dobro. To ni več normalno. Včasih so rekli, da je njiva slika gospo-darja, po njej se vidi, kako dober je gospodar. Za gospodinje pa so rekli, da je treba pogledali rože na oknih in veš, kakšna je gospodinja ali kakšno dekle imajo pri hiši. To ne velja več.
Zdaj so razpoznavni znaki avto in pes. Pogledaš in prešteješ avtomobile na dvorišču, Pa veš, kolikor je ljudi pri hiši. No, saj tega nikomur ne zavidam, motijo me pa psi. Ne moreš se sprehajati po gozdu in travnikih, da ne bi naletel na njihove iztrebke. Tega je že odločno preveč.«
Kako je bilo v starem Trzinu?
Ivka že od nekdaj zanima zgodovina domaćega kraja. Žal inu je, da pred leti ni izko-r'stil možnosti, da bi se o tem, kako je bilo nekoć v Trzinu, pogovoril s starejšimi 'judmi, ki so vedeli kaj povedati o nekdan-jem življenju v vasi. »Še vedno sem premlad, da bi vedel nekatere stvari iz pretek-
losti Trzina, žal pa so tišti, ki so to vedeli, v glavnem že pomrli. Vseeno pa bi se še rad dokopal do podatkov, kakšno je bilo trzinsko letališče. Pogovarjal sem se z nekaterimi ljudmi, ki so to vedeli, ne vem pa, kje bi še dobil kakšne podatke. Pravili so mi, kako so se létala - štorklje so jim rekli, drug za drugim dvigala v zrak in nato krožila nad Trzinom, dokler se niso vsa zbrala, nato pa so izoblikovala formacijo in poletela proti soški fronti. Čez par ur so se vrnila in pogosto je kakšno manjkalo. Letališče je bilo v Trzinu v času I. svetovne vojne blizu sedanje železniš-ke postaje, potem pa je pogorelo. Res me zanima, če je kje še kakšna slika tega letališ-ča ali pa če ima kdo še kaj več podatkov o tem.«
Ivko pravi, da ima v hiši več starih predmetov, predvsem orodja, ki bi ga bil pripravljen dati, če bi v Trzinu uredili zgodovinsko-etno-grafski muzej. Meni, da bi bilo zelo prav, če bi v Trzinu v eni od starejših hiš uredili tak-šen muzej. Med možnimi hišami, ki bi prišle v poštev za takšen muzejček, Ivko vidi tudi
Frcugovo hišo ob Jemčevi cesti, ki je zdaj prazna. Zdi se mu, da bi bila primerna tudi zato, ker se je v njej rodil znani partizanski zdravnik Tine Zajc.
Stara rimska podkev
Med zanimivimi starimi predmeti, ki jih hrani Ivko, je tudi podkev iz rimskih časov. Do nje je přišel, ko sta z očetom orala njivo . Podkev se res že na prvi pogled razlikuje od teh, kakršne so v uporabi zdaj. Je nekoliko manj-ša, kovinski del, ki prekriva spodnji del kopita, pa je večji in tudi zakovice so drugačne od sedanjih. Ivko se je o podkvi pogovarjal že z različnimi strokovnjaki, kustos škofjeloš-kega muzeja pa mu je tudi pokazal povsem enako podkev iz rimskih časov, le da je Ivko-va bolje ohranjena. Za podkev se je zanimal tudi direktor mengeškega muzeja Janez Škr-lep, ki je hotel, da bi podkev restavrirali, vendar Ivko meni, da je zanjo najboljša zašči-la že sama patina, ki se je nabrala na njej. Ugotavljali pa so tudi, da je podkev iz boljše-ga materiala, kot so sedanje. Domnevajo, da je iz jekla, iz kakršnega so v listih časih dělali tudi meče.
Ivko se rad spominja časov, ko je z očetom iz zemlje izoral podkev. V travnikih, ki so bili
sicer močvirni, so imeli več zemlje. Tišti svet ni bil preveč uporaben, vseeno pa sta se z očetom odločila, da tam zorjeta njivo in na njej posejeta oves. Pridelek je vse prijetno presenetil, saj je bil oves precej višji kot običajno in je tudi zelo dobro obrodil. »Takrat je bilo tam doli vse polno srn, zajcev, fazanov in ne vem česa še vse, vendar smo tisto leto vseeno přidělali kar 35 mernikov ovsa. Kaj takega res nismo pričakovali. Tri ali štiri leta smo potem tam še sejali oves, potem pa smo poskusili saditi še peso, vendar se ni več obneslo. Kasneje smo tisto njivo opustili.«
Travniki so bili prava blatnica
Ivko se še spominja, da je bilo včasih v travnikih takšno močvirje, da so se vozovi, medtem ko so nanje nakladali mrvo, pog-rezali v blato. »Tisto je bila res blatnica. Voz si moral postaviti lepo naravnost - v vaservago, kot smo rejdi - saj se je kaj hitro lahko zgodilo, da se je katerp od koles, ko si voz nakladal, preveč pogreznilo, in se je voz lahko "spahnil". Spominjam se tudi, ( kako globoke bfatne jamji so bile na tišti eesti. MoFal s« biti ka^preten, d0 si přišel tam skozi.'Neko^ ío'po (železnici pripeljali na železniško'izogibališče, ki je bilo v bližini nekdanje Bajčeve in Mrvarjeve hiše, leš (žlindro) iz neke kurilmce in kmetje so tišti leš porabili za zasipanje lukenj, da se je po tem dalo kolikor toliko udobno voziti po tistih poteh.«
Kasneje so kmetom zemljo v travnikih od-vzeli in začeli tisto območje izsuševati, Ivko, ki je sprva mislil, da bo kmet, pa se je moral izučiti za vodnega inštalaterja in od-preti svojo obrt.
Zdaj je 63- letni Ivko upokojenec. Prav v času, ko je tekla zadnja redakcija našega časopisa, pa je njegova hčerka in naša so-delavka Mojca rekla DA pred matičerjem. Ivko je poroke svoje hčerke vesel in hkrati žalostěn, ko izgublja svojo punčko. »Takšno je pač življenje! Stari se umikamo, mladi prihajajo. Upam, da bo v zakonu sreč-na!« Tej želji se pridružujemo tudi vsi člani uredništva Odseva.
Miro Štebe
TEKMOVANJE V ZNANJU FIZIKE
■ ■"■-• ..... 1 - ■■■■■	-.......................... --.......•-■ ■ ----L . -. -;...	.
F
JB. izika pri učencih velja za enega težjih predmelov, loda marsikdo od spozna, da ne gre za tako »trd oreh«, če se v snov po-globiš in se tudi sproti učiš. Posebno zanimivo je za učence praktično delo, eksperimenti, ki jih izvajajo (Ie nekateri) tudi doma. Nad fiziko se navdušujejo zgolj fantje, ki vedo marsikaj povedati o potresih, hid-ravliki, elektriki ... Fizika se prepleta z matematiko, lako da je dober fizik načelo-ma ludi dober matematik, ki uspešno pre-maguje fizikalne (računske) probleme. Učenci pa tudi tekmujejo v znanju fizike za Stefanovo priznanje.
Letošnje šolsko tekmovanje je bilo v sredo, 15.3.2000. Naloge, ki so jih učenci reše-
Kdor hoče druge učiti, mora tudi sam nekaj znati.
Nemški
vali, sta pripravila učitelja fizike na šoli. Tek-movalo je pet učencev iz sedmega razreda ter enajst učencev iz osmega razreda. Najboljši učenci, sedmošolca Janez Nemec in .Maja Pelan ter osmošolci Nina Radanovič,
Mateja Ravnik in Anja Toma-žič so osvojili bronasto Štefanovo priznanje. Janez, Maja, Nina in Mateja so se udeležili regijskega tekmovanja iz fizike, ki je bilo 1.4.2000 na OŠ Dravlje. Vidnejših rezultatov tu niso dosegli, saj je bila konkurenca zelo močna. Končno pa je pomembno tudi sodelovati! -Pa tudi srečanje mladih fizikov je lahko pri-jetna izkušnja.
Jana Klopčič
V ZNANJU JE MOĆ__J
čevalj dobilo 47 učencev. Kakor vsako leto je OŠ Trzin zastopala tudi ekipa učencev na regijskem tekmovanju. Ti učenci so v pripravo na področno tekmovanje vložili veliko svojega časa in truda. Obe mentorici, Jana Klopčič in Vanja Vogrin sva bili zelo zadovoljni, saj so naju učenci kar sami priganjali k delu in so se sami želeli čim bolje pripravili na tekmovanje. Zahvala in priznanje pa gre tudi staršem, ki so učencem stali ob strani in so jih spodbujali. To so bili: Martin Tomažič, Matic Bizjak, Simon Klavžar (6. razred), Maja Kocjan, Sara Bukovec (7. razred); Nina Radanovič, Denis Kosmač in Anja Tomažič (8. razred). Simon Klavžar in Maja Kocjan sta dobila srebrno Vegovo priznanje, Maja pa se je udeležila tudi državnega tekmovanja za zlato Vegovo priznanje, ki je bilo v Ljubljani 21.5. Ietos.
Vsem tekmovalcem izrekamo priznanje, da so se tekmovanja udeležili, posebej pa čestitamo dobitnikom Vegovih priznanj.
učiteljica matematike Vanja Vogrin
Razloček med znanjem in bogastvom je v tem, da znanje varuje nas, medtem ko moramo bogastvo mi varovati, in da znanje z uporabo rase, medtem ko se bogastvo zmanjšuje.
Arabski
M nogi pravijo: »V slogi je moč!« Ne gre jim oporekati. Učitelji pa prisegamo na reklo: »V znanju je moč«. Želimo si, da bi tudi znanje postalo in ostalo ena od temeljili človekovih vrednot in bi preskočili tisto Prešernovo: »... da člověk toliko velja, kar plača...« Zato si prizadevamo, da bi otroke čim več naučili in jih znanje, ki ga v šoli pridobijo, naučili tudi uporabljati. Zaveda-mo se, da nam marsikdaj na tem zadnjem in najvažnejšem koraku spodleti in otroci nimajo pravega občutka, da lahko v šoli pridobljeno znanje ludi v praksi uporabijo. Morda je tukaj še posebno izpostavljena matematika. Z mnogimi učenci in starši se bi po eni plati morala strinjati, da velikega delà vsebin, ki jih poučujemo v šoli, navad-ni smrtnik v življenju nikoli ne bo uporab-
Ijal. Vendar je tukaj še druga plat medalje. Nekateri trdijo, da je matematika kraljica znanj, sama pa dodajam, da je možganski trening, vaja in preizkušanje v logičnem mišljenju. Vse to pa še kako potrebujemo v vsak-danjem življenju.
Veseli smo, da se učenci s tako vnemo in veseljem prijavljajo na Vegovo tekmovanje, tako da je prav to eno izmed najbolj množičnih tekmovanj. Tudi Ietos so se ga naši otroci v velikem številu udeležili. Že pred nekaj leti smo omenjeno tekmovanje razširili na razredno stopnjo in ugotovili, da se tudi mlajši učenci radi preizkusijo v znanju matematike. Ker smo se pridružili sistemu tekmovanja Evropski matematični Kenguru, ni toliko po-udarka na redni snovi matematike, pač pa na splošni matematični razgledanosti in sposobnosti logičnega razmišljanja. Tako lahko že v nižjih razredih odkrijemo sposobne in talentirane učence. Uspešni so lahko tudi tisti učenci, ki pri redni snovi sicer niso izjemno uspešni, znajo pa ustvarjalno, logično razmišljati. Seveda pa tekmovalci ne morejo shajati samo s svojimi izjemnimi sposobnosti in je bilo pov-sod potrebno pokazati tudi starosti in razredu uslrez-no znanje.
Letos je tekmovala več kot polovica vseh učencev na šoli. Bronasta Vegova priznanja pa bo skupaj s spri-
7
g -J veza prijateljev mladine Slovenije oziroma njena Komisija za delo zgodovin-skih krožkov za osnovne šole sta letošnje šolsko leto pripravili že enaintrideseto srečanje mladih zgodovinarjev, ki je polekalo 12. maja v Brežicah. Svojo razisko-valno nalogo z naslovom »Stanovanjske razmere prebivalcev Trzina v prvi polovici 20. stoletja« so uspešno zagovarjali učenci zgodovinsko - zemljepisnega krožka Osnovne šole Trzin in přejeli srebrno priznanje.
Razpisano raziskovalno nalogo učiteljem -mentorjem podrobneje predstavijo člani komisije na seminarju ob začetku šolskega leta. Do spomladi učenci v zgodovinskem krožku raziskujejo in pripravljajo pisne naloge, ki so rezultat njihovega delà. Na zak-Ijučnem srečanju pa mladi zgodovinarji predstavijo svoje ugotovitve pred komisijo in učenci drugih šol.
