KATOlaIŠK CERKVEN LIST.
«Danica« izhaja vsak petek na celi poh in velja po pošti za celo leto 4 gl. 20 kr.. za pol leta 2 gl. '20 kr.. za četert leta 1 gl. 20 kr.
V tiskarni sprejemana za celo leto 8 gl. 60 kr.. za 1 2 leta 1 gl. 80 kr., za 1 4 leta 90 kr.. ako zadene na ta dan praznik, izide »Danica« dan poprej.
----------^
Tečaj XLIX.	v Ljubljani, 21. velikega srpana 1896.	List 34.
Poročilo
veleč. g. kanonika Flis-a o duhovskem društvu ,,duhovniki molivci sv. Rešuj. Telesa" pri pervem evharističnem shodu v Ljubljani 30. julija 1896.
„Adveniat Regnum Tuum Eucharisticum", (Pridi k nam Tvoje evharistično kraljestvo!) to je glasilo našemu društvu in to je tudi namen današnjemu shodu, da pride k nam in se širi med nami Regnum Eucharisticum. „Benedictus qui venit in nomine Domini!" („Češčen, ki pride v imenu Gospodovem!") Vsi častiti gospodje ste prišli „in nomine Domini", (v imenu Gospodovem.) zato vas priserčno pozdravljam „in nomine Domini". Pozdravljam Vas pri tem pervem shodu Sacerdotum Adoratorum za Ljubljansko škofijo, in reči smem, da se snide malokdaj kako društvo v tako vzvišen namen, kakor se je zbralo to društvo današnji dan. In z velikim veseljem pov-darjam. da se je zbralo nepričakovano mnogo članov, gotovo čez sto in dvajset.
Namen današnjemu shodu je trojni. Počastili smo skupno evharističnega Zveličarja v presvetem Zakramentu zdaj pri sv. maši in ga bomo počastili popoludne v spravo za grozne sakrilegije ali bogo-skrunstva, katera se gode Njemu v sv. Evharistiji. Hudi so današnje dni boji pekla zoper Boga in vse, kar je Božjega; vso ojstrino pa obrača pekel zoper Jezusa v tabemakelju, kakor nam povedo oni, ki so sami take sakrilegije doprinašali, pa se jih je usmilila Božja milost. Duhovniki smo v pervi versti poklicani in dolžni sovražnemu, preganjanemu in zani-Čevanemu Jezusu po zmožnosti poverniti vso nečast. V svojih molitvenih urah hočemo mu vedno darovati vse svoje moči. da smo orodje njegovo, katerega se poslužuje po njegovi sveti volji za pospeševanje koristi svojega presvetega Serca.
Drugi namen je, da tukaj pred sv. R. Telesom molimo skupno za vse potrebe človeške družbe, katera dandanes tava po veliki dušni temi in je v veliki zadregi. Ena luč i ca pa je, ki gori sicer tako neznatno, pa vender tako milo in tolažljivo, kakor ncbena druga ne v vesoljnem stvarstvu. Večna luč
je ta pred tabernakeljnom! Spričuje nam. da tukaj biva Bog ljubezni, da tu biva I z ve ličar, edini rešenik iz zadreg sedanjega časa. Rekel je On nekdaj v puščavi: „Smili se mi ljudstvo;" to ponavlja tudi v samoti tabemakeljna. In prav tu pred tabernakeljnom je pravi prostor, kjer naj biva tudi duhovnik, srednik med Bogom in ljudstvom, da v imenu vsega ljudstva prosi: Domine, salva nos, perimus. (Gospod, otmi nas — poginjamo!)
Tretji namen današnjemu shodu pa je. da drug druzega spodbujamo k vstrajnosti pri češčenju sv. R. Telesa in se posvetujemo, kako bi čast Jezusa v presvetem Zakramentu povekšali in ljudstvo do tega češčenja bolj in bolj privabili. Vneti se bolj in bolj za ta sv. Zakrament in za češčenje njegovo bolj vspešno delovati, to je naš današnji glavni namen. Veličastne evharistične zbore obhajajo dan danes duhovniki, n. pr. v Jeruzalemu, v Turinu, v Ameriki, po nemških mestih, kjer zborujejo po več dni v navzočnosti mnogih škofov. Naš današnji zbor je le neka poskušnja, pa se bo. ako Bog da, večkrat še ponavljal, da se mlačni ogrejejo. vneti pa, da se ne ohlade.
Znano je, da je društvo S. A. ustanovil P. Ey-mard, ustanovnik kongregacije presv. Zakramenta. Te kongregacije, imenujejo jih kongregacije „evha-ristijanov", so bile doslej samo francoske, presvitli cesar pa so dovolili, da se sme ustanoviti tudi na Avstrijskem in sicer v škofiji Trient, v mestu Bozen (Stillendorf). In to je važno, kajti odslej bodo gotovo kmalu iz vseh avstrijskih narodov pristopali v to kongregacijo, in središče naše bo zdaj doma.
Ko je P. Eymard predložil pravila kongregacije presv. Zakramenta in družbe „S. Adoratorum" sv. Očetu Piju IX., rekli so mu sv. Oče: „Ta misel pride iz nebes; prepričan sem, Cerkvi je to potrebno. Vseh pripomočkov se je treba posluževati, da se povspeši spoznanje Evharistije." Sedanji sv. Oče Leo XIII. so z dne 16. junija 1. 1887 s posebnim .Breve" to društvo kanonično ustanovili in blagoslovili. (Dalje nasi.)
Okrožnica Leona XIII. o jedinosti cerkve.
t Dalje.)
