GIBANJE REALNE PLAČE Neprekinjena črta označuje gibanje nominalne plače, prekinjena pa realne plače. Na prejšnji strani smo opi-sali gibanje tako imenovane nominalne plače, to je denar-nega zneska plače. Da bi do-bili realno plačo (dejansko ti-sto količino blaga in uslug, ki jo je mogoče s plačo kupiti), je treba nominahio plačo pri-merjati z življenjskimi stroški ali s povprečnimi cenami ti-slega blaga in uslug, ki jih po-rabi neko gospodinjstoo. V septembru letos so bili žioljenjski stroški poDprečne štiričlanske delavske družine za l odstotek višji kakor v septembru l. 1956, a za 1 od-stotek nižji. kakor je znašalo pooprečje za ose lansko leto. Gbčutnejša nihanja zaznamu-jejo Dečinoma samo stroški za hrano (zaradi cen kmetijskih pridelkov) in stroški za uslu-ge, medtem ko ostajajo drugi siroški pretezno nespreme-njeni. V l. 1955 so se pooečali iiv-Ijenjski stroški za 13 odstot-koD, lani pa za nekaj nad pet odstotkoD. Tako smo spadali med držaoe z oisokim pora-stom stroškoo. Letos kaže pri-merjaua z drugimi driavami Življenjski stroški (Povprečje 1956 = 100) drugačno podobo. Po podat-kih Zdruzenih držav (Gospo-darske komisije za Evropo) je o juniju imela Avstrija. za 1 odstotek Dišje žioljenjske stro-ške kakor o lanskem juniju, Belgija za 2 odstotka, Grčija za 2 odstotka, Irska za 2 od-stotka, Nizozemska za 4 od- stotke, Soedska za 4 udztotke, iDica za 2 odstotka, Veiika Britanija za 4 odslotke, med-ttm ko so ostali stroški na Portugalskem enaki, a v Ju-goslaoiji so se zmanjšali za 1 odstotek. Če bo ustaliteD zioljenjskih stroškoo trdnejša — a za to so psi pogoji — bo zelo ugodno vplivala ne samo na realne plače in osebno potrošnjo d&-lattceo in uslužbenceo, temoeč tudi na. uspešno izpopolnjeva-nje sisfema nagra.ieoanja ier sploh na nadaljnjo stabiliza-cijo gospodarslva. UstaliteD žiDljenjskih sfro-škov in pooišanje nominalne plače sta poozročila. da je na-rasla realna j>lača. Po podaf-kih Zveznega zaooda za stati-stiko je pri delaocih d letoš-njem juliju za 11 orlstotkoo Dišja kakor d juliju 1956. a pri uslužbencih za 12 cdstotkoo. Povišanje realne plače je de-jansko viije. fcafcor ga kaiejo ti podafki. ker so izračunani tia osnnoi urne mezde r> red-nem deloonem času, a pri-pnmnili smo že, da je skupna plača mnogo bolj porasla ka-kor urna mezda. Račun na osnooi urne mezde je sigur-neiši in boii upravičen .< sta-liiča statistike, ne daje pa po-polne slike. Prav tako moramo pripomniti. da o t?m računu, ni bilo mo/loče upcHevati po-rasta potrošniških kreditoo in druiiih činiteljeD osebnega do-hcdkadelancev in uslužbencev. Eazen porasta proizoodnje in deloone storilnr>s!i je na ta-ko povišanje realne plače de-laoceo in itsluibenceo nedoom-no vplivalo rodoviino lefo, o neki mcri pa fudi pooečanje nooza. Zato nas v prihodnjem razdobju čakajo napori, da predvsem vzporedno z zmanj-šanjem trgovinskeia deficiia (presežka uDoza nad iznozom,) nhranimo rloseieno