Raziskovalno delo učencev temelji na ust-nih (intervju, ankete), pisnih (zbiranje in prebiranje dokumentov, slikovnega gradiva) in materialnih virih (odvisno od leme). Úspěšnost naloge je v veliki meri odvisna od dobro opravljenega terenskega delà in mentorjeve vzpodbude. Delo poteka veči-noma v skupinah, ki so zadolžene za različ-
ne naloge. Ko učenci zberejo gradivo in napi-šejo poročilo, sledi zaključni del, in sicer ses-tavljanje naloge, urejanje besedila in kart oziroma slik.
V raziskovalnih nalogah je vloženega veliko truda učencev pod vodstvom njihovih men-torjev, ki imajo pretežno usmerjevalno vlogo. Bistveno je, da so učenci miselno in ustvar-jalno aktivni ter samostojno iščejo podatke v literaturi, virih, arhivih in muzejih. Pridobi-vajo si delovne navade, navajajo se na sku-pinsko delo, sodelovanje, medsebojno si iz-menjujejo izkušnje in podobno. Menim, da šolarji, ki se odločijo za raziskovalno delo, resnično zaslužijo pohvalo, saj
gre za delo, ki ga povečini opravijo v svojem prostém času.
Učenci OŠ Trzin, ki jih zgodovina zanima in radi berejo, so se letos lahko udeležili tekmovanja iz znanja zgodovine, ki poteka že tretje lelo. Letos so morali učenci podrobno pregledati zgodovino srednjega veka. Na regijsko tekmovanje, ki je bilo aprila v Ljubljani, sta se uvrstila osmošolca Rok Lavrič in Mateja Ravnik ter dosegla srebrni priznanji. Mateja je bila zelo úspěšná tudi na državnem tekmovanju iz znanja zgodovine, saj je osvojila zlato priznanje. Čestitamo!
Tatjana Tonin Hiršman
Znanje je začetek dvoma.
Korejski

STARSI!
PRIJAVA ZA VPIS V 1, RAZRED
OSNOVNE ŠOLE TRZIN ZA ŠOLSKO LETO 2001/2002
V šolskem letu 2000/2001 bodo otroci najprej opravljali pripravo na šolo - malo šolo /v vrtcu/.
Vpis šolskih novincev bo: V IPETEK, 2. JUNIJA, IN V SOBOTO, 3. JUNIJA, OD B. Đ© 12. URE
v pisarni šolske svetovalne službe.
OBVEZNO prijavite otroke, rojene v času od 1.3.1994 do 28.2.1995.
POGOJNO pa lahko prijavite tudi otroke, rojene od 1.3.1995 do 31.8.1995.
S seboj prinesite:
-	fotokopijo iz matične knjige rojstev
-	zdravstveno izkaznico s potrdili o cepljenju
-	enotno matično številko otroka, če ni že vpisana v rojstnem listu
Otroka pripeljite s seboj!
Naši fotografinji Mojci Ručigaj ob koraku v skupno življenje z možem Igorjem iskreno čestitamo in ji želimo, da bremena zakonskega jarma sploh ne bi čutila. Naj se vidi, da je prava Trzinka!
Člani uredništva Odseva
ŠOLSKA SVETOVALNA SLUŽBA
spomladanska potepanja v vrtcu žabica
Lepi, sončni dnevi nas kar sami vabijo v naravo, na sprehode in izlete. Otroci se vsakega, tudi kratkega potepan-ja, zelo veselijo. »Metuljčki« zelo radi zahajarno v bližnji gozd, k bajerju. Skozi vse leto opazujemo naravo in življenje v njem in ob njem. Ker nam je tisto območje že zelo poznáno, se tam radi sprostimo tudi ob gibalnih in orientacijskih igricah. Našli smo celo svoj studenček. Ob njem se večkrat ustavimo, ga opazujemo, pa tudi od-žejali smo se že.
Obiskali srno tudi PCJable. Prijazna študentka nas je vodila naokoli in nam povedala veliko zanimivih stvari.
Obiskali smo tudi Arboretum Volčji Potok. Tudi otroke zelo pritegne pogled na gredice lepih cvetic in lepote narave. Seveda so na-jbolj uživali na lepo urejenem otroškem ig-
rišču in ob kepici sladoleda. V začelku junija pa imamo v náčrtu obisk Kekčeve dežele v Kranjski Gori. Zakaj gremo radi na izlet?
-	Rad hodim okrog, da vidim živali. (Domén)
-	Ker gledam lepe rožice. (Nina)
-	Ker mi je všeč narava. (Aljaž)
-	Ker imam rad živali in jih povsod srečam. (Gorazd)
-	Ker je povsod lepo. (Patricija)
-	Da vedno kaj novega vidim, (jaka)
-	Ker se rada peljem z avtobusom. (Sandra)
-	Ker na izletu pojemo. (Nina)
Vanja Pančur
KAKO Z OTROKI, KO NISO TAKŠNI, KAKRŠNE SI ŽELIMO?
"Samovrednolenje je zamisel, ki njen čas še ni přišel. Temeljni problem prizadevanja odraslih, da bi pomagali mulariji, je pri mnogih ta, da vrednolijo njeno vedenje, namesto da bi jo pripravili do tega, da se sama vrednoti." (Dr. William Glasser)
Samovrednolenje je najbolj učinkovito sredstvo za motiviranje vedenjskih sprememb, kajli tovrstna analiza prihaja iz otrokové glave, ne pa od zunaj.
Vendar pa družba zelo poudarja prav zunanje vredriotenje. Šcfi nadzorujejo napredek svojih delavcev. Učitelji lestirajo in ocenjujejo učence. Slarši so razsodniki, kar se tiče vedenja njihovih otrok. Z veliko zagnanostjo neprestano ocenjujejo druge, v veri, da bodo lahko pomagali in sprožili spremembo.
Kakšne otroke pa bi si želeli mi? Takšne, ki ocenjujejo druge, ali takšne, ki vrednolijo sebe?
Si želite otroke, ki za svoje probleme ves čas obtožujejo druge, ali takšne, ki bi znali analizirati svoje probleme in po-iskati rešitve? Vendar tu nastane vprašanje, kako naj naše olroke učimo samovrednotenja, ko pa sami nimamo ne veni kakšnih izkušenj s samovrednotenjem?
Morda pa je ravno tu pravi odgovor. Naučimo se vrednotili sami sebe! Ko vam bo samovre-dnotenje postala čvrsta navada v življenju, bo to umetnost veliko lažje učiti. Če vas bodo otroci viděli, da se urite v samovrednotenju, se utegne to prijeti še njih.
Sedaj morda razmišljale, da je vaša staršev-ska dolžnost ocenjevali otrokovo vedenje. Otroci. pa se utegnejo veliko več naučiti iz vaše-
ga dobrega zgleda kot iz vašega ocenjevanja drugih. Poskus, da se manj zanašamo na svojo analizo otrokovega vedenja in jim raje zastavljamo vprašanja, ki bodo vodila k samospraševanju in samovrednotenju, se vam bo morda bolj obnesel. Ko se bodo iskreno zazrli vase, bo precej bolj verjelno, da bodo spremenili svoje vedenje. (Kratek povzetek iz knjige ... IN MULC SI BO POMAGAL)
"Veliko težje je presojati o sebi kot soditi drugim" (Antoine de Saint Exupery). Kaj torej lahko naredimo, da bi mladim pomagali razviti samokontrolo?
1.	Izražamo pozitivna čustva, ki jih občuiimo.
2.	Navajamo jih na samooceno tako, da jih npr. vprašamo:
Kaj od tega, kar si naredil, se li zdi dobro?
Kaj se li je zdelo enostavno? Kaj je bilo zale ležko? Kaj bi želei drugače?
3.	Ko poskušamo gradili samospoštovanje, lahko otroka vprašamo:
Za kakšen uspeh se nagradiš? Kaj je tisto, kar se je pokazalo kot učinkovito?
4.	Ko opazite negativne lastnosti, pa na primer:
Tega vedenja ne uporabljaš brez name-na - nekje si se ga naučil. Je to dobro zate?
Lahko najdeš način, ki bo dober zate in ne bo ogrožal drugih?
5.	Ko dajete povratne informacije, povejte, kaj je tisto, kar pri njem cenite.
Jaz sem iz tega spoznal ... (konkretno, osebno, jasno).
Če želile lak način poskusiti, boste polrebo-vali več časa, kot če se boste odločili za kaz-novanje.
Prepuščam pa vam možnosl, da se vprašate: Kako sem se počutil jaz med razgovorom? Lahko vprašate ludi otroka, kako se je med tem počutil?
Prav tako ob kaznovanju lahko prisluhnete sebi in svojemu notranjemu glasu.
Vedno imate seveda možnosl izbire kazno-vanja (kar pa niti slučajno ni discipliniranje). Kaznovanje in discipliniranje sta v teoriji izbire strokovno dva različna termina.
Prepričana sem, da kazni oz. vzgojni ukrepi porušijo oz. oddaljijo odnos med odraslim in otrokom, kar ima dolgoročno negalivne pos-ledice. Poleg tega imajo otroci ob vzgojnih ukrepih oz. kaznovanju nezadovoljene osnovne člověkově potrebe in v takém psihičnem slanju ne zmorejo prevzeti odgovornosti za svoje vedenje. Prav tako pa nimajo moči, da bi to napako popravili in se vedli odgovorno (iz Zbornika, 3. slrokovni posvet - menedž-menl v izobraževanju, Portorož, 1999).
Ob tem, ko se odločamo, ali homo kaz-novali ali borno raje ubrali način, s kate-riin borno mladim pomagali razvijati samokontrolo, se lahko spomnimo Marka Twaina, ki je rekel:
"Slabe navade ne moreš kar vreči skozi okno, ampak jo moraš zvabiti po stop-nicah, stopničko za stopničko." Enako velja za naša ravnanja.
Vzemite si čas in nikakor ne pričakujte, da bo sprememba prišla čez noč.
Za osvellitcv ravnanja, ki ga imenujemo kaz-novanje in ga lahko izberemo kot posledico kršenja, bom nanizala nekaj učinkov na po-sameznika:
Kaznovanje na drugi sirani vedno izzove odpor in pogoslo ludi upor. Oncmogoča zadovoljitev potrebe po moči, sprejetosti in svobodi, saj otroku vzamemo možnost vplivanja na dogajanje. Energijo, ki bi jo otroci lahko usmerili v iz-boljšanje svojega vedcnja, izgubljajo v pre-magovanju odpora ali medsebojnih konfliktih, S tem vedenjem pridobimo nasprotnike in ne sodelavce.
Z ukazovanjem prcvzemamo odgovornost za njihovo vedcnje.
Otrok, ki ga kaznujeino, je užaljen, priza-det, osramoćen, ježen, maščevalen, agresi-ven, žalostěn, nemocen, ga je strah, ima pri-zadelo samozavest, samopodobo ... Njegove reakcije pa so: joka, brca, pljuva, vpije, se zapre vase, išče izgovore, laže, prikriva, beži od doma, iz šole, loputa z vrati, kadi, pije, se pretepa, uničuje ...
Poglejmo še, kako se počutijo odrasli ob kaznovanju: čutijo moč, maščevanje, jezo, žalost, napetost, zmagoslavje, želijo spreme-niti otroka, mislijo, da ne obvladajo situacije. Kasneje pa se čulijo nemocno, ne vejo, kako bi popravili napako.
Kazen razdvoji medscbojni odnos. Ob kazni ostajajo v glavnem nezadovoljene psihične potrebe pri obeh. Temelji na avtoritarnosti kaznovalca in je usmerjena na krivdo kazno-vanega.
Posledica kršenja, npr. nekega pravil, pa je lahko tudi oblika, ki jo strokovno označujemo discipliniranje:
Z discipliniranjem se ustvarja:
-	uspešna identiteta
-	poveća uspeh
-	usmerjcno je na popravljanje
-	boljša odnos med odraslimi in olroki
-	zahteva več časa in napora
-	otrok prevzame odgovornost za svoje dejanje
V tein smislu je poprava napake ali škode RESTITUC1JA.
Dosežemo jo lako, da se z olrokom pogovo-nmo o vrednoti, o tem, v kaj verjamemo mi. Pri tem:
-	upoštevamo potrebe (psihične) kršilelja,
-	vprašamo, kaj želi,
-	otroku damo dovolj časa, da najde reši-tev.
Značilnosti restitucije:
-	je vezana na moralno vrednoto,
-	je povezana s prekrškom, ~ je sprejemljiva za kršitclja,
-	krivec se potrudi,
-	okrepi osebo, ki je kršila,
m spodbude, da bi prekršek ponavljala,
-	oseba (kršitclj), ki pomaga pri nacrtu, ni prizadeta, je aktivna,
-	odsotnost kritike, občutka krivde in jeze.
KAKO OTROKOM POMAGAMO DO SA-MOZAVESTI, SAMOSTOJNOSTI, ODGO-VORNEGA VEDENJA?
-	povemo jim, da je življenje njihovo,
-	dovolimo jim, da samostojno odločajo o sebi,
-	dovolimo jim, da o svojem vedcnju sami razmislijo,
-	dovolimo jim, da svoje probleme in konflikte rešujejo sami,
-	dovolimo, da prevzamejo posledice svojega vedenja,
-	spodbujamo jih, da napako popravijo.