Da se pa ta jedinost ohrani, potrebna je jedinost v vtri in tudi v spoznavanju te vere, to sv. Ure tako le dokazujejo:
..Tisti, ki je ustanovil (Jerkev jedno. ustanovil ju je tudi jedino. tako namreč, da bodo vsi njeni prihodnji udje zvezani z najtesnejšimi vezmi iu na ta način tvorili jeden narod, jedno kraljestvo, jedno telo: „Kno telo in en duh: kak«»r ste poklicani v upanje svojega poklica". Kt. 1. 1. . Svojo voljo o tej stvari poterdil je Jezus Kristus malo pred svojo smert jo in jo na vzvišen način posvetil tako moleč k Očetu: „Pa ne prosim samo zanje, ampak tudi za tiste, kateri bodo po njih besedi v mene verovali ... da Im »do tudi oni v nas eno . . da hod > popolnoma eno-, .lan. 17. 2o. 21, 2.5.). I)a celo velel j«, tla naj bode v njegovih učencih jedinost tako tesna in dover.šena, da bo podobna nekako njegovi zvezi z Očetom: „ Prosim te. . . . da so vsi jedilo, kakor si ti. Oče. v meni in jaz v tebi-. Jan. 17. 21. . Za toliko in pa tako popolno sl"go med ljudmi je pa nujen pogoj skladnost in zveza v umu: od tod izhaja dalje složnost in sonaravnost v delovanju. Zato je hotel po svojem božjem sklepu, da je v Cerkvi jedinost v veri. Ta rednost je namreč perva vez, ki veže Boga in človeka, in odtod imamo tudi ime ..verniki". r.leden Oospod. jedna vera, jeden kerst" t Kt'. 4, ."».;. Kakor je namreč jeden Gospod in jeden kerst. tako mora biti tudi vera vseh kristjanov, kjer koli so. jedna. Zato apostol Pavel ne prosi samo. ampak tudi zahteva in zarotuje kristjane, uaj bodo vsi jednili mislij in naj se ogibljejo različnosti v mnenju: „Prosim vas pa, bratje, v imenu Oospodu našega Jezusa Kristusa, da vsi eno govorite, in da naj ne bodo med Vami raz-pori: bodite pa popolni v jednem duhu in v jedni misli". Kor. 1. lo.) — Ta mesta gotovo ne potrebujejo razlage, ker sama dovolj jasno govore. Sicer pa vsi, ki se imenujejo kristijane, priznavajo sploh, da mora biti jedna vera. Kadar pa se gre za to, da bi spoznali, kaka je je dinost cerkve po svojem bistvu, in to je jako velikega pomena in silno potrebno, tedaj pa se mnogi motijo. Kakor smo to prej v slični zadevi storili, tudi tukaj ne smemo gledati na to, kaj se komu zdi ali kaj ugiba, ampak razsoditi mora zgodovina. Vprašati in povedati nam je namreč, kako jedinost je zaukazal .Jezus Kristus v veri.
Nebeški nauk Jezusa Kristusa je bil res večjidel po navdihnenju sv. Duha spisan: a ko je bilo sv. pismo prepuščeno človeškemu duhu. vendar samo ni moglo ohraniti jedinost v razumu
ljudij. Kaj lahko bi se zgodilo, da so sv. pismo različno in tudi med seboj nasprotno razlagali, to pa ne samo zaradi moči in skrivnostnega nauka, ampak tudi zaradi nestalnosti človeškega duha in pa zaradi vzburjenih strastij, ki teže po tem, kar ni prav. Nujno sledi iz različnosti razlaganja nejednakost v mišljenju: od tod na sprotstva, prepiri in zdražbe, kakoršne so že v pervih časih cerkev samo vznemirjale. O krivo-vercih piše Irenej znamenite besede: „Pripozna-vajo sveto pismo, a razlaganje zavijajo". (Lib. III. c. 12, n. 12.). in sveti Auguštin pravi: „Krivoverstva in napačni nauki, ki dušo vja-mejo in jo derve v pogubo, nastali so s tem, da niso ljudje dobrega svetega jiisma dobro razumeli". iln Kvang. Joan. tr. IX, c. f>, n. 1.). Da toraj postanejo ljudje jedne misli, da se napravi in varuje sloga v mnenjih, in da bi sv. pismo samo obstalo, treba bilo je tedaj necega temelja. To zahteva božja modrost: Bog ni mogel hoteti jedinosti v veri, ako ne bi bil pripravil pripraven pripomoček za ohranjenje jedinosti. Jasno pove to tudi sv. pismo, kakor bomo kmalu videli. Ootovo je, da božja vsegamogočnost ni navezana na kako stvar, ampak vse ji je poslušuo kot orodje. Pogledati hočemo, katero izmed vseh stvarij, ki so v njegovi oblasti, je Kristus za to izvolil. Zato pa moramo poseči nazaj na početke kerščanstva.
Omenili bodemo to, kar sv. pismo dokazuje in je sploh znano. Jezus Kristus dokazuje svoje božanstvo in božje poslanstvo z močjo čudežev, goreče uči množico nebeških stvarij in v obče zahteva, da verujejo njegovim naukom, in obljubi tudi večno plačilo in večno kazen: „Ako ne delam del svojega očeta, mi nikar ne verjemite*1 (Jan. 10 37.). „Ako bi med njimi ne bil storil del. katerih nihče drugi ni storil, bi ne imel greha" (Jan. 15, 24.). pCe pa delam dela, in ako meni nočete verjeti, verjemite delom" (Jan. 10, 38.). Karkoli je ukazal, ukazal je vse z jednako oblastjo : nič ne dela razlike, ko zahteva priterditve uma. Onih, ki so Jezusa poslušali. dolžnost bila je toraj, ako so hoteli doseči zveličanje, ne le v obče poprijeti se njegovega nauka, ampak s celim razumom priterditi posameznim stvarem, katere je učil. To je golo nasprotje, ako le v jedni točki Bogu ne verujemo.	(Dalje sledi.)
Verige sv. Petra,
(Spomin na nje obhaja sv. Cerkev 1. avgusta.)
Verige in vezi, v katere so uklepali svetnike zavoljo Kristusa, bile so jim (svetnikom) največje veselje in najvišja čast ter so jim pri-
dobile v nebesih prav posebno slavo. Sv. Pavel povdarja v svojih pismih: „Jaz, v Gospodu uklenjen !u ,,Jaz, Pavel, sicer starec, vendar zvezan v Kristusu". „Jaz. Pavel, sem poslanec evangelija v vezeh". I)a, ravno v svojih vezeh spozna pravi vzrok, zakaj je oznanovanje evangelija v liimu tako zelo napredovalo. „Hočem pa, da veste, bratje," piše Filipijanom. „da je moj sedanji položaj (ujetništvo) zelo pripomogel k napredku evangelija; kajti za moje vezi v Kristusu je izvedel ves (cesarski) dvor in vsi drugi, in več bratov v Gospodu je zaupalo vsled mojih vezij in upali so si tembolj brez strahu oznanjevati besedo Gospodovo."
Zelo navdušeno govori sv. Janez Krizostom o verigah apostoljskih pervakov, zlasti o vezeh s v. Pavla. „Nič ni tako slavno, kakor nositi verige zavoljo vere." Da je kdo zvezan zavoljo Kristusa, je lepše, kakor da je apostelj, učenik ali evangelist. Ce kdo Kristusa v resnici ljubi bode razumel, kaj je tu rečeno. Zlata krona, napolnjena z dragimi kamenji. ni toliki kras. kakor verige zavoljo Kristusa. Toda kaj primerjam časna bogastva in posvetne zaklade s temi verigami? ('elo. ako bi ga ne čakalo nobeno plačilo, bilo bi že to veliko plačilo in prebogato povernilo, terpeti take bolečine in nositi vezi za voljo tistega, katerega ljubi. Poslušaj, kaj sv. Luka poroča o apostolih: „Veseli so šli od velikega zbora, ker so bili vredni spoznani terpeti zavoljo imena Jezusovega." „Rad bi bil," nadaljuje v svojem navdušenju sv. Krizostom, ,,na tistem kraju, kjer se hranijo verige, pred katerimi trepetajo zli duhovi, in katere angelji s spoštovanjem gledajo. Kajti nič ni lepšega, kakor hudo terpeti zavoljo Kristusa. Ko bi bil prost cerkvenih službenih opravil in skerbij, ko bi imel zdravo in močno telo, bi se ne obotavljal iti tja na Božjo pot, da bi le videl verige in stopil v ječo, kjer je bil on uklenjen. O presrečne vezi, o srečne roke. katere so uklepale tiste vezi! Ko bi bil živel ob tistem času, objel bi te verige, ne jenjal bi poljubovati rok, ki so bile vredne zavoljo Gospoda verige nositi."
