Za terenske sladokusce
KOMATAR (Turdus torquatus) 
Za opazovanje komatarja se bomo morali odpra-
viti peš nad gozdno mejo (ali pa z avtom, npr. 
na Roglo). Vrsti najbolj ustreza mozaik visokega 
ruševja in skalovitih gorskih trat. V predgnezdit-
venem obdobju, ko je v gorah navadno še sneg, 
ga izdaja glasna, a nepovezana »lenobna« me-
lodija. Verjetno so najbolj opazni takrat, ko so 
mladiči tik pred tem, da zapustijo gnezdo ali 
pa so že zunaj, a še niso samostojni. Takrat je 
za starše komatarje stresno obdobje in videti je, 
da z opozorilnim »tleskanjem« reagirajo prav na 
vsako malenkost. Kaj pa kasneje, ko se mladina 
osamosvoji? Kar nekako »poniknejo« in sreča-
nja s komatarjem so bolj naključna. Vselej pa mi 
bo ostalo v spominu opazovanje razpršene jate 
približno 100 komatarjev na kratkem odseku poti 
med bivakom na Belščici proti Vajnežu 15. sep-
tembra 2015.
besedilo: Matej Gamser, foto: Milan Cerar
PAHLJAČEKRILEC (Stylops melittae)
Pahljačekrilci so nenavadni zajedavci drugih žuželk, pred-
vsem os, čebel in škržatkov. So zelo majhne žuželke, na-
vadno manjše od 5 mm. Po oploditvi se jajčeca razvijajo 
in izležejo kar v samičinem telesu in ličinke skozi zarodno 
režo prilezejo na prosto. Z gostitelja, npr. čebele, padejo 
na cvetove in počakajo na drugega gostitelja, ki jih po-
tem odnese v svoje gnezdo. T am se skozi mehko hitinjačo 
zarijejo v telo ličink in po levitvi dobijo obliko breznoge 
žerke, ki se hrani s krvjo in maščobnimi tkivi gostitelja 
in so edini stadij pahljačekrilcev, ko se hranijo. Nazadnje 
se zabubijo in preobrazijo v ličinki podobno valjasto in 
zajedavsko samico ali letečega samca. Na fotografiji se 
samec pahljačekrilca izlega iz gostitelja, samca peščinske 
čebele vrste Andrena spinigera.
besedilo in foto: Tomi Trilar
RJAVA CIPA (Anthus campestris)
V začetku maja se iz afriških prezimovališč na suhe 
kraške travnike vrne rjava cipa. Gre za redko gnez-
dilko, ki se v Sloveniji pojavlja le v njenem jugozaho-
dnem delu. Večina naše populacije gnezdi na Krasu, 
a nikjer ni pogosta. Vrsta izbira suhe in odprte trav-
nike, ki imajo velik delež golih tal. Najlaže jo bomo 
opazovali na Petrinjskem in Podgorskem krasu ter v 
okolici Movraža in Rakitovca. Rjava cipa se od dru-
gih vrst njenega rodu razlikuje predvsem po peščeni 
obarvanosti in izostanku temnih prog na oprsju in 
hrbtni strani. Značilno petje je tako kratko in eno-
stavno, da pravzaprav spominja bolj na oglašanje.
besedilo: Domen Stanič, foto: Alen Ploj
Svet ptic 01, april 2020 33