NAMESTO KAZNOVANJA, Kl JE KAKRŠ-NA KOLI OBLIKA USTNEGA OPOMINA, PISNEGA OPOMINA, KRITIKE, VZGOJ-NEGA POSTOPKA, Kl SE IMENUJE LAHKO TUDI VZGOJNI UKREP, CE ŽE TAKO HOĆETE - OTROKE VPRAŠAMO:
-	JE BILO TO DOBRO ZATE ?
-	JE BILO DOBRO ZA DRUGE ?
-	KAKO BOŠ TO POPRAVIL ?
-	KAKO BOŠ RAVNA I. V PR1HODNJE ?
In kako spodbudimo inovacije in kreativnost?
•	Tako, da vztrajamo na pozitivnih vidikih.
•	Prepoznavamo dobre lastnosti vsa-kogar.
•	Omogočamo konstruktivnost.
•	OMOGOČAMO ZAUPANJE.
•	Dajemo možnost verjeti v uspeh.
•	Spodbujamo sodelovanje.
•	Govorimo preprosto, kot enak ena-kernu.
•	Odpravljamo hierarhične odnose.
•	Odpovemo se sankcijam.
(Drevo spoznanja, najdeno in prevedeno iz francoščine v Svetovalnem centru v Ljubljani).
Koje v petek, 4.2.2000, znani psihiater dr. Olasser predaval v Ljubljani, je rekel, da Ijudje uporabljamo pri svojem vedenju nekaj smrtonosnih navad. Le te so značilne za nesrečne ljudi, in prav te uničujejo dobre medčloveške odnose.
Naj jih naštejem:
•	KRITIZIRANJE
•	VALJENjE KRIVDE NA NEKOGA
•	PRITOZEVANJE ALI NERGANJE
•	GROŽNJE
•	KAZNOVANJE
•	NAGRAJEVANJE ZA PODREJANJE
Res je, da je dobra vzgoja največja dob-rina, ki jo lahko zapustimo otrokom (iz članka Kazen - tabu današnjega časa, Od-sev 4.4.2000)
Toda kaj je dobra vzgoja in kako jo ustvarjamo, je prepuščeno odločitvi in viđenju posameznika.
Dobršen del resničnosti zaznavamo tako, kot sami hoćemo. Optimist in pesimist živita v enakem svetu, a vsak vidi dru-gače.
Teorija izbirc uči, da je svet kakovosti jedro mojega življenja in ne kogar koli drugega.
TEŽKA LEKCIJA ZA ZAGOVORNIKE ZU-NANJEGA NADZORA, KOT PRAVI dr. G LASSER.
VREDNO SIJE ZAPOMNITI:
VSAKO VEDENJE, KI GA ČLOVĚK IZ-BERE, JE TIŠTI HIP ZANJ SMOTRNO INJE TIŠTI TRENUTEK TAKŠNO, KA-KRŠNEGA ČLOVĚK ZMORE IN ZNA.
In če otrok lahko izbere vedenje, ki učinkovito teši njegove potrebe, raste kot osebnost in razvija pozitivno identiteto. Čc pa se MORA ODLOČITI ZA MANJ UČINKOVITO (najrazličnejše oblike kazno-vanja in vzgojnega ukrepanja), so težave tu. ODRASLI SMO ODGOVORNI, DA OMO-GOČIMO OTROKU ZANJ IN ZA NAS BOLJŠO IZBIRO.
Mene pri delu in življenju z otroki in mla-dostniki vodi naslednja misel:
Ti mi povej, kako vidiš ti,
jaz ti bom povedala, kako vidim jaz.
Lahko popuščava in se pogajava,
zato da bi se sporazumela,
ni treba, da bi samo zato, ker sem pač
odrasla,
obveljala moja.
Kol odrasli v tvojem življenju moram nenehno ocenjevati SEBE in ne tebe.
Tvoje pa je, da se naučiš ocenjevati SEBE in ne mene.
Če potřebuješ pomoč, sem ti na voljo.
Za konec pa še o botru Mesecu, ki je zvezdico Zaspanko treščil na Zemljo, ker je zamujala službo. Le kdo ne pozna žlahtne pravljice Frana Milčinskega? "Kazen mora biti vzgojna, vzgojna!" so bile njegove zadnje besede in zvezdica Zaspanka je pristala v nedoumljivem svetu Zemljanov. Imela je zlate lase in morda je bilo zlato tudi njeno srce - kdo ve? Kajti razbojnika Ceferina je učila pisati. Toda mislim, da ga ni naučila le pisati, naučila gaje veliko več ... Ali se še spomnite, kaj? Celo vzgojnih ukrepov ni uporabila. In ne pozabite, Ceferin je bil razbojnik!
Želim vam lep dan in lepe misli. Lidija Vranešič Florjanc
Ljubi svojega otroka,
dokler je majhen,
da te ne bo sovražil, ko odrase.
Danski
vestičke izpod žarometov
/ ačelo se je nekako že v mesecu apri-lu, ko se je občina Trzin predstavila, seveda s pomočjo delovno - udarniš-ke ekipe Turističnega društva in s skupnim šopkom občin: Domžal, Komende in Lukovice na največji cvetlični razstavi v Sloveniji, v Volčjem Potoku. Na tej sceni, kjer se je promoviral Trzin, pa zagotovo nismo manjkali KUD-ovci, pravzaprav člani teatra Cizamo. Z bru-hanjem ognja proti de-ževnim oblakom smo za nekaj dni spremenili vremensko nápověd in pred dějstvo postavili, moje drage dame in gospodje, tudi razne revmatike in tište, ki jih trga na sto načinov - torej napove-dovalce krajevnih neviht - da ni več tako, kot je bilo in da se tudi na sebe ne moreš več zanesti. Res prijeten večer smo preživeli ob pijači in hrani s prijatelji na kreso-vanju pri brunarici, kjer so nam predstavniki smučarskega društva lepo postregli, presenetili pa so nas tudi - in to prijetno -z glasbo, ki jo v telí časih zelo malokrat slišimo, kot da bi se sramovali preteklosti. In vendar je bilo in je še vse to tudi del nas samih. Pr'Jakov Met je bil zjutraj zbor za budničarje. Člani gasilskega društva so zadevo strokovno in predvsem varno spel-jali do konca. Pili smo »ta zelenga« in povem vam, moje drage dame in gospodje, tudi golaž je bil odličen in če se izrazim v slengu - bil je kot šus. Ampak nekaj, nekaj pa me je motilo. Kar nekaj jih je bilo -udeležencev budnice namreč, ki niso imeli pojma, zakaj pravzaprav gre pri vsem tem. Vedeli so, da morajo biti čim bolj glasni, ker je to menda »fajn« in konec koncev je na takih žurih tudi golaž kar dober. In po-grešal sem nagelj, rdeč nagelj, ki so jih pripenjale dekleta in žene fantom in mo-žem ob tej priliki.
Praznovanje se je nadaljevalo, in to s prvim in to z dvodnevnim Florjanovim sejmom v Trzinu, pred osnovno šolo, v navezi turističnega in gasilskega društva. In kot je zapisal moj šef, M. Štebe, so trzinski gasil-
ci že pred drugo svetovno vojno redno praz-novali nedeljo, ki je posvećena njihovemu za-vetniku in hkrati patronu trzinske fare, sv. Florjanu. Ob teh prilikah so pripravili gasilsko povorko, prireditev pa so običajno za-ključevali na dvorišču gostilne pri Narobetu. No, tokrat pa so prišli Narobetovi na ploš-čad pred OŠ, kjer je gospa Maja pogostila segrete mengeške godbenike z ravno prav ohlajenim šampanjcem - lepa gesta, ni kaj. In še nekaj je bilo, moje drage dame in gospodje, prvič je zaplapolala trzinska zastava, in to je prav zagotovo zgodovinsko dejanje. In čeprav praznik občine praznujemo petna-jstega maja, smo imeli, kot veste, slavnostno akademijo v ta namen že v petek, dvanajste-ga maja. Skupaj z občino smo ga pripravili KUD-ovci. Slavnostna govornika sta bila župan občine Trzin g. Anton Peršak in lanskoletni dobitnik zlatega priznanja g. Anton Ipavec. Trije izmed na-grajencev so naši člani KUD-a, na kar smo lahko resnično zelo ponosni: Ivko Ručigaj -zlata plaketa, Ada Lovše Mušič - srebrna plaketa in najmlajša dobitnica Urša Mandeljc - denarna nagrada. Vsem trem ponovno čestitamo. In kot se spodobi, smo pripravili v ta namen tudi kulturni program, ki nam ga je v precejšnjem delu zapolnil godalni del simfoničnega orkestra »Pro Mušica« z dirigentom Aleksandrom Spasičem na čelu. Bili so odlični, gledalci pa se jih bodo verjetno še najbolje spominjali ob delih, ko sta jih spremljali še solistki: mezzo-sopranistka Irene Yebuah in njena sestra dvojčica na tolkalih L. Yebuah. S prefinjeno poezijo, ki jo skoraj vsakodnevno poslušate v
drugačni obliki, so se tudi tokrat potrudili za vas člani teatra Cizamo. Tištim, ki pri tem iščete rdečo nit, povem, da je ni bilo. In prav zagotovo se vam je tudi priljubil mlad voditeljski par, Tanja in Ružko. Mod-eratorje imamo vedno dobre, ni kaj. Ampak moje drage dame in gospodje, se še spominjale, ko je imela Ljubljana in z njo cela Slovenija na nivoju kulture samo enega vrhovnega kritika - g. Josipa Vidmarja? No, v Trzinu jih imamo več. O reikarnaciji pa, kot mi je znano, tokrat še ni mogoče govoriti.
Trinajstega maja bi skoraj deževalo. Pa ni!
V	šoli so imeli Dan odprtih vrat. Otroci so s svojimi mentorji zopet, tako kot vsa leta poprej, pripravili mnogo resnično zanimivih stvari. Zunaj na igrišču pa se je odvijala prava olimpiada, otroška olimpiada. Imeli so vse, tudi pravi olimpijski ogenj. Športno društvo je prireditev organiziralo in izpeljalo tako kol leta nazaj, ko smo rekli - Ietos je bilo pa najboljše. Zadovoljstvo otrok in staršev pove vse.
V	nadaljnji sceni - predvsem kulturni, se bo nadaljevala trzinska pomlad, in to vsako soboto ob enajsti uri dopoldan pred: picerijo Da Maltia, trgovino Flis in ostalimi lokali. Predstave, ki se bodo tam odvijale, bodo primerne in prijetne za vse, tako za otroke kot za starejše. In to čisto zastonj -seveda samo za vas. Torej pripeljite svoje otroke, sosede ali nekoga, ki vam bo plačal kavo ali pivo, da se ne boste spuslili v prevelike stroške. Do takrat pa kot vedno za vse tište, ki ste se prebili do konca vestičk, en lep gledališki pozdrav.
P.s.: Drage dame, ker Še ne vem, ali bo Ietos moderna »braun boja« ali intelektualna belina, vam priporočam, da se še nekaj časa izogibate sončnim žarkom.
Jože Štih

Otroci dramskega krožka iz Osnovne šole Trzin, v sodelovanju s Kulturnim društvom Trzin, vabijo na otroško predstavo Čarovnik iz Oza. Uprizorili jo bodo v petek, 2. 6. 2000, ob 19. uri ter v petek, 9.6. 2000, ob 18. uri v domaćem gledališču. Vabljeni vsi, od mladih do starih!
saj Zlate depuške pripovedke govorijo tudi o Trzinu in Trzincih. Žal so se knjige znašie na grmadi in se na drugačen način zapisale v zgodovino. Kako umestna je bila ta poteza, bo pokazal čas, mi paobjavljamo sporočilo, ki ga je ob zažigu knjig prebrala Breda Smolnikar:
»Spoštovani Depovci, Depovke, novinarji, spoštovana slovenska javnost!
Spomladanski potoki pri nas so se penasto spustili prek belih zliza-nih kamnov, breze tam gori so se bahavo zeleno olistale. Izpolnjujem obljubo, ki sem jo dala. Zlate depuške pripovedke bodo danes gorele. Niso mogle med ljudi, katerim so bile namenjene. Lahko bi jih podarila, seveda. Saj
tako sem dělala leta in leta. Podarjala. Dajala ... Naivno sem pričakovala, da mi bo ta dežela nekoč povrnila tisto. kar sem ji dala. Da me bo upoštevala kot umetnico. Da me zaradi mojega pisanja ne bo vlačila po sodiščih. Da mi bo omogočila varno in mirno starost. Da bo slovenska umetnost cenjena, kot smo to ponosno zapisali v svojih novih, mladih zakonih. Pa da mi bo vrnila spoštovanje. Da ga bo vrnila mojemu imenu in moji vasi. Moja domovina je drugačna. kot sem mislila. V moji domovini umetnik ni cenjen. V moji domovini se nekazno-vano umaže člověkovo ime. Umaže ime cele vasi. Tod mimo je Ivan vozil knjige vsak dan. Opica mu je sedela na rami. V moji domovini majcene mrtve opice govore o umetnikovi smrti.