Tako navdušeno govori sv. Janez Krizostom o verigah sv. Pavla, ko razlaga besede v listu od Etežanov: „Jaz, Pavel, zvezan v Gospodu, vas rotim itd." in pristavi takoj: .,Tudi sveti Peter je bil vreden takih verig." „Kralj Herod", pripoveduje zgodovina apostoljska, ,je dal Petra zgrabiti in ga vreči v ječo: izročil ga je čve-teri straži, katerih vsaka je imela po štiri stražnike, da so ga varovali." Peter je bil v ječi torej dobro zastražen, toda Cerkev je ves čas molila zanj. Ko ga je hotel Herod izročiti v
smert, je spal Peter zadnjo noč med dvema vojakoma uklenjen v dve verigi, in čuvaji so stražili pred vrati." Peter ni bil nič vznemirjen, temveč on je spal: gotovo bi ne spal tako terdno. ako bi ga zelo skerbelo. Angelj Gospodov ga udari v bok in ga zbudi. „Ce bi me kdo vprašal", pravi sv. Janez Krizostom; ..Kaj bi bil rajši, angelj, ki je Petra sunil v bok. ali Peter, ki je bil iz ječe otet? liajši bi bil ukle-njeni Peter, zaradi katerega se je angelj prikazal."
.,Vstani hitro," je rekel angelj Petru. I n padle so verige od njega. Angelj mu pa reče: „Opaši se in obuj si čevlje!" Storil je tako. Oni mu je pa rekel: „Ogerni se in idi za menoj!" Sel je za njim in ni vedel, če je to res. kar se godi po angelju, temveč je mislil, da je videl prikazen. Sla sta mimo perve in druge straže in prišla do železnih vrat, ki p d je jo v mesto. Ta so se jima sama odperla. Ko sta pa prišla na ulico, izgine mu angelj hipoma izpred o< ij. Sedaj se Peter zave in reče: ..Zdaj veni. da je poslal Gospod svojega angelja in me iztergal iz rok Herodovih in pričakovanja judov."
Verige sv. Petra, ki so padle v ječi od njegovih rok, priče njegove smertne nevarnosti in čudovite rešitve po angelju. so povod prazniku. katerega Cerkev 1. avgusta praznuje z imenom ,,verige sv. Petra".
Okoli leta 43f> jih je cesarica Kvdoksija. soproga mlajšega Teodozija, prenesla iz Jeruzalema v Carjigrad. Polovico teh dragocenih relikvij ali svetinj je dala mati Kvdoksija svoji hčeri istega imena, ki je postala soproga » esai ja Valentinijana. V Rimu so shranjene še verige, s katerimi je cesar Neron sv. Petra dal zvezali, in pobožna pripovedka pripoveduje to-le: ko so položili kos tistih verig, katere je prinesla Kvdoksija iz Jeruzalema, na one, s katerimi je dal Neron zvezati sv. Petra, sta se obe tako združili, kakor bi bila le jedna veriga. < eščenje teh svetinj se je tako povzdignilo v liimu in < 'arjeni-gradu, da so njim na čast v obeh mestih sezidali cerkve, na kar so kmalu razglasili praznik „verige sv. Petra". Hitro so ga vsprejeli po vsem katoliškem svetu. Iz pisem papeža Gregorija Velikega (t '>04 > povzamemo, da je bilo v njegovem času češčenje verig sv. Petra zelo razširjeno. On sam je poslal odpiljeni prah od teh verig, udelan v križ ali zlato posodo, frankovski kraljici Hildeherti kot dragorene svetinje. —
Tudi nadškofija kolinska se lahko ponaša s tem. da ima del svetih verig ap^stoljskega per-vaka. Sv. Bruno, nadškof kolinski. je prinesel pred več kot 'JOO leti nekaj obročkov iz Kima
v Kolin, kjer so prav do današnjega dne ohranjeni v stolni cerkvi, in jih vsako leto. zlasti na praznik verig sv. Petra časte.
Govor,
kterega je imel preč. gospod župnik Fr. Pore nt a ob petindvajsetletnici duhovnih tovarišev na Brezjah, dne 29. julija 1896.
Gratias agamus Domino Deo nostro ' Praef. -Hvalimo Gospoda svojega Boga! Predglasje.
< >trok se derži svoje matere, povsod je mati pervi- na versti; ako ga kaka reč razveseli, materi najpervo pokaže; kadar ga kaj žali, zopet mora mati najpervo vedeti, da bi pomagala Prav tako se obnašajo verni kristjani do Marije svoje nebeške matere, ktero jim je Bog sam v mater izročil; dobro namreč vedo. da ima ona materno serce do vseh. ki k njej pribež«'. ter se v vseh dušnih in telesnih potrebah k njej zatekajo, in od tod pride, da je ta krasni hram Božji, postavljen Mariji, nebeški materi, na čast. — dan za dnevom, izvzeinši zimski čas, od vernikov pridno obiskovan, kajti sleherni ima kaj, kar ga teži, kar bi raj preložil, in pride potožit svoji nebeški materi, da bi mu s svojo mogočno priprošnjo pri Bogu križ. ki ga teži. odvzela, preložila ali olajšala: / jedno besedo — "omagala. >n na ta kraj pride, ker ravno tu se Marija časti pod naslovom: Marija pomagaj
Danes je sicer delavnik, in vendar se je vas nenavadno veliki sešlo. ker zvedeli ste. da bode današnji dan tudi nenavadno število gg duhovnikov tu zbranih. In kakšno opravilo imajo v 25letnico obhajajo. to je 25 let je preteklo, odkar so doveršivši šole postali mašniki; tudi se lahko reče: sreberno mašo obhajajo: in ta kraj so si zbrali, da po Marijinih matemih rokah svojo zahvalo za prejete milosti in dobrote v teku 25 let pošljejo nebeškemu Očetu.
2"» let pohaja ta teden, odkar so nam škof Jernej — ki vže počivajo v grobu — podelili zakrament. ki se imenuje zakrament mašnikovega posve-čevanja. in kot najvišji pastir, kot namestnik Božji, kot naslednik apostolov, dali so nam oblast opravljati daritev sv. maše. skesanim grešnikom odpuščati grehe in duše. odkupljene z drago kervjo Jezusa Kristusa. Sinu božjega, voditi proti nebesom.