V moji domovini potoki več ne tečejo po belih zlizanih kamnih. V moji domovini so se potoki speljali v pizdenško kloako. V moji domovini so se zaprle vse poti Stoba ni več, samo Pizdenca se mogočno razrašča. V moji domovini se breze ne bodo nikoli več olistale, zakaj jaz vzamem ogenj ven s tisto vodo, s tistimi solzami, ki jih je Marija naredila, in te seži-gam, beli les.«
knjige so spet gorele na grmadi
V
y petek, 28. aprila, par dni preden so po Sloveniji za-gorele predpraznične grmade, je v Depali vasi zagorela drugačna, žalostna grmada. Na njej so, kot v najmračnejših obdobjih zgodovine, gorele knjige. Pisateljica iz sosednje vasi, Breda Smolnikar, je zaž-gala skladovnico svojih Zlalih depuških pripovedk. Kadarko-li gorijo knjige, je žalostno. Tudi tokrat je bilo, čeprav je imela avtorica izključno pravico, da s svojimi knjigami, svojim delom, naredi, kar se ji zahoče. Breda Smolnikar enostavno ni želela priznati, da so tudi knjige tržno blago in da se morajo tudi knjige, ne glede na to, kako lepo so napisane,
kako globoke resnice so skřite v njih, pokoravati zakonom tržišča. Prav gotovo bi za svoje knjige lahko od pristojnih dobila več podpore. Mogoče bi tudi trzinska občina lahko odkupila določeno število knjig,
V TRZIN PRIHAJA ČAROVNIK
Že celo leto vam obljubljamo celovečerno otroško predstavo z naslovom Čarovnik iz Oza. Držali smo obljubo in ga končno pripravili za ogled. Te dni potekajo le še sklepne vaje oziroma ponavljanje, kot to delà papagaj, in to skoraj vsak dan. Ob tem potekajo tudi zaključna delà: priprava pravljične scene, kostumov ter glasbe. Lahko bi rekli, da bo vse tako, kot je potrebno. Se kratek opis: predstavo pripravljajo otroci dramskega krožka iz osnove šole Trzin od prvega do petega razreda. Glavne vloge so si tokrat pribori«: Eva Mioč (5.r.) v glavni vlogi Doroteje, Zala Mušič (5.r.) kot strašilo, Jana Golob (4.r) - kositrni drvar in Anita Gorupič kot prestrašen kralj živali. Glavno besedo čarovnika je prevzel Sašo Štih (3.r.) in prav tako vlogo stražarja. Najbolj pravljično vlogo - dobro Severno veščo bo odigrala Urša Berlič. Anabel Črnohorski (3.r.) - kraljica opic, ter Vanja Meserko (starejša članica) -Zahodna vešča, bosta v duetu odigrali prizor pri hudobni čarovnici. Ostalih osem nadebudnih igralcev pa bo odigralo vlogo mezinčkov-prebivalcev Ozove dežele: Polona Dolničar (I r), Anabel Črnohorski, Lana Črnohorski (1 .r.), David Krevs (3.r), Andrej Golob (3.r.), Ursa Golobič (4.r.), Maja Gorenc (3.r.) in Blažka Sršen. Vezni tekst oziroma zgodbico o čarovniku bosta medvedku brali Maša Gor-jup in Saša Ručigaj.
Predstavo bomo na domaćem odru odigrali dvakrat: 2. junija Ob 1 9. uri ter 9. junija Ob 1 8. Uri. Med gledalce vabimo ludi starejše in ne samo otoke. Če ne drugega, da jim boste razložili smisel zgodbe.
Urša Mandeljc
d^@0[k@[JS(2) ©MÍW® ÏÏÏfSgM
NOVICE IZ GASILSKIH VRST
Tudi Odsevu včasih ponagaja znameniti časopisni škrat. Pri prejšnji številki nam je zagodel tako, da smo enostavno »založili« prispevek, ki ga je o spo-mladanskem delu članov Gasilskega društva napisal njihov predsednik Jože Kajfež. Gasilcem se za to iskreno op-ravičujemo, zdaj pa objavljamo del po-grešanega članka. Žal drugi del ni več aktualen, je pa neumorni g. Kajfež napisal že nov članek, ki govori o majskih gasilskih akcijah. Konec marca in v začetku aprila smo gasil-ci na območju občine Trzin zaradi velike požarne ogroženosti naravnega okolja (zaradi dolgotrajne suše) opravljali požarno stražo. Velika požarna ogroženost je veljala za celotno območje države in na to so širšo javnost tudi opozarjali. Kljub temu smo opažali, da je bilo nekaterim kaj malo mar za prepoved kurjenja v naravi in podobnih za požar nevarnih krajih. Nekateri so kljub temu na svojih vrtovih sežigali odpadke. Ob tem bi želei, da bi se taki Ijudje nad svojim početjem zamislili z vso odgovornost jo. Seveda si vsak želi, da se ne bi zgodilo nič,
vendar je v takih pogojih dovolj že iskra. Konec marca so bili dejavni tudi naši pionirji, saj so se udeležili prvega letošnjega tekmo-vanja v lhánu in tam osvojili 5. mesto. Treba je povedati, da smo se gasilci zavzeto vključili v občinsko čistilno akcijo in da je kar lepo število naših članov počistilo nekatere trzinske ulice, precej delà in nesnage nas je pričakalo v bunkerju na koncu Kidričeve ceste, akcijo pa smo izkoristili tudi za čišćenje društvenih prostorov in skladišča, gasilskih miz in klopi.
Za trzinske gasilce izjemno deloven maj
Maj je bil za nas gasilce eden izmed najbolj delovnih inesecev. Vse skupaj se je začelo že I. maja z budnico, ki je lepo uspela. Še zlasti smo veseli, ker opažamo, da je vsako leto več udeležencev. Dopoldne istega dne nam jo je zagodel rdeči petelin, saj nas je v akcijo poklical kar dvakrat. Prvič je gorelo pri bajer-ju, drugič pa je bil požar v nekem stanovanju. Teden kasneje smo praznovali Florjanovo ne-deljo. Vse skupaj se je letos začelo že v soboto s Florjanovim sejmom. Tako ena kot
druga prireditev sta lepo uspeli. Florjanove maše se je udeležilo 120 uniformiranih ga-silcev iz Trzina in sosednjih društev. V petek, 12. t. m., malo čez 17. uro, pa smo v počastitev trzinskega občinskega praznika pripravili še medobčinsko gasils-ko vajo. Ogenj naj bi izbruhnil v hiši, kjer prebiva družina Nemec, na vaji pa je sode-lovalo kar 90 gasilcev s 15 avtomobili. Va-ja je bila dobro pripravljena in je lepo potěkala. Med gledalci sta bila tudi župan naše občine g. Anton Peršak in poveljnik CZ Trzin g. Zoran Rink. Po vaji smo se nekateri udeležili še občinske proslave ob trzin-skem prazniku in v čast gasilskemu društvu moram zapisati, da smo kar trije člani društva přejeli občinska priznanja. Naslednji dan, v soboto, 1 3. 5., so se člani A udeležili še gasilskega tekmovanja za pokal GZ Domžale in pri tem osvojili 8. mesto. 20. 5. pa je bilo še regijsko tekmovanje za naše pionirje. Kako so se odrezali, bomo poročali v naslednji številki Odseva.
Predsednik PGD
Jože Kajfež
NOVICE IZ ® TURISTIČNEGA DRUŠTVA
REPORTAŽA O DELAVNICI VELIKA NOĆ V TRZINU NEKOĆ IN DANES NA KASETI
Znani trzinski fotograf in snemalec z videokamero Stane Mesar je nedavno delavnico Velika noč v Trzinu nekoč in da-nes posílel z videokamero. Vsi, ki bi želeli, lahko videokaseto z reportažo o de-lavnici naročite pri Turističnem društvu Trzin (Mengeška 9) ali pa neposredno pri avtorju Stanetu Mesarju (Mengeška 64).
FOTOGRAFSKI TEČAJ
Turistično društvo bo jeseni ob pomoci Staneta Mesarja pripravilo fotografski tečaj. Prijave za udeležbo na tečaju že sprejemata Turistično društvo in tudi Stane Mesar osebno.
ZBIRANJE ETNO GRADIVA
Članica Turističnega društva ga. Metoda Uršič vabi vse, ki bi bili pripravljeni poso-diti ali prodati predmete, slike ali pisno
gradivo etnološkega pomena, da se ji javijo. Gospa Uršičeva in člani njene skupine vas bodo obiskali in se z vami dogovorili o tem, kako bi lahko sodelovali v akciji. Turistično društvo namerava v sodelovanju z občino v kateri od starejših hiš v starem delu Trzina urediti etnografski muzej s prikazom materi-alne in bivalne kulture na vasi. Vsi, ki imate takšno gradivo in bi želeli sodelovali, sporo-čite to na Turistično društvo (Mengeška 9) ali pa osebno ge. Metodi Uršič (Trzin, Bratov Kotar 18).
TURISTIČNI SPOMINKI
Še vedno velj razpisa za izbiro najboljših turističnih spominkov iz Slovenije v letu 2000, ki smo ga objavili v aprilski številki Odseva. Vse ljubitelje Trzina vabimo k sodelovanju na natečaju. Sodelujejo lahko s spominki in ide-jami, ki prepoznavno in izvirno predstavljajo določen turistični objekt, turistični kraj, turistično regijo ali Slovenijo kot turistično desti-nacijo in jih je možno izdelati v večji količini za prodajo. Vsi spominki, s katerimi boste sodelovali na natečaju, morajo biti na ta način prvič javno predstavljeni. Z denarnimi nagradami /300.000, 200.000, 100.000 SIT/ bodo nagrajeni prvi trije najbolje ocenjeni spominki, naslednji trije bodo
přejeli pisna priznanja. Rok za prijavo in izbiro je 15. junij. Dodatne informacije lahko dobite na TZS Ljubljana ali Turističnem društvu Trzin.
Jožica Valenčak in Miro Štebe
POHOD IN MASA NA KOŠUTNI
Smučarsko, planinsko in turistično društvo bodo z župnijskim uradom Trzin 10. junija pripravili pohod na idilično planinico Košutna, ne-daleč od Kr-vavca. V tamkajšnji
Kapelica na Košulni
lolo: Ciril Velkovch
kapelici bo imel tistega dne ob 15. uri sv. mašo trzinski župnik g. Pavle Krt. Dodatne informacije lahko dobite pri že omenjenih organizatorjih, pri njih pa lahko tudi prijavite udeležbo.
STRELSKA DRUŽINA TRZIN
^wiej těsně - s»etec i
MIBN*	IK «STIIN P«€Le»«N
za slrelslvo, so z njim pre-kinili. Ob preporodu strel-ske družine lela 1974 je začel nizati lepe tekmoval-ne uspehe. Leta 1975 je skupaj z Zvonetom Poje-tom in Štefanom Jalušičem prvič osvojil naslov držav-nega prvaka, potem pa je ta naslov osvojil še res ve-likokrat.
Andrej se spominja, da so bili začetki težki. Vse je bilo treba organizirati na novo. Strelske treninge so imeli kar v zdajšnji dvořani Kullurnega doma. Takrat je Strelsko družino Trzin vodil Ma-tevž Štefe, nasledil ga je Franc Brečko, za njim pa je vođenje strelske družine v zadnjih letih prevzel Damjan Klopčič. Andrej o tekmovanjih in uspehih vodi natančno evidenco. Udeleževal se je približno 40-ih tekmovanj na leto, kar je, če vemo, da ima
leto 50 nedelj, zelo veliko. Andrej zdaj ne zahaja na tekmovanja tako pogosto, še vedno pa sodeluje na veteranskih tekmovanjih in tam osvaja najvišja mesta. Doma ima veliko kolajn, priznanj, pokalov in drugih spominskih dařil, ki jih je dobil na tekmovanjih po vsej Sloveniji in tudi iz-ven nje. Lahko se pohvali kar z okrog 130 zmagami na občinskih, regijskih in repub-liških tekmovanjih. Na prvenslvih Slovenije je osvojil 16 zlatih, 9 srebrnih in 6 bronas-tih odličij. Najbolj je ponosen na naslov re-publiškega prvaka z malokalibrsko puško
A
g %ndrej Perne je Trzinec, ki ima v svojih vitrinah največ pokalov, medalj in drugih priznanj in verjelno največ najvišjh naslovov z državnih in republiš-kih tekmovanj. Lahko bi rekli, da je že kar legenda trzinskih strelcev in eden tistih, ki še vedno vzbujajo spoštovanje in obču-dovanje na strelskih tekmovanjih.
Andrej je samostojni črkoslikar, s strelstvom pa se je pričel ukvarjati že pred več kot štiridesetimi leti, kmalu potem, ko je bila ustanovljena Strelska družina Trzin, ki slovi po odličnih strelcih in tudi po odlični organizaciji strelskih tekmovanj.