Opravljati daritev sv. maše in sicer, ako ni za-deržka. vsaki dan. in zakaj? ne iz dobičkaželjnosti, marveč, da se vsemogočni Bog časti. Ni ga opravila. s katerim bi se Bogu večja ali vsaj jednaka čast skazovala. ko ravno sv. maša. kajti tu daje po mašnikovih rokah spodobno čast nebeškemu Očetu Sin Božji sam. Kar delajo v nebesih angelji. služabniki Božji, to dela mašnik pri sv. maši: «v. Janez, zamaknjen v nebo. je slišal angeljski glas: .Svet, svet. svet, si Ti. o Gospod, Bog vojskinih trum;4 mašnik pri sv. maši pri predglasju s svetim strahom pobožno izgovarja: »Svet, svet, svet si ti, o Gospod, Bog vojskinih trum", to je brezštevilne množice nebeških duhov. Ni ga opravila, po katerem bi verniki obilnejših dobrot prejemali, ko ravno po daritvi sv. maše. Tu se spoinuje. kar pravi sv. Avguštin: »Molitev gori. Božje usmiljenje doli." Po daritvi sv. maše prihaja vernikom od Boga na polju rodovitnost, sreča
pri živini, zdravje v družini, odvernjenje nadlog in težav, spreobernjenje grešnikov, srečna zadnja ura. Celo na uni svet sega moč sv. maše. Duše v vicah prejemajo polajšanje in polagoma rešenje. Tudi mi, ako pridemo v vice, bomo hrepeneli po sv. mašah, da bi bili vredni spoznani, priti k Bogu. Bil je mla-deneč, ki je doveršivši osmo šolo, premišljeval, kteri stan naj si izvoli. V tem premišljevanju nekdo vstopi v belem oblačilu, ter reče: Jaz sem tvoj sorodnik in vže 300 let čakam v vicah. da bi kteri iz moje ro-dovine postal mašnik in maše val tudi za sorodnike. —
Dragi g. sobratje v teku 25 let je sleherni izmed nas opravil okoli 0000 sv. maš; nebeškemu Očetu se je skazala spodobna čast, vernim je Bog dodelil dobrote, duše v vicah so sprejele polajšanje, ali —strah me obide, ko pomislim, da mi bodemo dajali odgovor, kako smo opravili — sveto opravilo v svetosti — sancta sancte! A ravno med sv. opravilom se kaj rado pritakne, kar ne spada k sv. maši. Sv. Filip N eri je vzdihnil, ko je neki mašnik po opravljeni pervi sv maši umeri: »O kaki odgovor — kaj čaka še le nas po opravljenih tolikih sv. mašah!"
Skesanim grešnikom odpuščati grehe Da je Jezus poslovivši se od sveta to oblast pustil na svetu, je pač neprecenljiva dobrota Božja. Kteri odraščenih jja zamore reči: jaz še nisem nikoli v svojem življenju Boga s kakim smertnim grehom razžalil. In to oblast, grehe odpuščati, je izročil mašnikom, slabotnim ljudem. Mi smo to oblast izverševali, grešnikom smo grehe odpuščali. Vzemimo, da je vsak izmed nas na leto spovedal 1000 ljudij, to znaša v 25 letih 25.000 In od teh spoved bo zopet odgovor vsevednemu Sodniku: ali smo v resnici vrednim in dobro pripravljenim dajali sv. odvezo — spovedni-kova sodba mora biti poterjena v nebesih. Duše ne-vedoma nevredno odvezanih bode Bog tirjal iz naših rok. —
Dušno pastirstvo. Sv. Pavel piše svojemu učencu Titu: »Ti pa govori, opominjaj, svari" (Tit. 2, 15). To smo storili tudi mi: govorili smo, opominjali in svarili in s kakim vspehom? Ko je nekoč Kristus razposlal svoje učence, se vemejo vsi veseli ter pravijo: »Še hudobni duhovi so nam pokorni"; ali so jim bili ljudje pokorni, o tem nič ne omenijo Skoraj bi mi zamogli ravno tako reči: pri delitvi sv. kersta, sv. pokore so nam hudobni duhovi pokorni, kaj pa pa ljudje?
Govorili, opominjali, svarili smo in želi nepokorščino, zamero, tudi kljubovanje, celo zaničevanje in nezasluženo zmerjanje. A kaj hočemo? Kristusu, našemu Gospodu se je ravno tako godilo, apostolom ravno tako, drugim sv. škofom in mašnikom ravno tako. Toraj naša tolažba je Kristus, naša tolažba so apostoli, naša tolažba so besede Gospodove: „Svet vas bo sovražil; in zakaj? Ker sem vas od sveta odbraP. (Jan. 15, 19.)
Druga tolažba naša so tiste duše, kterim smo pomagali v nebesa; ti so naši priprošnjiki v življenji in bodo zlasti še zadnjo uro; že zdaj kličejo: Gospod ne pogubi ga! ta je mene podučeval, Gospod ne za-verzi ga! ta je mene zašlega privedel na pravo pot.
V teku 25 let je Gospod Bog naše število močno skerčil; 30 nas je zapustilo semenišče, in zdaj nas je še 20: gospodov iz reda sv. Frančiška je bilo 9, in zdaj je živih še 5; toraj od 39, ki smo skupno
poslušali blagoslov ne nauke, jih je 15 že v večnosti. Dobri raladenči so bili; a ko bi jeden ali drugi še kaj potreboval, so se danes za nje opravile bilje in černa sv. maša. Sicer je že vsakteri izmed nas živih za vsakega umerlega sproti opravil po jedno sv. mašo; danes je pa naša želja, da bi bili tudi sošolci v večnosti deležni naše slavnosti.
Pri slovesni sv. maši se hočemo pred vsem drugim zahvaliti dobremu Bogu za vse prejete dobrote in milosti. Veliko jih je, smem reči brezštevilne so; Bog je nas ohranil pri življenju in pri zdravju, varoval nas je v dušnih in telesnih nevarnostih, ohranil nas je v sv. veri, brez katere ni mogoče zveličan biti.
Molimo sicer pri vsaki sv. maši za sv. Oieta, ki sedanjemu brezbožnemu, brezvernemu svetu svetijo s svojo učenostjo — prava lu5 z neba — in kažejo pravo pot. Tudi za visokočastitega knezoškofa. kterega sovražniki sv. vere vedno napadajo, a neo-mahljivo, Čversto in krepko brani katoliška načela. Presvitlemu vladarju izprosimo modrost — ktera je dar sv. Duha — za dobro vladanje svojih podlož-nikov.
Ko je kralj Nabukodonozar dal vreči v ognjeno peč 3 mladeniče, ker niso hoteli moliti zlatega ma-lika, klicali so v ognju ti dobri mladeniči nebo in zemljo in vse stvari, naj hvalijo Boga. Med drugim tudi vsi pravični in ponižni hvalite Gospoda, vsi duhovni Gospodovi hvalite Gospoda K temu pristavim le še to željo: Bog daj. da bi mi srebernomašniki, kakor tudi vi verni poslušalci enkrat dosegli to srečo, da bi hvalili Gospoda na vekov veke. Amen.
Ob novi maši.
t Blagemu prijatelju Fr. V—u v spomin )
Ozira oko se Ti v čase nazaj,
Ko serce Ti polnil detinstva je raj.
Oj, trat se spominjaš domačih veselih.
In rožic duhtečih, a davno že velih,
Spominjaš pervotnih se dnij.
Roditeljev upi že takrat so vsi,
Oj, v Tebi samo oteleseni bili.
Za višje namene zatorej vzgojili
So Tebe, ki bil si jim serčni otrok.
In v varstvu imel Te je Bog.
Minula so leta Ti perve mladosti.
Ostavil si trato in cvetke radosti.
Neustrašen nastopil življenje in svet.
V telesu šibak, a na duhu ves vnet.
Roditeljev sabo si vzel opomine
In sreče domače vesele spomine.
Zdaj kupo modrosti navdušen si pil,
In v potu in trudu razum si bistril,
Da smoter že skoraj dosežen bi bil;
A k temu nebesa dobrotna in mila
Ti moč z blagoslovom so svojim delila:
Tspešno dokončal težave si vse.
In v sladkih čutilih je Tvoje serce
Spet srečno, veselo in mirno.
Pred Tabo, glej, polje razteza se širno,
Premnoga pač steza premerja to plan.
Skušnjavam nasproti krepak in serčan
Se zdaj mi pokaži in mimo usodi
Tdaj se, v nje varstvu pa srečen mi bodi!
Oj. slave Ti venec, glej spleta krasan,
In tam Ti odgrinja bogastva zaklade.
Tu zopet neveste ljubeče in mlade
Ponuja Ti zvesto roko.
Kaj duša pa Tvoja boji se tako?
In proti višavam kaj sili oko?
Oj, večno nebo se nad Tabo razgrinja.
In misel vanj z novo močjo Te prešinja:
Tam gori je pravi moj dom.
Mar sreči posvetni tu klanjal se bom,
Ko znala dovesti bi v brezdno me zmot?
Oj. bodi pozdravljena serčno mi pot!
Ti steza britkosti, težav in terpljenja.
Izvolil sem tebe in poln navdušenja
Nastopil te bodem vesel
Ter v blagor Človeštva se truditi jel.
Tako na vabljivem razpotji
Si volil v usodnem trenotji
V	težavnem poklicu častitljivi stan. Namestnikom Božjim izbran. Razglašal pred svetom boš Večnega slavo In branil z besedo ognjeno vsikdar Gospodove Cerkve boš pravo.
Oj. stopil si danes pred Božji oltar.
Da pervikrat rnašni opravil bi dar
Koga pa pred vsem se spominjaš v molitvi?
Kedo Ti je v mislih pri sveti daritvi -
Oj, tisto serce. ki življenja vse dni
Skerbi je veliko za Tebe čutilo.
In tolikrat gori v nebesa vzdihnilo.
Da dne bi se tega s Teboj veselilo.
Glej. mamica blaga pred Tabo kleči.
In on. ki preskerben Ti oče je bil.
Oh, davno pa svet je že naš zapustil.
Se tudi raduje Te danes serčno :
Glej. duh se približal njegov je z višin.
Da svete daritve vdeležil se bo.
Ki verli opravljaš jo sin
In bratje in sestre, sorodniki vsi.
Prijatelji zvesti in znanci dragi.
Vsi v serčni radosti smo sem prihiteli.
In sabo prinesli premnogo želj.i.
Ki naše jih serce za Tebe im.».
Povzdigniti hočemo jih do neba
Tam Oče nebeški naj milo dodeli.
Da kelih. ki danes ga bodeš izpil.
V	zveličanje nam in pa Tebi bi bil. (%e tudi je kelih terpljenja.
Odpira nam vendar vso srečo življenja. Nebeški v njem slika se mir. In ti, kot duhovni pastir Izpraznil nam v blagor poslej še mnogi terpljenja boš kelih. A duša Ti v čutih veselih Topila se bode vselej.
J. I*, ltelostenski.
Ogled po Slovenskem in dopisi.
Iz Železnikov, 9. avgusta. (Nova maša č. g. 0. Maurus-a Rozman a.) Neko staro po naših hribih med ljudstvom znano prerokovanje baje pravi, da bod< >rišli za katoliško vero še tako žalostni časi, dr. .jO na najvišjih gorah le še na cvimovi niti obvisela Koliko je na tem resnice, ne bomo preso-jevali, toliko pa je res, da večina naših duhovnikov in novomašnikov do malega prihaja le iz nizkih in
revnih stanov. Zato je pa tudi zanimanje osobito za nove maše med priprostim ljudstvom posebno veliko; vsaka taka slavnost na deželi je nekaki veliki narodni praznik, za katerega se delajo včasih prav velike, lepe in spodbudne priprave, in privre navadno od blizu in daleč obilno ljudstva, da bi se vdeležilo sv obreda in prejelo novomašniški blagoslov.
Naš kraj je bil dozdaj tako srečen, da so se pogosto obhajale v njem take slavnosti, in ravno danes, — XI. nedeljo po Binkoštih — se je zopet ena ponovila, ko je č. g o Maurus Rozman iz kapucinskega reda imel svojo slovesno novo mašo. O čislani »Danici* smemo reči, da je ona naša »slovenska cerkvena kronika", — prosimo toraj, da sprejme tudi pričujoči popis v svoje listine, ki naj ohrani potomcem v spominu prelepe slavnosti današnjega dneva
C g primicijant o. Maurus je bil 25. julija t. 1. v Gorici od Nj. milosti prevzvišenega gosp. metro-polita in knezo nadškofa Alojzija Zorn a v mašnika posvečen. Kot pri prosti redovnik in ponižni sin sv. Frančiška je želel priti 27. julija čisto natihoma na svoj dom A od veselja prešinjeni stariši in obilica častilcev je gledala v prihajajočem novega člana iz verste maziljencev Gospodovih ter mu pripravila ob prihodu prav časten sprejem. Že iz daljave ga je pozdravil mogočni pok možnarjev; ob vhodu v terg stal je lični slavolok z napisom:
,1'riserčen naš pozdrav, oj novomašnik!
Teb nasprot doni!
Saj se Tvojega prihoda cela fara veseli!"
Ko je prišel č. g novomašnik do slavoloka, je bil v svoji ponižnosti kar osupnjen, ko stopi belo oblečena deklica Frančiška Bogataj s šopkom svežih cv»*tk v roki pred njega, ter ga cgovori:
„Visok« častiti, preljubljevi gospod novomašnik! Vsi tu zbrani, Serčno vdani."
S « vetkami Vas pozdravimo! (pri teh besedah podala je g. novornašniku šopek, potem pa pokleknila in nadaljevala:) „ Hrepeneče (n goreče: Blagoslova prosimo!"
Pokleknili so pri teh besedah tudi vsi drugi ob slavoloku navzoči in prejeli novomašniški blagoslov. Novo izm-nadenje je čakalo č. g. novomašnika zopet pred domačo hišo kjer je ob vhodu stal drug slavolok z napisom
, Božji blagosl« v s Ta boj naj v hišo pride. Vselej naj se vse po Božji volji v njej izide!"