Korenine strelskega športa v Trzinu segajo že v davno leto 1933, po 2. svetovni vojni pa so (leta 1953) strelsko družino ponovno oživili. Andrej se je v tištěni času udeleževal lokalnih strelskih tekmovanj z vojaško puško. Ker med Ijudmi ni bilo posebnega zanimanja


BREZOVCE 8,10C TRZIN TEL.: 162 12 54; 162 12 57 (TAKOJ ZA PIRAMIDO)
V	SVOJI MALOPRODAJNI
TRGOVINI PONUJA
MODNE TKANINE
PO UGODNIH CENAH IN ŠIVANJE PO MERI ODPRTO VSAK DAN OD 8h DO 19h
V	SOBOTO OD 8h DO 13h
in na zmago na tekmovanju za Pokal mladosti v Zagrebu, ko je kot najstarejši lek-movalec ugnal vse ostale. Na vsakoletnih republiških tekmovanjih za zlato puščico se je uvrščal med deset najboljših. Ponosen pa je tudi na naziv střelec zveznega razreda, ki ga je dobil leta 1985. Po njegovih stopinjah gresta tudi hčerki -Andreja in Irena, ki sta tudi odlični strelki, in na odmevnih tekmovanjih dosegata vidne rezultate.
Prostore za treninge imajo v kleti Kultur-nega doma, kjer so si uredili strelišče. Imajo samo pet strelskih mest, kar je absolutno premalo za dober trening. Radi bi pripravili tudi kakšno tekmovanje na državni ravni, pa nimajo prostora za izvedbo. Vsako leto v telovadnici OŠ Trzin priprav-ijo strelsko tekmovanje - za Prehodno skirco Borisa Paternosta - katerega se udeležujejo vsi najboljši slovenski střelci, na čelu z Rajmondom Debevcem. Andrej pravi, da za njim prihajajo zelo perspektivni mladi střelci, zato bi bilo nujno potrebno, da bi Strelska družina Trzin dobila novo strelišče, ki bi imelo vsaj 12 strelskih mest.
Tanja Prelovšek Marolt
ŠPORTNO DRUŠTVO TRZIN	^O û*
Mengeška c. 9	g %
RAZPIS	* ^ o
IV. TEK PETRA LEVCA
Športno društvo Trzin prireja v Soboto, 03.06.2000, Ob 1 5. Uri IV. TEK
V SPOMIN PETRA LEVCA s startom in ciljem pred OŠ Trzin.
Pisne prijave sprejemanio na naslov ŠD Trzin, Mengeška c. 9 - fax 01 711-060 - ter na
dan tekmovanja, to je 03.06.2000, od 15. do 16. pred OŠ Trzin, Mengeška 7b.
Prijavnina znaša 1.000,00 SIT, za osnovnošolce je brezplačno.
Program tekmovanja:
Prijave - pred OŠ Trzin	Dolžina
proge:
C1CIBANI CICIBANKE ML. PION1RJI ML. PIONIRKE ST. PIONIRJI ST. PIONIRKE MLADINCI MLADINKÉ ČLANI ČLANICE ML. VETERANI ML. VETERANKE ST. VETERANI ST. VETERANKE
Ob 18.00	razglasitev rezultatov tekmovanja.
Ob 19.00	veselica z bogatim srečelovom.
Od	15. do	6. ure
Ob	16.15	start
Ob	16.30-	start
Ob	16.40 -	start
Ob	17.00 -	start
letnik 1991 in mlajši lelnik 1991 in mlajše	250 m
letnik 1988 do 1990 letnik 1988 do 1990	800 m
letnik 1985 do 1987 letnik 1985 do 1987	1600 m
letnik 1981 do 1984 lelnik 1981 do 1984 letnik 1980 do 1965 letnik 1980 do 1965	5,5 km
letnik 1960 do 1964 lelnik 1956 do 1964 lelnik 1963 in starejši letnik 1963 in starejše	Il km
Vsak udeleženec prejme majico, osvežilni napitek, prvi trije uvrščeni kolajne, naj-hitrejša tekmovalka na 5,5km in tekmovalec na 1 lkm pa prejmeta pokal.
Vabi vas ŠD Trzin
ŠPORTNO DRUŠTVO TRZIN prireja dne 23. in 24. junija 2000
KOŠARKARSKI MARATON -25 UR KOŠARKE
MENGEŠ - ŠD TRZIN
Prireditev bo potěkala na košarkarskem igrišču Osnovne šole TRZIN
Vabimo vse, ki bi radi sodelovali na tej prireditvi, da se prijavijo na sestankih Športnega Društva vsak torek ob 20.00 uri. Komisija za maraton in trener ekipe bosta izbrala 40 udeležencev. Trzinska ekipa je lansko leto dosegla lep uspeh, saj je premagala ekipo Mengša. Upamo tudi na zmago doma, zato vabimo še navijače, naj se nam pridružijo, saj bodo šesti igralec trzinske ekipe. Hrane in pijace bo za vse dovolj.
Maraton košarke bo zelo odmevna prireditev, zato prosimo vse, ki bi bili radi omenjeni kot sponzorji ali bi celo želeli, da njihov emblem natiskamo na tekmo-valne majice, naj pokličejo organizatorja ŠD TRZIN Janeza Lenarčiča, 041/697-600.
ŠPORTNI POZDRAV
ŠD TRZIN
SAHOVSKE NOVICE
Prijateljsko srečanje z mengeškimi šahisti 17. 4. so se v prostorih šahovske sekcije na prijateljskom merjenju moči sešli člani Šahovske sekcije Trzin in Šahovskega kluba Mengeš. Igrali so dvokrožno, 2 koli 2x 10 min. Za moštvo Trzina so igrali: Banfi, Benko, Hozdič, Klun, Hribar, Stepanovič in cap. Župane. Za ekipo Mengša (najmoč-nejša postava) pa so igrali: cap. Bajec,_ Bokalič, Burja, Jagodic, Kodrič, Štefe in Ške-dlj. Z 18 " proti 9 " so zmagali Mengšani. Srečanje je potěkalo v zelo prijateljskem vzdušju in se že veselimo nadaljevanja tega srečanja.
Odprto prvenstvo Fiirnitza v Avstriji
V avstrijskem mestecu Fiirnitz je bilo 24. aprila odprlo šahovsko prvenstvo. Igralo se
je 7 kol, tempo 2x30 min in sicer A,B in C turnir. V B turnirju je Aleksander Nadj zasedel 7. mesto in za samo štiri točke zaostal za zmagovalcem Iveljo Vojislavom.
V Rogaški mladi odlični - četrti
Od 29. 4. do 1.5. je v zdravilišču Rogaška Slatina potěkalo prvenstvo. Igrali so 9 kol z igralnim časom 2x25 min. Mladinska ekipa Šahovskega društva Domžale, v kateri sta bila Aleksander Nadj in Luka Le-nič, je bila odlična, saj sta mlada šahista zasedla izvrstno 4. mesto.
TURNIRJI:
ŠD Trzin - Šahovska sekcija prireja 28. maja v počastitev občinskega praznika šahovski turnir Občine Trzin. Tekmovanje se bo zadnjo nedeljo v tem mesecu začelo ob 9. uri zjutraj v prostorih KUD-a, igrali pa bodo 7 kol, 2x15 min. Vabljeni vsi ljubitelji šahovske igre!
Mednarodni šahovski turnir
ŠD Oorenjka Lesce bo v nedeljo, 11. juni-
ja, v šotoru pri restavraciji Center v Lescah pripravila mednarodni šahovski turnir. Zače-tek bo ob 9. uri, igrali pa bodo po 9 kol, 2 x 15 min.
Ljubljana Open
Od 17. do 25. junija bo v ljubljanskem Grand hotelu Union polekal turnir Ljubljana Open. Igrali bodo 9 kol, Švicar 2h/40+1 h. Prijavnina: 5000 Sit - 12.000 SIT.
Hitropotezno državno prvenstvo Zagorje ob Savi
26. avgusta bo v Zagorju ob Savi hitropotezno državno prvenstvo v šahu. Ekipno tekmovanje se bo začelo ob 9. uri, igrali pa bodo 9 kol, 2x5 min (4 - članske ekipe). Posamično tekmovanje se bo začelo ob 14. uri, igrali pa bodo 13 kol, 2x5 min.
Vodja šahovske sekcije: Vladimir Nadj
Že nekaj časa ni bilo časa in vremena, da bi se mladi planinci odpravili na izlet. Zato smo močno držali pesti, da bi nam bilo vsaj v soboto, 20. maja, vreme naklonjeno. Zaman. Očitno nismo rojeni pod srečnim oblakom. Kljub temu, da smo sumili, da nam bo Snežnik splaval po vodi, smo se odločili, da gremo tja. Z gospodom Vojkom Celigo-jem, dolgoletnim mentorjem mladih planincev iz Ilirske Bistrice, smo bili namreč dogovorjeni, da nam razkaže rove in bunkerje, ki so lam okrog Sněžníka ostali še iz obdobja, ko je Italija zasedala Primorsko.
Z malim avtobusom smo odbrzeli v Ilirsko Bistrico. Gospod Vojko nas je že čakal in kar takoj oziroma deset minut po prihodu smo osvojili prvo vzpetino - Hřib svobodě, in si ogledali město pod nami. Potem pa smo se vozili proti Sviščakom in si vmes ogledali bunker. Na Sviščakih smo prisluh-nili zgodbi o medvedu, po nekaj daljši vožnji pa je sledil še sprehod skozi rove. N'a Gomancah smo kasneje objemali najdebe-lejše bukve v Sloveniji in se na travniku, ki
je že na Hrvaškem, igrali gnilo jajce. Še preden so nas utegnili pregnati Hrvati, je 'črni mož' prepodil otroke v avtobus. Sledil je še ogled spomenika pilotu, ki je strmoglavi! v teli gozdovih po drugi svetovni vojni. Kljub nalivu smo prižgali svečko in za potrebe fotografa vedrili pod majhnim kozolčkom, spet na hrvaški strani. Po poziranju smo odhiteli v avtobus in se vrnili v Ilirsko Bistrico. Tako se je počasi izteklo zanimivo druženje z gospodom Vojkom, ki je prava knjiga zgodo-vine krajev okrog Snežnika, povrh vsega pa še prijazen in zabaven gostitelj. S kratkim sprehodom in obiskom slaščičarne smo zaključili prijeteno druženje z njim. Ostala pa nam je še Planinska jama, ki sicer ne slovi po kapniških lepotah, ima pa druge zanimivosti (sotočje dveh rek). Kljub kislemu vremenu smo preživeli prijeten dan. Snežniku pa tudi v prihodnje ostajamo dolžni obisk.
Irena Mučibabič
ÉÉ
ONGER
P D TRZIN
planinsko društvo onger trzin
NOVICE IZ MLADINJKEGA OD/EKA: IZLET NA /NEŽNIK
PLANIN/KO DRUJTVO PREBRODILO KRIZO
r « neuspelem apriiskem občnem zboru, ko člani Planinskoga društva Onger Trzin niso uspeli izbrati novega vodstva, so na izrednem občnem zboru, v četrtek, 11. maja, trzinski planinci le dobili vodstvo društva. V pripravah na izredni občni zbor je bil za novega predsednika pripravljen kandidirati le Aleksander Čičerov. Sestavil |e predlog za sestavo novega upravnega odbora društva, v katerem naj bi bili predvsem mladi planinci, pripravil pa je tudi smernice za delo društva v prihodnje. Večina udeležencev občnega zbora, ki jih je bilo tokrat precej več kot na prvem, red-nem zboru, pa ob glasovanju kandidata za predsednika in njegovega predloga za sestara upravnega odbora ni podprla. Kazalo je že, da se bo brezvladje v društvu nadal-jevalo, vendar je predsedujoči delovnega
predsedstva zbora Stane Mesar dokaj spretno iz-peljal manever ponovne-ga izbiranja članov vodstva društva. Na ponovni predsedniški mandat je přistal dosedanji predsednik Rudi Schoss,
udeieženci zborovanja pa so postopno po-trdili tudi druge člane noega vodstva PD Onger Trzin. Novi upravni odbor so poživili nekateri novi, mlajši člani, v vodstvu društva pa je ostalo tudi kar nekaj že prekaljenih dosedanjih članov. Upamo, da bo društvo z novimi močmi delovalo še uspeš-neje, kot je doslej.
M.Š.
MLADINSKI PLANINSKI TABOR
PODVOLOVLJEK 2000
OD 25. JUUJA DO 3. AVGUSTA
Prijavnico lahko dobite v tajništvu OŠ Trzin in v podaljša-nem bivanju na OŠ Trzin.
VSE DODATNE INFORMACIJE: 721 -02-47 (EMIL).
GOREHCs.p. Ljubljanska 44, Trzin
telefon: 061 716-302 mobitel: 0609 644- 121
Popravila: - TV sprejemnikov,
-	PC monitorjev,
-	audio naprav.
Montaža klasičnih in SATanten ter avtoakustike
NUJNO! NUJNO! NUJNO! NUJNO! NUJNO! NUJNO!
DRŽAVNE KMETIJSKE INTERVENCIJE (PODPORE) V LETU 2000
V letu 2000 država na osnovi Uredbe o fi-nančnih intervencijah za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter proizvodnje hrane v letu 2000 (Ur. L. RS št. 27, z dne 28. 3.
A) PODPORE ZA POSAMEZNO ŽIVAL:
2000) namenja naslednje finančně intervencije (omenjene so le tište, ki jih naj-pogosteje koristi večina kmetij v občini Trzin):
18.000 SIT na žival 2.500 SIT na žival 2.000 SIT na žival 2.000 SIT na žival 18.000 SIT na žival 18.000 SIT na bika.
54.000 SIT/ha 27.000 SIT/ha
16.000 SIT/ha 11.000 SIT/ha
Pogoji za uveljavljanje posameznih podpor so objavljeni v UR.I. RS št. 27, z dne 28. 3.2000 in v Kmečkem glasu. Obrazec (Osnovni obrazec o kmetijskem gospodarstvu in informacije v zvezi z izpol-njevanjem obrazcev in ostalimi pogoji dobite pri Kmetijski svetovalni službi Domžale -IrenaZlatnar/tel.: 711-179). Za uveljavljanje neposrednih plačil po površini mora kmetija - nosilec kmetijskega gospodarstva imeti veljaven posestni list in kopijo katastrskega načrta za vse površine, za katera bo uveljavljal neposredna plačila. Če tega nimate doma, ga morate pridobiti na Geodetski upravi (rok za izdajo teh dokumentov je 15 dni od dneva naročila) pred uveljavitvijo zahtevka, zato predlagamo, da takoj pristopite k pridobivanju zahtevanih dokumentov. Pravilno izpolnjene vloge morate dostaviti osebno ali poslati priporo-čeno po pošti - do 30.5.2000.
Kmetijska svetovalna služba
Irena Zlatnar
1.	PREMIJA ZA KRAVE DOJILJE v visini
2.	PREMIJA ZA REJO OVC za prirejo mesa v visini
3.	PREMIJA ZA REJO OVC za prirejo mléka v višini
4.	PREMIJA ZA REJO KOZ v višini
5.	PREMIJA ZA KOBILE v višini
6.	PREMIJA ZA MESO v višini 40 SIT oz 25 SIT/kg prirasta oz. od 1. julija
C) PODPORE OZ. NEPOSREDNA PLAČILA NA POVRŠINO:
1.	PODPORE ZA POLJŠČINE:
-	krušna žita v višini
-	druga žita (koruza za silažo in zrnje, oves, ječmen ...)
2.	PODPORA na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijska zemljišča:
-	gorsko-višinska območja in strme kmetije
-	vsa druga območja z omenjenimi dejavniki (gričevnato hribovita, kraška in druga območja)
TRZINSKA POMLAD SE JE ZAČELA
Če bi v v soboto, 20. maja, prišli na ploščad pred lokale na Kid-ričevi ulici, bi kar težko verjeli, da smo že sredi pomladi. V dokaj hladném in vetrovnem vremenu je pra prireditev Trzinske pomladi prebijala led in to skoraj dobesedno. Če ne bi bilo mladih deklet dekliške pevske skupine Sirene, bi marsikdo mislil, da smo se vrnili v zimo, tako pa so nežni dekliški glasovi navdu-šili kakih 50 najbolj zagrizenih poslušalcev in jih prepričali, da smo že v pomladi. Sirene so kljub mrazu in sivim oblakom na ploščad pred lokali prinesle sonce in toplino. Zapele so venček lepih, znanih melodij in se izkazale z ubranostjo. Prisrčen nas-top je navdušil maloštevilne poslušalce, ki so si bili edini, da bi Sirene v Trzinu še radi slišali, vendar v Iepšem vremenu. Kljub vsemu lahko zapišemo, da se je Trzinska pomlad 2000 začela in da nas v soboto, 27. maja, na ploščadi pred lokali na Kidriče-vi ulici čaka Cirkus Buffetto. Upamo, da bodo klovni imeli več sreče z vremenom.

PRIDRUŽITE SE NAM!
Uredništvo Odseva vabi vse pišoče, ki jim naš kraj nekaj pomeni, da se nam pridružijol Še zlasti vabimo mlade, dinamične fante in dekle-ta, ki obvladajo pisanje na računalniku. Vabimo tudi vse, ki bi želeli zaslužiti kak tolar s trženjem oelasov za naš časopis. Obrnite se na koga od članov uredništva ali neposredno na sedež Občine Trzin. V naših vrstah boste dobrodošli!	Vabyenj
«
! I
Odgovor za hrbtenico:
Manualna medicina
Vladimir Borissov dr. med. spec, manualne medicine
^	Kopos d.o.o,
medicinska rehabilitacija Hrastovec 10, IOC Trzin, 1236 Trzin, tel.: 061 162 18 37. faks: 061 162 10 97, http://www.si2 l.com/fct
BIOCENTER TRZIN
Imate:
•	bolečine v vratu
•	pogoste glavobole
•	vrtoglavico
•	bolečine pri srcu,
v želodcu ali pljučih
•	občutek mravljinčenja
v rokah in nogah
•	bolečine v križu in nogah? Odpravljanje težav po kiropraktiki
DOLZNOSTI IN PRAVICE DRZAVUANOV PRI VARSTVU PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
^^^ prejšnji številki Odseva smo prišli do zaključka, kaj je to CIVILNA ZAŠCITA in že tudi o eni izmed pravic, to je »Pravica do obveščenosti«.
V tem prispevku se bom trudil pojasniti dolžnosti in pravice, ki jih imamo vsi državljani naše države, da se zavarujemo pred naravnimi in drugimi nesrečami, v kolikor nas le-te doletijo, pa kako jih najučinkovi-teje odpraviti.
Celoten sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami temelji na odgovornosti državnih organov in občin za pre-prečevanje in odpravljanje nevarnosti ter pravočasno ukrepanje ob nesrečah. Temelji tudi na obveznosti gospodarskih družb, zavodov in drugih organizaciji za izvajanje nujnih ukrepov za zaščito in reševanje ljudi in premoženja v okviru njihove dejavnosti ter na odgovornosti prebivalcev za lastno varnost in varnost nji-hovega premoženja.
Država in občine organizirajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami kot enoten, celovit sistem v državi. Država mora organizirati in urejati sistem, občine pa predvsem spremljati izredne razmere ter obveščati prebivalstvo o nevamostih, izva-jati zaščitne ukrepe, razvijati osebno in vzajemno zaščito, organizirati in pripravljati občinske sile za zaščito, reševanje in pomoč ter njihovo usposabljanje.
Gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije morajo glede na svoj delovni proces zagotoviti pogoje in možnosti za izvajanje osebne in vzajemne zaščite delav-cev ter izvajati predpisane zaščitne ukrepe. S tem namenom morajo na lastne stroške zagotoviti ustrezna zaščitna sredstva in reševalno opremo. Gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije, ki v delovnem procesu uporabljajo, izdelujejo, prevažajo ali skladiščijo nevarne snovi, nafto in njene derivate ter energijske pline, pa morajo poteg tega pripravili oceno ogroženosti ter nacrt zaščite in reševanja, organizirati potrebne sile za zaščito, reševanje in pomoč, zagotoviti obveščanje in alarmiranje delav-cev in okoliškega prebivalstva ob nevamostih ter sofinancirati sorazmerni del připrav občine, in sicer za območje, na katerem poslujejo.
Državljani Republike Slovenije morajo pri varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami sodelovati v Civilni zaščiti, dajati materialna sredstva ter se usposabljati in
pripravljati za izvajanje osebne in vzajemne zaščite. Dolžnosl sodelovanja v Civilni zaščiti se začne z osemnajstim (18) letom in traja do triinšestdesetega (63) leta za moške oziroma do petinpetdesetega (55) leta starosti za ženske.
Obveznik Civilne zaščite je tisti, ki ni razpo-rejen k vojaškim dolžnostim ali k opravljanju delovne dolžnosti v podjetjih in društvih, ki profesionalno ali prostovoljno opravljajo naloge zaščite in reševanja.
Društva in druge nevládne organizacije s svojimi operativními sestavi na podlagi odločitve pristojnega organa lokalne skupnosti ali državnega organa sodelujejo pri zaščiti, reševanju in pomoči, če izpoinjujejo predpisane kadrovske in materialno-leh-nične pogoje (prostovoljni gasilci, potapl-jači, kinologi...).
Če ponazorimo:
SILE
ZA ZASCITO, REŠEVANJE IN POMOČ V OBČINI
r
PROSTOVOLJNE
POKLICNE
CIVILNA ZASC1TA
poklicni gasilci
javna zdravstvena služba
javne službe socialnega varstva
javna veterinarska služba gospodarske javne službe druge organizacije po
prostovoljni gasilci
Rdeči križ slovenski Karitas potapljači kinologi taborniki, skavti radioamaterji
Kakor vidimo, je veliko državljanov vključenih v zaščito, reševanje in pomoč že po svoji dejavnosti, ki jo opravlja Ijubiteljsko ali v službi, samo slednja, CIVILNA ZAŠČITA, je organizirana kot poseben namenski del sistema zaščite in reševanja.
V Zakonu o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami so navedena načela, po katerih ima vsakdo:
1.	Pravico do varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, ob nesreći pa ima za-ščita in reševanje življenj prednost pred vsemi drugimi zaščitami in reševanjem (načelo pravice do varstva).
2.	Ob naravni in drugi nesreći je vsakdo dolžan pomagati po svojih močeh in spo-sobnostih (načelo pomoči).
Vsakdo je dolžan in mora osebi, ki je v živl-jenjski nevarnosti ali ji preti nevarnost za
ekipe prve pomoči
enote za veterinarsko prvo pomoč
tehnične reševalne enote
enote za RKB - zaščito
službe za vzdrževanje in uporabo zaklonišč
službe za podporo
zdravje, priskočiti na pomoč, če s lem sam ne ogrozi svojega življenja ali zdravja. Če pa posameznik ni zmožen nuditi pomoči, mora o tem obvestiti ustrezno reševalno službo ali center za obveščanje na številko 112.
Torej vsakdo ima pravico in dolžnost sodelovati pri varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, zato bodimo pripravljeni, ker »NESREĆA NE OR|E IN NE SEJE, A ZMERAJ ŽANJE« Za članke o Civilni zaščiti uporabljam Zakon, Uredbo, Navodilo in drugo literaturo - članke.
Zoran RINK
Energetsko svetovalna pisama Kamnik - izpostava Domžale 1230 Domžale, Ljubljanska 69 tel.: 061-720-100, 721-321
BJOCETWO WETOMNIE
Z AMEN JAV A KOTLA I.
Ko siari kotel preteče, smo v nerodnem položaju, posebej takrat, ko na to nismo pripravljeni. V naglici, ki sledi, velikokrat naredimo napake, tu pa gre za večjo in pomembno naložbo.
Ta je zelo različna. Odvisna je od cele vrste pogojev: od izvedbe, materiala, kakovosti izdelave, načina obralovanja do goriva in po-dobnega. Predvsem je zelo pomembno, kako obratujejo. S tega stališča je zaželeno, da je temperatura vode čim višja, seveda pa so zato izgube večje, slabši izkoristki, ni kondenzacije, manjša je korozija in s tem daljša življenjska doba. Izklapljanje kotla ponoći, v odsotnosti in podobno, krajša njegovo življenjsko dobo. Pri normalnih pogojih obratovanja lahko računamo z življenjsko dobo približno 20 let, pri litoželeznih kotlin in izvedbah z odpornimi materiali in ob optimalnejšem delovanju pa še nekaj več.
ZAMENJAVA KOTLA
Zamenjava kotla je smiselna, ko ta začne puščati vodo zaradi do-trajanosti, pa ludi zaradi:
-	preventive
-	spremembe goriva (npr. pri prehodu s trdnih na tekoča goriva ali zemeljski (tudi utekočinjeni naftni) plin
-	spremembe toplotne izolacije zgradbe
-	razširitve, adaptacije hiše
-	zastarele izvedbe kotlov (slabi izkoristki, ne ustrezajo predpi-som)
-	večje okvare kotla
-	posebnih, drugih razlogov (ločeno ogrevanje - več družin, obrt, trgovina in podobno)
PRAVILNA MOĆ KOTLA
Ni rečeno, da smo storili prav, če smo vgradili nov kotel enake moči, kot je bila pri starem. To je nedopuslno, če smo stari kotel kupili " na pamet", brez projekta ogrevanja in izračuna. V veliki večini so taki kotli močno predimenzionirani, prevelikih moči in obratujejo z zelo slabim izkoristkom. Zato je pred nakupom no-vega kotla potrebno preveriti njegovo moč in kupiti takega s pravilno močjo. To delo opravi projektant. Če je zgradba pozneje nanovo toplotno izolirana, se razmere po-poinoma spremenijo. Nov kotel je lahko na primer za 30 do 50 odstotkov manjše moči ali več, odvisno od posameznega primera. Od tega je odvisna tudi cena kotla in boljše obratovanje z višjimi izkoristki, z manjšo porabo goriv in podobno. Podobno je potrebno ukrepati pri razširitvah, adaptacijah objek-tov. Preveriti je potrebno nove izmere in to upoštevati pri moči novega kotla.