Naslednje jutro, 28. jul. po šolski sv. maši, počastil je č g nrvomašnik v spremstvu Č. g kate-heta Jan. Meršolj a našo šolo, v kateri je tudi on sprejemal perve šolske uke (Od kar poučuje sedanji učeni k. je č. g. o Maurus že 13. učenec, ki je dospel do časti mašništva ) C. g novomašnik je podelil zbrani šolski mladini novomašniški sv. blagoslov, na kar so č. g. katehet mladini s kratkimi besedami pojasnili pomen častnega obiska; tudi č. g novomašnik je spregovoril otrokom par spodbudljivih be-sedij in vročil učitelju lepe spominske podobice za razdelitev med vse navzoče otroke.
Pretekli teden pa so se veršile priprave za današnji slavnostni dan. Dekleta so pletle vence, pripravljali se mlaji in slavoloki, včeraj pa kot preddan
jelo se je vse to postavljati. Pred župniščem se je postavil slavolok, okinčan z papeževimi, cesarskimi in narodnimi zastavami ter napisom : »Dan veselja se obhaja, Vse z radostjo nas navdaja; Prečastiti novi mašnik! blagoslovi nas, In ta milost bodi z nami vsaki čas!"
Pred cerkvenim pročeljem vsadili so se v lepi razdelitvi 4 mlaji, izmed katerih sta srednja dva, prava orjaka, segala noter do visokih zvonskih lin, Pred srednjim (glavnim) vhodom v cerkev ostavil se je lep. še po t slikarju Štef. Šubic u za take in enake slavnosti zgotovljen slavolok, verh kterega sta postavljena klečeča kerubina, ki z povzdignjenima rokama molita od svitlih žarkov obdano monštranco. Zastave papeževe, cesarske in narodne kinčale so tudi ta slavolok, ki je nosil napis:
»Novi mašnik bod' pozdravljen!"
Ta slavolok je bil povit z vencem svežih cvetlic ter segal ob straneh mlajev celo do tal. Da je bila tudi znotranja cerkev po vsej mogočnosti osna-žena in s prelepo svatovsko opravo okinčana, se ume, za kar so z vso vnemo skerbela č g farni vpravi-telj Jan. Meršolj in naš neutrudno marljivi cerkovnik Fr. Šraj. Tudi poleg cerkve stoječa šola ni hotela za-ostati. ampak sodelovati je hotela pri odlikovanju svojega nekdanjega učenca. Iz cken šolske dvorane so visele po dve narodne in papeževe zastave, od strešne line pa so plapolale tri velike zpstave, in sicer v sredi belorudeča (navadni cerkveni barvi in ob enem tudi preslavne habsburško lotarinškecesarske rodbine), ob straneh pa cesarsko avstrijska (černo rumena) in kraljevo bavarska (belo višnjeva.)
Sinoč kot v predvečer je imel večernico sam č. g. novomašnik o. Maurus; danes zjutraj pa so počastili faro prečastiti gosp. kapucinski provincijal e. Rafael Oblak s tem. da so imeli zjutranjo sveto mašo. kot pridigar je vpervič nastopil nadepolni goriški bogoslovec gosp. Jan. Košir, ki je bil součenec in ob enem »svatovski drug" č. g. novomašnika. Proti 10. uri so se po želji č. g. primicijanta povabljeni sorodniki in svatje zbrali bolj natihoma v župnišču; prihajali so tudi čč duhovniki in bogoslovci. in zbrala se tako prav odlična in častna, družba. Ob 10. uri vzdignil se je prelepi sprevod iz župnišča med zvo-njenjem in streljanjem proti cerkvi: č. g. novomašnik, katerega je obdajalo desetero vč. gg. duhovnikov in trije gg. bogoslovci. bil je opravljen v nov in dragocen bel mašni plašč, katerega je z vso potrebno opravo vred daroval uprav ob tej priliki naši farni cerkvi nek neimenovan dobrotnik. V cerkvi se je po običajni prelepi Riharjevi pesni: ^Novi mašnik bod' pozdravljen!" veršilo najpopred slovesno klicanje sv. Duha, potem pa so se podali na prižnico č. g. pri-farski kaplan dr. A. Ušeničnik (ki so se skoz 7 let šolali v Rimu) ter imeli prav primeren in podučen govor o častitljivosti duhovskega stanu in o milostih, katere verniki in človeški rod po mašnikih prejemajo. Po pridigi je bilo navadno darovanje, kateremu je sledila potem nova maša. Petje je bilo (razun Veni, Kirie, Oloria, Čredo, Sanctus in Te Deum) domače slovensko, kar imajo ljudje naših krajev najrajše, da to umejo, kar se poje, in se namesto molitve tudi lahko prepevanju v duhu pridružijo.
Po skončanih cerkvenih sv. opravilih se je sprevod vemil zopet v župnišče, kjer so bili skerbni sta-
riši. zlasti srečna mati pripravili povabljenim prav posebno dobro telesno okrepčanje v prostorni dvorani, katere stene so bile okinčane s prav primernimi slikami. Nad sedežem č. g. novomašnika je bila slika sv. Očeta papeža Leona XIII., nad njo razkrižani 2 papeževi zastavi, pod njo slika slavnega knezoškofa Ant. Mart. Slomšek a, v straneh pa sliki še dveh drugih slavnih naših rojakov, namreč škofa Friderika Barage in provikarija dr.IgnaHja Knoblehar-ja: tedaj poleg slike sv. O^eta. ki tako umno vladajo ves katoliški svet, še podobe treh slavnih naših rojakov, kateri so se toliko trudili za razvoj sv. kat. Cerkve v vseh treh delih starega sveta (Slomšek med nami Slovenci. Baraga v Ameriki. Knoblehar pa v Afriki). Desna stena je nosila sliki presvitlega Cesarja in Cesarice, leva pa novi maši nekako zelo primerno podobo: Mati, in v sredi tersnih mladik stoječi Jezu-sček. ki derži v eni roki kelih. v drugi pa grozd, od katerega jagod tekajo kapljice v kelih. (Ta prelepa slika je eno izmed mnogih lepih izdelkov f Štefan a Šubic-a^ očeta slavnih naših rojakov f v Janeza in Jurija Š ). Na zadnji steni ste bili sliki Jezusovega in Marijinega presv. Serca. —
Da med obedom nedolžne dobre volje in primernih napitnic ni manjkalo, to se ume že samo po sebi. — Popoldan ob 4. uri je bil zopet slovesen sprevod iz župnišča v cerkev, kjer so se veršile pete litanije z blagoslovoma; k sklepu je, kakor tudi konec sv. maše. podelil č g primicijant še s prižnice zbranim vernim novomašniški sv. blagoslov. Proti večeru se je večina čč. gg duhovnikov in za njimi kmalu tudi svatje veseli in zadovoljni razšli. K sklepu pa želimo č. g. novomašniku pred vsem ljubo terdno zdravje, prav veliko vspeha, zadovoljnosti, duhovnega veselja in sploh vsega, kar si želi v svojem poklicu, ter se mu priporočamo z besedami rajn. čast. gosp. Ant. Olibana: (Drobtinice 1853) „Koljkorkrat odslej v svetišči, Darovaje sveti dar. Moliš k Očetu na zvezdišči: Ne pozabi nas nikdar !a	L—k.