Če vgrajujemo nov kotel, je zelo pomembno, da vgradimo goril-nik prave moči, pravilno izbran in usklajen z močjo kotla. Ce je gorilnik s starega kotla še v dobrem stanju, morda že zamenjan z novim, je potrebno preveriti, če ga je možno vgraditi v nov kotel, ki ima lahko zaradi tega spremenjene značilnosti. Poudariti je potrebno tudi, da mora biti gorilnik izbran glede na izvedbo novega kotla. V določenih mejah moči ga je možno prilagodili z večjo ali manjšo šobo, pri večjih močeh pa to ni možno.
Odgovor na to vprašanje dobimo z meritvami emisij dimnih pli-nov, s katerimi serviser ugotovi, ali je možno sistem uglasiti na optimalne vrednosti in v okvire dopustiiih predpisanih paramet-rov. Če gorilnik odstopa, ga je potrebno zavreči in kupiti novega. Pri določanju moči kotla je boljše izbrati nekoliko nižjo moč kotla kot preveliko. Kjer imamo na primer lončeno peč, to upošteva-mo, saj lahko pokrije "zimske konice" in prehodna obdobja spomladi in jeseni, lahko pa nam pomaga prebroditi izpad kotla.
V vsakem primeru izberemo sodobno izvedbo kotla kakovostne-ga izdelovalca, ki ima zanj opravljene potrebne ateste, jamstva, ima nadomestne dele, dober in razvejan servis ter navodila za obratovanje in vzdrževanje v slovenščini. Za kotle na kurilno olje ponavadi izberemo specialnc nizkotemperaturne kotle brez vgra-jenega hranilnika toplote (bojlerja). Ti so navadno litoželezni ali iz posebnih odpornih malerialov - zlitin proti koroziji. Do zdaj najbolj razširjeni kombinirani klasični kotli na trdna ali tekoča goriva so zelo slaba rešitev zaradi nižjega izkoristka. V zadnjem času se vse več strank odloča, sploh tišti, ki imajo na voljo tudi lesno biomaso, da bodo stare kombinirane kotle obdr-žali, poleg njih pa bodo postavili še specialni oljni ali plinski kotel z ločenim nerjavnim dimnikom.
Tudi pri plinskih kotlili lahko izbiramo med najsodobnejšimi stenskimi ali talnimi izvedbami. Med temi so tudi nekoliko dražji plinski kondenzacijski kotli, ki imajo lahko do 15 odstotkov boljše izkoristke (do 108 odstotkov). Plinski kotli seveda zahtevajo tudi prilagojen dimnik, za katerega je značilna tuljava iz nerjavne pločevine.
Omenjena vprašanja so podrobno rešljiva tudi pri spremembi goriva ob prehodu s trdnih, tekočih goriv na plin (zemeljski ali utekočinjeni naftni plin). Občani se namreč zelo pogosto odločajo za zamenjavo starega dotrajanega kotla ob prehodu na plin. Tudi v tem primeru je potrebno upoštevati vse, kar sem že omenil glede pravilne izbire moči in izvedbe, čeprav gre tu za druga goriva in najsodobnejšo tehnologijo.
Pri izbiri najsodobnejših izvedb kotla, izbiri pravilne moči in podobno, se je smiselno posvetovati s projektantom ali predhodno poiskati brezplačni strokovni nasvet v energetsko svetovalni pisaru i.
Zaradi zgoraj navedenega moramo bili na zamenjavo kotla pra-vočasno pripravljeni, saj so nam običajno znani razlogi, zaradi katerih lahko pride do tega. Najslabše je, če nas zamenjava pre-seneti sredi zime. Nekateri Ijudje se zaradi varnosli celo odločajo, da stare in zastarele kotle preventivno zamenjajo prej. Pri tem pa za vse omenjene primere zelo pogosto potrebujejo pomoč, ki jo nudijo svetovalne pisarne. Ob takšnih in podobnih od-ločitvah, vezanih na rabo energije v vašem gospodinjstvu in zgradbi, upoštevajte omenjene nasvete, saj lahko dolgoročno pri-varčujete marsikateri tolar.
Domžale, april 2000
ESP DOMŽALE-KAMN1K Ivan Kenda, univ. dipl. inž.
Kljub temu da je najbolje, če kotel in pripadajočo opremo popravlja in vzdržuje zato pooblaščena in usposobljena oseba, se včasih zgodi, da moramo kakšno napako odpraviti sami. Zato sem v naslednjem sestavku opisal nekaj koristnih nasvetov in ko-rakov.
KAKO IZKLjUÇIMO CENTRALNO OGREVANJE
Za prekinitev delovanja kotla najprej izključimo električni tok. Zaradi varnosti je električno stikalo največkrat pred kotlovnico (plinska napeljava). Pri večjih in starejših izvedbah centralnih kurjav s tem stikalom izključimo oljni ali plinski gorilnik. Črpalke izključimo s posebnim stikalom. Izključitev črpalke je zelo po-membna, saj se lahko le-ta pri prostem obratovanju zelo poško-duje. Varovalno stikalo je opremljeno s signalno lučko, ki gori, kadar je naprava vključena. Ko je električni tok izključen, obesi-mo na vsa stikala opozorilne listke. Črpalko izključite tudi, ko je npr. spomladi zunaj tako toplo vreme, da zapremo vse radiatorje. Tudi v tem primeru črpalka deluje na suho.
Pri plinskem ogrevanju najprej izključimo vžigalo za plin. Glede na različne sisteme plinskih naprav najprej pregledamo, s kakšno napravo imamo opravka. Potem zapremo glavni ventil, ki je ponavadi blizu kotla.
Ogrevalne naprave, pri katerih uporabljamo za gorivo koks, začnemo popravljati šele tedaj, ko je gorivo pogorelo. Če pobiramo iz kotla še goreč koks, ne pozabimo, da ta oddaja zelo strupene pline, ki so zdravju škodljivi. Starejše naprave so pogosto opremljene s termostatům, ki vžigajo gorilce ali črpalke. Stikalo termo-stata naravnamo na »0«. Ko ponovno vključujemo centralno kur-javo, pazimo, da pravilno naravnamo izključene termostate. To je zlasti pomembno tedaj, kadar so termostati povezani s stikalnimi urami.
KAKO 1ZPRAZNITI CENTRALNO QGREVANJE
Orodje: matični ključ, klešče za cevi, gumijasta cev z nastavkom. Iz centralne ogrevalne naprave spraznimo vodo pri ventilu na kotlů. Na ventilu je navoj, na katerega privijemo gumijasto cev (z nastavkom ""). Drugi konec cevi vstavimo v kanalizacijski odtok. Voda iz kotla je umazana, zato je težko očistiti tla (ploščice, ipd.). Skoraj vsi odtočni in dotočni ventili na kotlih imajo četvero-robnik z zarezo. Če je zareza postavljena prečno na cevovod, pomeni, da je ventil zaprt. Ventil odpremo ali zapremo, če ga zavrtimo za četrt obrata. Odpiramo in zapiramo ga samo z matičnim ključem, ker bi ga s cevnimi kleščami preveč poškodovali. Tudi mašivko privijemo samo toliko, da lahko četverorobnik še premikamo. Pri pražnjenju sistema odpremo vse ventile na ogre-valih, da lahko odteče vsa voda. Če so na ogrevalih odzračevalni ventili, jih odpremo s posebnim ključem, da pride v omrežje zrak in pospeši odtekanje vode. Termostatske ventile naravnamo na toplo, mešalni ventil pa odpremo. Če želimo le delno izprazniti omrežj, preverimo na merilcu vodnega stebra (hidrometru), ki je v bližini kotla, koliko je še vode v omrežju. Pri ogrevalnih napra-vah s črpalko so včasih nekatere cevi nižje od kotla, posebno za radiatorje v kleteh. Zato vgradimo v najnižje ležečem radiatorju ventil, s katerim izpraznimo ta del omrežja. Tudi na ta ventil nataknemo cev, po kateri voda odteče v kanalizacijski kanal. Pri razvejanem omrežju lahko v nekaterih delih ostane še nekaj vode, ^to pred popravilom skrbno pregledamo, ali je omrežje res prazno. Prav tako pazimo tudi na hidrometer, ki se lahko sča-soma pokvari, in ne kaže dejanske visine vode. V večjih omrežjih
so vgrajene zapore, ki omogočajo izpraznjenje samo delà omrežja. Tudi posamezne delà omrežja izpraznimo z ventili, ki so podobni onim na kotlih. Pri starejših napravah bodite še posebej pozorni in pazite, ker teh zapor ne moremo vedno zapreti dovolj tesno, da voda ne priteka iz tistega delà omrežja, ki je še poln.
NA KOTLU
Ventili so največkrat iz medenine ali rdeče litine. Žal, pogosto tudi strokovnjaki pri delu uporabljajo klešče, s katerimi pokvarijo četverorobnik. Sčasoma se pokvari tudi těsnilo na ventilu, zato ob pražnjenju omrejja zamenjajmo tudi ventil. Ventili imajo normiran navoj "" ali I " in jih odvijemo s kotla s kledčami z obraćanjem v levo. Preden navijemo na navoje ventila predivo, z žaginim listom naredimo sicer gladke medeninaste navoje nekoliko grobe, da se predivo bolje uleže in se ob privijanju ne iztrga iz navo-jev. Predivo, ki smo ga navili na navoje, rahlo premažemo s kitom. Premažemo tudi obojko, v katero bomo přivili ventil. Sedaj z vrtenjem v desno s ključem privijemo ventil, četverorobnik naj bo po možnosti obrnjen navzgor, tako da dobro opazimo zarezo, ki označuje ali je ventil odprt ali zaprt.
URAVNAVANIE IN ZAMENIAVA HIDROMETRA
Manometer in hidrometer moramo večkrat zamenjati. Manometer je instrument, ki kaže tlak v omrežju. Hidrometer je instrument, ki kaže visino vodnega stolpca. Tlak in višina vodnega stolpca sta torej v medsebojni odvisnosti. Hidrometer je bolj natančen, zato ga uporabljamo pri odprtih sistemih centralnih kurjav. Po določenem času se lahko tako manometer kot hidrometer pokvarila in ne kazeta več točno. Zaradi kontrole vgradimo pred armaturo poskusni ventil, s katerim kontroliramo, če je naprava še uporabna.
Preden vgradimo nov instrument, moramo sprazniti poskusni ventil, da se v novem instrumentu ne nabere umazanija. V vsakem instrumentu sta rdeč in črn kazalec. Rdečega je potrebno naravnati na dejansko višino vodnega stolpca. Višina vodnega stolpca sega do gladine vode v kondenčni posodi in na to višino naj bo naravnan rdeči kazalec. Tudi pri manometru je podobno, kjer delovni tlak v omrežju ne sme biti nižji od dovoljene meje, pri kateri je črni kazalec vedno na zelenem polju.
ZAMENIAVA ŽIVOSREBRNEGA TERMOMETRA
Pri centralnih kurjavah starejših izvedb se za merjenje temperature vode najpogosteje uporablja termometer z živosrebrnim pol-nilom. Čeprav je termometer zaščiten z medeninastim ohišjem, ga pri udarcu lahko poškodujemo. Zamenjava je zelo enostavna. Ležišče namažemo z oljem. Za zamenjavo ni potrebno sprazniti cevi.
Domžale, maj 2000
ESP DOMŽALE-KAMN1K Ivan Kenda, univ. dipl. inž.
Trgoavto Koper
TRGOVINA BURNIK
Mengeš • Prešernova 3 telefon /fax: 061 737-785, mobitel: 0609 648-422
AKCIJA MAJ 2000
-	STARO ZA NOVO - Skuterji Piaggio in Gilera (v račun vzamemo kakršnokoli motorno kolo -tudi samo okvir - 30.000,00 SIT)
-	Kolesa Rog - 10 % - plačilo z gotovino
-	Kolesa Atala Field - 5% - plačilo z gotovino
-	Skuterji Piaggio. Gilera 3% - plačilo 2 gotovino
-	Skuter Sanyong - 299.990 SIT
-	Avtoplašči Sava:
Sava Exact - 25 % plačilo z gotovino Sava Efecta - 18 % popusta - plačilo z gotovino
-	Avtoplašči Pneumant - Nemčija Plačaš 3 - dobiš 4; Brezplačna montaža!!
-	Kosilnice Dynamac - 4-taktne -10% popust - plačilo z gotovino
-	Motorna kosa Tanaka - na nitko - 34,990,00 SIT
-	Električne škarje za živo mejo - Skil 15.900,00 SIT
Razno:
elektro 4-taktni agregat	99.900,00 SIT
električna vrtalka	8.990,00 SIT
garnitura svedrov	999,00 SIT
električni kompresor 8bar/24 1	24.999,00 SIT
garnitura libel - 3 kos	2.990,00 SIT
akumulatorji Solite 55 Ah	6.400,00 SIT
akumulatorji Solite 44 Ah	5.200,00 SIT
otroško kolo Frog - 16	13.990.00 SIT
Akcije trajajo do prodaje zalog oz. do preklica.	
VEDN0 NA ZALOGI:
Motorna kolesa Tomos. rezervni deli za motorna kolesa Rog, Atala, Field in rezervni deli in dodatna oprema koles, čelade Nolan.za kolesarje in motoriste, akumulatorji za motorna kolesa - Fiam,
kovčki za motorna kolesa in skuterje. nosilci koles za na vlečno kljuko in prtljažnik. REZERVNI DELI za osebna in tovorna vozila: blatniki. pokrovi motorjev, stekla, odbijači, izpušni lonci. zavorni sistemi LUCAS in BREMBO, filtri olja, avtoelektrika HELLA, SATURNUS. dodatna oprema, avtoakustika, avtoelektrika, akumulatorji itn. HOBI PROGRAM - ročno orodje, električno orod|e (vrtalke. brusilke. rezalke, kompresor pistole, itn.)
Možnost plačila s čeki 1 +3, karticami ali s posojilom od enega do treh let brez pologa in TOM+0% dalje.
Trgovina odprta od 8-19h, sobota od 8-12h. Obiščite nas in se prepričajte o pestři in konkurenční ponudbi!
Trgovina BURNIK
IZ TRZINSKE CRNE KRONIKE
Trzinska hudodelstva so v mesecu aprilu leta 2000 dokaj pestra glede na vrsto storilcev, saj poročilo omenja celo ženske in otroke. Vendar pa so posledice dejanj razmeroma blage.
13.4.2000
Scm le tipična predstavnica srednjega razreda; delovna, poštena, nevoščljiva sosedom, skralka prava Slovenka. Kako naj vem, da je denar, ki sem ga zaslužila ponarejen?! Iz trzinske LB banke so okoli opoldneva pokli-cali policijo, saj so odkrili ponarejene bankovce po 10.000 italijanskih lir. Přinesla jih je občanka. Policisti so jih zascgli in bodo poskušali ugo-toviti njihov izvor.
18.4.2000
Veste, glavoboli, migrene, bolečine v želodcu, razorani živci ipd. so stalni spremljevalci dati-današnjega člověka, zato je popolnoma razumljivo, da je občan zaprosil za intervencijo, ker je bila glasba v gostinskem lokalu Kralj preglasna in ga je to motilo. Je že tako, da se rnorajo »žu-rerji« prilagajati deloljubnežem, kadilci pa neka-dilcem!
Policisti bodo zoper gostinca podali prijavo sod-niku za prekrške.
19.4.2000
Kdaj že mi je někdo pravil, da v Nemčiji přenosní GSM telefon dobiš za eno marko. No, pri nas, v Sloveniji, prodajalci še kar služijo, zato so te male prikupne napravice nepopisno zanimiva roba za naše najmlajše, se ve, za krajo in preprodajo.
Ob sedmih zvečer so iz teniškega centra Taubi prijavili tatvino prenosnega telefona z ene od miz. Tatvine je osumljen otrok, star od 10 do 12 let.
23.4.2000
Gotovo ste že kdaj videli prizor na TV, ko se dve ženski prelepata v blatu. To je posebne vrste užitek za gledalce.
Dosti bolj tragično, ampak po mojem mnenju še vedno »zanimivo«, je moralo bili nekje na Men-geški cesti, kjer so ob devetih zvečer posredovali policisti, ker sta se pretepali dve mlajši ženski. Zoper obe je bila podana prijava sodniku za prekrške.
27.4.2000
Pa še neuspešen poizkus vlomilca, ki jc preko noći iz 26. na 27.4.2000 poskušal na silo priti v trgovino Zastopnik na ulici Pod gozdom. Zlomil je vložek cilindrične ključavnice, vendar je naletel na vrata, ki so bila dodatno zavarovana, tako je moral od dejanja odstopiti. Za konec nam policisti sporočajo, da so beleže-ne tudi štíři prometne nezgode z manjšo materi-alno škodo.
V.P.O.
A dan je črn moral priti, bridkosti dan, oj dan solzan. Težko se je bilo točiti, a solze vse, ves jok zaman.
(S. Gregorčič)
ZAHVALA
ob smrti našega dragega
FRANČKA REITER ja
Se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremili na zadnji poti, nam izrekli tolažilne besede sožalja, darovali cvetje in sveče, darovali v dobrodelne namene.
Iskrena hvala dr. Tomažu Mušicu za najboljšo oskrbo v času bolezni, za nesebično pomoč, ki nam je vzbujala zau-panje in upanje.
Iskrena hvala govornikoma, gospodu Lenarčiču in gospodu Ipavcu. Hvala gospodu župniku Pavlu Krtu in gospodu
Stanetu Kerinu za cerkveni obred.
Vsem in vsakemu še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: Zlata, Mojca in Janko Reiter
Utihnil je tvoj glas,
obstálo je tvoje srce,
ostali so sledoví pridnih rok
in kruto spoznanje, da se ne vrneš več.
ZAHVALA
0b boleči izgubi dragega moža, očeta, starega ata, tasta, brata, strica in bratranca
MIRA PIRCA,
livarskega mojstra v pokoju,
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, bivšim sodelavcem iz Litostroja in znancem za izraženo sožalje in darovano prelepo cvetje in sveče. Lepa zahvala tudi Gasilskemu društvu Trzin, članom SDS, Smučarskemu društvu, g. Krtu za lepo opravljen obred, pevcem Mengeškega zvona ter vsem drugim, ki ste bili z nami ob njegovem slovesu.
Njegovi: žena Danica, sinova Miran in Darko z družinama, sestre Marina, Katica, Meta, Mihela, brat Jože in drugo sorodstvo.
Trzin, Preddvor, Domžale, Radomlje, Maribor, Sodražica
JU
Prijavnica (giej su. 7)
TURISTIČNO DRUŠTVO TRZIN (1236 TRZIN, MENGEŠKA 9) SPREJEM A PRIJAVE POD GESLOM:
IŠČEMO NAJLEPŠE UREJEN VRT, OKOLICO LOKALA:
Priimek in ime.........................................naslov.........................................
Naziv...................................................sedež.
'"If
VttOÔA STRAN
KAJ SE BO DOGAJALO V TRZINU V NASLEDNJEM MESECU:
Ker v uredništvu Odseva ne vemo za vsako prireditev, ki se bo dogajala v naslednjem mesecu, vabimo vse, ki pripravljajo kako zanimivo prireditev, da nas o tem obvestijo. Vročo stran ureja Tanja Prelovšek Marolt, zato se s svojimi podatki obraćajte nanjo (tel.št. 713-529). Poklićite Tanjo in za vašo prireditev bodo izvedeli vsi Trzinci!
2.6.	I9h Kulturno-umetniško društvo Trzin
3.6.	Planinsko društvo Onger Trzin -
Mladinski odsek
3 .6.	Sh Turistično društvo Trzin
3. 6.	Kulturno-umetniško društvo Trzin
3.6.	I 51' Športno društvo Trzin
9. 6.	I Sh Kulturno-umetniško drušlvo Trzin
10. 6.
10. 6 15. 6 17. 6
23.	6
23. ■ 24. 6
24.	6 23. 6
juni junij
Turistično društvo Trzin, Smučarsko društvo, Planinsko društvo Onger Trzin. Župnijski urad Trzin Kulturno-umetniško društvo Trzin Društvo upokojencev Žerjavčki Trzin Kulturno-umetniško društvo Trzin Turistično društvo Trzin
Športno društvo Trzin Kulturno-umetniško društvo Trzin Planinsko društvo Onger Trzin -Mladinski odsek Društvo prijateljev mladine Društvo prijateljev mladine
Čarovnik iz Oza
Vikrče - Turnc - Smarna gora
Pohod po mejah Trzina
Domžalska godba pri trgovini Flis v novem Trzinu Tek v spomin na Petra Levca in športna veselica Čarovnik iz Oza
Pohod na Košutno, kjer bo imel župnik Pavle Krt ob 15.uri sveto maso - Informacije: župnijski urad in vodstva društev
Rogisti iz Domžal pri trgovini Flis v novem Trzinu Izlet na Plitvička jezera
Andres Valdes (pontomima) pri trgovini Flis v novem Trzinu Kresovanje pred državnim praznikom v kamnolomu v sodelovanju z občino in trzinskimi društvi Maraton košarke "25 ur"
Gledališče Ane Monro pri trgovini Flis v novem Trzinu Ljubelj (Baronova pot) - Begunjščica
zaključek male šole
zaključek bralne značke na razredni stopnji - Lutkovna predstava
1. 7. Gasilsko društvo Trzin September Turistično društvo Trzin
Oktober podjetniki IOC, Turistično društvo Trzin,
NAPOVEDUJEMO:
Gasilska veselica
drugo soboto v septembru bo avtobusni vseobčinski izlet v Sv. Ju-rij ob Sčavnici
Predstavitev obrtnikov in družb Trzina, modna revija, tekmovanje v čišćenju oken. predvideno odprtje turistično informativne pisar-
STALNA VABILA:
Društvo upokojencev Žerjavčki
Žerjavčki vabijo vse upokojence - člane in nečlane vsak ponedeljek od 16. ure dalje v gostišče Bor pri Mercatorju v novem Trzinu
r
V vrtnarstvu vam nudimo:
pestro izbiro enoletnic izredne kakovosti ugodne cene
Delovni čas
od ponedeljka do petka: 8-12; 14-19h ob sobotah od 8 - 12h.
Še vedno je čas, da se oskrbite tudi s kurilnim oljem. Ugodna cena pri plačilu z gotovino; ali plačilo na 3 - 6 obrokov.
Hitra dostava!
DOMŽALE
Informacije
Ljubljanska c. 1
Domžale Tel. OSI 716 185
Û00D
Audi
Pravica imeti (čisto) svojega.
Audi A4 Copyright.
HUBAT PETER s.p.
Dobeno 75, 1234 Mengeš AVTOPREVOZNIŠTVO IN VRTNARSTVO tel.: 737-473, mob.: (0609) 617-355, (041) 638-488
Frizerski salon in trgovina
OPTIKA
V
Martina Skofic
L jubljanska 87, Domžale Tel. 714-006
Delovni čas: vsak dan 8.00 - 12.00
in 16.00-18.00 sobota 9.00 - 12.00
Slovenska 24. P.E. Mengeš tel.: 738-980
Çbahwe)
PC PIRAMIDA TRZIN
seÓQŽnet
garni
ABAĆIČ Domžale, SERVIS Prešernova 1/a, IL BSB TRGOVINA tel. 061 722 107
prodajalna izdelkov gorenje
Želimo vam vesele velikonočne praznike in čestitamo ob občinskem prazniku!
"J jVjOWI : '
PodskrajniWÍ, Cerkrtjca •Jemćeva4Sa, Trzin (slari del) Telefon 714 S37. faks 714 536 elovni čas: od'7. Do 17. ure, obola od 9. Do 13. Ure.
224.910,00 SIT
za gotovino
l	ovarn« blazmjenaga otitStv»
\ Tapetništvo
■ sedežnih elementov s kombinacijo ležišč - iz naravnega in umetnega usnja ter dekorativnih tkanin
možnost dostave na dom
VRTNARSTVO GASPERLIN
STIHL VIKING
ekskluzivni prodajalec in serviser:
M.Ž. AGROMARKET d,,
IOC TRZIN, HRASTOVEC 26, 1236 TRZIN,
TEL. 061/162 32 84
DELOVNI ČAS: 8M2* In 13M7', SOBOTA: 8M2*
CEL0VITI PROGRAM ZA VRT IN GOZO
•	motorne žage
•	motorne kose kosilnice
%

CLšMŽ-D
Moste 99, 1218 Komenda Tel.: 061/841-471 Fax: 061/841-692
Za vsakega dotega gospodarja!
Vrtnarska proizvodnja in trgovina
Pestra izbira za parke. gredice in grobove
•	vodenke nova gvineja
•	enoletnice begonje, tagetes, salvije, ageratum, vodenke, gazanije, cinerarije ...
•	trajnice armerija, kanpanula. mah. mak........
•	Vebrene, temari, tapijen ...
•	Bršlajnke, pelargonije pokončne in polviseće
\

Akcija: STARO ZA NOVO
Odkupimo slan Junkers za 20 000 SIT in vgradimo novega!
Loren Line d.o.o., PE Borovec 5 I IOC Trzin, 1236 Trzin, Slovenija S Telefon: 061/ 162 36 40 uTelefa«: 061/ 162 36 45
Vodilno slovensko podjetje na področju prodaje in vzdrževanja plinske tehnike
Loren Une kd
fOPOíKA TOPÍOTHA TEHNIKA	HBM*
VJUNKERS
8o*ch Thermotechnlk
IBOSCH
IÇIA.
KUŠAR
Erjavčeva 6. Dob pri Domžalah, telefon in faks 061 713 915. salon 720 730
Perovo 26, Kamnik, telefon 813 959
Konec meseca novo vozilo
O-jy&B
mj
Mm
ni^omie^S
kreditni pogoji T+3.8% Kredit na položnice!

načrtovanje • izvedba centralnega ogre v anja ter plinskih instalacij • pooblašceni se
možnost P^plačila
vašega
starega kredita!
-

**	—r
iff IH^fc
A/O I//
4x4
+Reduktar