Razgled po svetu.
Kancnizacija blažene Margarete Marije Alakok.
Kardinal Perrand je pred kratkim oddal prošnjo sv. Očetu, v katerej prosi, naj bi se blažena Margareta Marija Alakok, katera je toliko storila za razširjevanje pobožnosti do presv. Serca Jezusovega, razglasila za svetnico. — Prošnjo je podpiralo 18 kardinalov. 6 patrijarhov, 43 nadškofov in 203 škofje iz celega katoliškega sveta Razun teh je podpiralo prošnjo tudi veliko knezov in kneginj. opatov, plemičev in druzih odličnjakov.
Nemčija (Kraljevi princ — novomašnik.) Princ Maksimilijan saški je bil 2fi. pret. m. v Ajhštetu v mašnika posvečen. Pri sv. opravilu so bih navzoči mnogoteri člani kraljeve rodbine. Sv. Oče so novomašniku poslali posebno pismo, v katerem mu časti-titajo. da si je izvolil duhovski stan.
Rusija. Razmere med sv. Stolico in Rusijo so se po carjevem kronanju znatno zboljšale. Sedaj se verše obravnave, da bi se zopet vstanovile katoliške škofije v Minsku. Kaminiecu, in Podlahiji I"panje je tudi. da bode Vilna. ki je že veliko let brez kat. Škofa, dobila v kratkem višjega pastirja. Tudi glede
katoliških semenišč, katere je vlada vzela popolnoma v svojo oblast, se sedaj verše obravnave z Rimom
Laški kraljevič snubi hčer Černog >rskega kneza — ki je razkolnica. — Pravijo, da bode ženinu na ljubo postala katoličanka. - Za laško kraljevo rodbino je pač žalostno, da v celi Evropi ne more dobiti kraljevič katoliške neveste knežjega stanu — Tudi nasledek razpora s sv. Stolico. —
I. Bratovske zadeve
molitvenega apostoljstva.
Nameni zaraesec veliki serpan (avgust.) I89fi.
(Spis poterjen od sv. Očeta.) a) Glavni namen:
Misijon n.'i F<'anUi/i. b) Posebni nameni:
H. i Sv. fflercljal. Nevarnosti pri občevanju s tuj< i Vsta-novljenje nekega časopisa Posli po gostilnah
23.) Praznik Marijinega presv. Serca. Sv. Filip BenlciJ. Pobožnost in bratovščina presv. Serca Marijinega.
24 I Sv. Jernej. Škofje. Kat. gibanje na ;'severnem <*>škem. Srečna vinska tergatev. Odvernitev velik«- draginje.
2,j.i Sv. Lndovlk. Krancosko. Kerščanski knezi. Katoliške ljudske stranke in njih voditelji odprava nespodobne cerkvene godbe.
26.) Sv. AbundlJ. Dejanje sv. Frančiška Rei?. a U-rzdanje divjih zakonov. Priporočene časne zadeve
II. Bratovske zadeve N. lf. Gosp* presv. Jezusov. Serca.
V molitev priporočeni:
Na milostljive priprošnje N. Ij. G. presv. Jezusovega Serca. sv. Jožefa, sv. Nikolaja, ss. Hermagora in Fortunata. naših angeljev varhov in vseh naših patronov Bog dobrotno odverni od naše dežele poboje, umore in samomore, odpad in brezverstvo. prešešfo-vanje in vse nečistosti, sovraštva, preklinjevanja in vse pošastne pregrehe. — Neka mlada oseba l>odi vsem priporočena v goreeo bratovsko molitev, da bi ji Bog dal pravi um in pamet. — V molitev na čast N. lj G presv. Serca. sv Jožefu in sv. Antonu in sv. Simonu bodi priporočen nek oče. da bi se resnično poboljšal, vsem iz serca odpustil in se za srečno smert pripravil. — Zakonska. da bi v kerščanski ljubezni in miru med se loj živela — Neka hiša. da hi ji Bog dal svoj blagoslov. — Posebna zadeva, da bi se ne zgodilo, kar nameravajo. — Za ljubo zdravje Fsli-šanje teh prošenj se naznani svoj čas v «Danici.*
Zahvale.
Tem potom se priserčno zahvaljujem sv. Antonu Padovan-skemu za skazano naslednjo milost: Slo se je za veliko svoto de narja. kterega je nekam založil nek domačin. Vse iskanje je bilo zastonj. Priporočili smo se pa sv. Antonu Pad. in obljubili uslišano prošnjo priobčiti v «Danici* Denar se je našel — zato bodi priserčna zahvala sv. Antonu'	F. R
V Škofji Loki, H. avgusta 1*96.
Zahvaljujem se tem polom Materi Božji za veliko milost, da je moj mož v nevarni bolezni prejel sv. zakramente. M M.
Listek za raznoterosti.
Duhovne vaje za učeteljice. Predstojništvo uršu-linskega samostana naznanja, da se bodo tudi letos obhajale duhovne vaje za učiteljice, in sirer od >—12. septembra. Gg. učiteljice so uljudno povabljene, da
se jih v obilnem številu udeležijo. — Do zdaj so bile še vsako leto močno vesele vse učiteljice, ktere so se jih vdeležile, in tako bo tudi zanaprej. Saj ni drugače mogoče — saj notranji mir, Bog sam je največje veselje za serce, kedar ga sprejme. —
Zahvala. Štejemo si v prijetno dolžnost, se vsim tistim čč. gg. duhovnikom iskreno zahvaliti, ki so se ob času duhovnih vaj z govori, spovedovanjem itd. z le katoliškim duhovnikom lastno požertvovalnostjo za nas trudili. Zahvalimo se tudi md. g. prelatu dr. A. Čebašeku, ki so nam sklepno sv. mašo opravili, kakor tudi blgr. g. L. Belarju, dalje verlemu šentjakobskemu pevskemu zboru in sploh vsim, ki so pripomogli, da se je slovesnost veličastneje veršila.
Čč. gg duhovnikom hočemo ta trud poverniti z molitvijo in obljubo: zlate nauke, ki so nam jih v teh zveličanskih dneh v izbornih govorih na serca polagali, ohraniti in se po njih ravnati, „da ne bo kdo drugi venčan-. V. č. g. kan. J. Rozmana, predsednika katol društva za delavke, in njegovega namestnika č. g M. Mraka, ki sta nam duh. vaje osker-bela. pa prosimo, da nam i v bodoče tako naklonjena ostaneta.	Delavke.
t Umeri je v Vipavi 13. t. m. zvečer najstarejši duhovnik naše škofije, prečastiti gospod duhovni svetnik Jožef Nakus, roj 1. 1804, posvečen 1. 1828.
-	Pokopan je bil v nedeljo popolpan na Planini, kjer je služboval 58 let. Blagi pokojnik naj počiva v miru! -
Darovi za novo cerkev na Brezjah: Neka oseba po preč g. kanoniku And. Zamejic-u 50 gld. — Gosp. Matevž Zaveršnik iz Štajerskega 50 gld. — Po čast. g. župniku J. Ažmanu neka oseba 50 gld. — Po č. gosp. dekanu Janezu Novaku neka oseba 50 gld. — Neka družba 10 gld. — Neimenovani 10 gld. — Neimenovani 10 gld. — Neimenovana gospa broš in 1 gld. — Blgr. g. učitelj Matija Petrič zopet 10 gld.
—	Gdč M. Perpar iz obljube 20 gld. — Blg gospa Antonija Faleschini iz Brežic 100 gld. — Gosp Fran Jaranik iz Iga 50 gld. — G. Tomaž Kovač 5 gld. — Neimenovana 10 gld.
V Mošnjah 3. avgusta 2896.
Janez Berlic, župnik.
Zahvala in poterdilo. Hvala Bogu! Češčenje bi. Devici Mariji in sv. Jožefu! Sprejeli smo z veliko hvaležnostjo kerščansko-slovenski milodar 65 gld. — reci: šestdeset in pet goldinarjev za novo cerkev sv. Jožefa — sv. nazaretske družine — v Prjedoru. Ta blagodušni dar nam je nepopisljivo dobro došel; začeli smo namreč zvonik dozidavati in smo v veliki stiski in potrebi za izplačevanje zidarjev itd. .. Kdor za to sv. cerkveno stvar, tukaj velepotrebno, sedaj podeli koji milodar. ta trikrat da ... Gospod Bog Vam in vsem dobrotnikom obilno poverni časno in večno! —
Velečastiti! ponižno prosimo oprostite, ker Vam nismo pravi čas poslali zahvale in poterdila. Bil sem z oddelkom gojencev zavoda Marije Zvezde na izletu zaradi šolskih počitnic in pri nabiri za sirotne dečke novince.
Rimo-kat. župni ured sv. Jožefa v Prjedoru, dne 30. julija 1896.
Fr. Anton Babic, župnik.
Br. Alphons Marija, cerk. oskerbitelj
Odgovorni vrednik Frančišek Birk.
Bogoskrunski zločin se je veršil v noči od 4. da 5. t. m. v Kamniku. Pred par tedni je gospa plem. Frank popolno prezidala in olepšala staro znamenje sv. Janeza Nepomuka ob mostu, kjer se stekata Bistrica in Nevljica. Neki zlikovci so v označeni noči potegnili ves prenovljeni kip iz znamenja in ga vergli čez železnično ograjo v vodo. Ker je bila Bistrica slučajno majhna, ostal je kip na mestu, a zelo poškodovan. Križ, katerega je deržal svetnik v roki, bil je pred znamenjem zlomljen "in podoba Križanega vsa zdrobljena. Zaperli so par ponočnjakov, ki so na sumu, da so to storili. V mestu vlada med meščani silna nevolja nad tem bogoskrunskim Činom. Pravijo, da tega ni storil noben domačin kamniški, temveč le dva tujca, ki sta tu v službi.
V bolnico namiljenih bratov v Kandiji pri Novem mestu je bilo meseca julija vsprejetih 59 bolnikov. Zdravilo se je pa v juliju skupno 92 bolnikov, od katerih jih je 47 ozdravelo, 11 zboljšalo, 4 umerli.
Duhovniške spremembe v lavantlnski škofiji. Nameščen je bil g. Jakob Cinglak, kapelan v Loki na Štajerskem kot ondotni provizor. — Premeščeni so bili nastopni gg. kapelani: Al. Cizerl iz Hočjega k Št. Jakobu v Slov. Goricah; Al. Čižek od Sv. Jurja pod Tabrom v Brežice; Alojzij Kokalj iz Kozjega k Sv. Juriju pod Tabrom; Anton Kolar iz Marenberga k Sv. Petru pod Svetimi Gorami; Frančišek Muršič iz Brežic v Kozje; Anton Postružnik od Sv. Jakoba v Slov. Goricah v Griže; Anton Ravšel s Sladke Gore v Stari Terg; Martin Roškar od Sv. Križa pri Slatini v Hočje; Mat. Stoklas iz pod Svetih Gora v Šmartin pri Slov. Gradcu k Sv. Križu pri Slatini. — Na novo nameščeni so: Ignacij Havptman v Maren-berg, Anton Korošec na Sladko Goro, Ivan Kumik v Polzelo, Iv. Rožman v Loko, Anton Drofenik v Šmartin pri Slov. Gradcu in Ivan Šanda k Sv. Petra na Medvedjem Selu.
Dobrotni darovi.
Za monsign. J uranovo dijaško mizo: Neimenovani 30 gld.
—	Neimenovana 2 gld. — A. D. M. G. 2 gld.
Za kruhe sv. Antona: «V zahvalo za uslišano molitev neimenovana 2 gld.» Neimenovana 1 gld. — Neimenovana 1 gld. — M. Berčič 50 kr. — Neimenovana iz Idrije v zahvalo 1 gld. — Č. g. M. Po«, župnik v Komendi 5 gld.
Za sv. Detinstvo: Čast. g. Viktor Steska, kapelan v Kočevj i,. 23 gld. 40 kr. — Čast. g. Gašper Vilman. župnik v Kolovratu, 8 gld. 50 kr. — Šolske sestre v Repnjem 10 gld. 33 kr. — Mici PfefTrer 3 gld. - Ljubljanski nunski šoli vnanja in notranja 64 gld 50 kr. — M. Berčič 50 kr. — Šolarji v Dražgošah 1 gld. —
Za sv. Očeta: Župnija Gojzd 11 gld. — Šolarji v Dražgošah 1 gld. -
Za najitotrtbniše misijone: Neimenovani 10 gld. — Neimen.. 50 kr. -
Za bratovščino S. Bešnjega Telesa: M. Berčič 50 kr.
Za Vincencijevo družbo : Neim. dobrotnik 30 gld.
Za cerkev sv. Jožefa v Prjedoru: Neimen. oseba iz Idrije 5 gld. «v zahvalo sv. Jožefu in sv. Antonu za dobljeno zdravje-*
—	Č. g Fr Bartol, zlatomašnik ▼ Sp. Berniku 2 gld.
Za cerkev sv. Jožefa v Ljubljani: A D. M. G. 5 gld.
Za Salezijance na Kranjskem: A. D. M. G. 5 gld.
Za družbo sv. Bonifacija: A. D. M. G 1 gld.
— Tiskarji in založniki Jožef Blasnikovi nasledniki v Ljubljani.