VaZnl dogodki Ą ikM Cešho$lova.hi Zadnjič smo že poročali o pogajanjih med slovašldmi in mažarskimi zastcpniki v Komarnu. Pojavila so se huda nasprotstva. Mažari so se p<3Stavili na stališče, da se določijo nove meje med Mažarsko in Češkoslovaško na osnovi ljudskega štetja leta 1910, ko so bili Mažari največji mojstri v ustvarjanju popolnoma potvorjenih številk, katere so bile beležene pod največjim nasiljem. Slovaki to statistiko, katera je bila izvedena pod pritiskom predvojnih mažarskih oblasti, odločno odklanjajo in zahtevajo za podlago pogajanj ljudsko štetje iz leta 1930. Poleg tega še zahtevajo Mažari plebiscit v vseh siovaskih krajih, kjer prebiva le par Mažarov, ter v vsej Podkarpatski Rusiji. Mažari hočejo doseči skupno mejo s Poljsko. že 11. oktobra so zasedle mažarske čete kraje, katere je prepustila češkoslovaška vlada prostovoljno Mažarom ne glede na izid pogajanj v Komarnu. Vkorakanje mažarskih čet so pozdravili z zvonenjem po vseh cerkvah. Za in proti mažarskim zahtevam Za nesprejemljive mažarske zahteve se potegujejo Poljaki. Odločno je proti Romunija, katera hoče ohraniti železniško zvezo s Češkoslovaško preko Podkarpatske Rusije. Češkoslovaški je neobhodno potrebno pristanišče ob I>onavi in zaradi tega o kaki odcepitvi Bratislave od Slovaške ne more biti niti govora. Mažarske zahteva, smatra,ta za daleč pretirane Italija in Nemčija. Anglija je poslala češkoslovaškemu zastopstvu v Komarn strokovnjaka za manjšinska vprašanja v osebi vseučiliškega profesorja Vansittarta. Razmejitev med Češkoslovaško in Mažarsko bo zelo težavna in se bodo tozadevna pogajanja znatno zavlekla. Slovaški minister Turčanski pri Hitlerju Zaradi težkoč, ki so se pri pogajanjih med Češkoslovaško in Mažarsko v Komarnu pokazale, je 11. oktobra nenadno odpotoval z letalom v Berlin član slovaške ko- misije minister Turčanski. Turčanski je bil p« prihodu v Berlin takoj sprejet pri nemškem državnem kanclerju Hitlerju. V dolgem raagovoru mu je pojasnil potek pogajanj v Komarnu ter mu razJožil češkoslovaško stališče, da bi Nemčija vplivala na Mažarsko, naj se odreče skrajnim zahtevam in naj sporna vprašanja v Češkoslovaški mirno in zmerno uredi. Vest o sestanku Turčanskega s Hitlerjem je vpMvala porazno na Mažare, kateri so govorili o možnosti razgovora Turčanskega z nemškim maršalom Goringom, o Hitlerju kot posredovalcu jim ni bilo znano ničesar. Prvi korak zbližanja med Nemčijo in novo češkoslovaško Češkoslovaški zunanji minister Chvalkovsky je prispel 13. oktobra v Berlin, kjer je imel razgovore z nemškim zunanjim ministrom Ribbentropom. Iz Berlina se je Chvalkovsky v spremstvu Ribbentropa odpeljal k uradnim pogajanjem s kanclerjem Hitlerjem v Berchtesgaden. Obisk Chvalkovskega pri Hitlerju smatrajo kot prvi korak zbližanja med Nemčijo in novo Češkoslovaško. Podkarpatska Busija že ima svojo vlado češkoslovaška vlada je potrdila sestavo avtonomne vlade za Podkarpatsko Rnsijo, kateri načeluje dr. Andrej Brody. V vladi so zastopniki vseh podkarpatskih strank, in sicer štirje ministri ter dva tajnika. Kakor predsednik slovaške vlade dr. Jožef Tiso je tudi predsednik avtonomne rusinske vlade Andrej Brody v osrednji češkoslovaški vladi v Pragi kot minister za Podkarpatsko Rusijo. MLraa poravnava na vidiku Pri razmejitvenih pogajanjih v Komarnu so Mažari trdovratno vztrajali pri svojih nezaslišano pretiranih zahtevah, da so se pogajanja razbila. Radi mažarske grabežljivosti so se zatekli Slovaki in Čehi k Hitlerju, kateri je svetoval, naj se Češkoslovaška sporazume Z Mažarsko na srednji kompromisni črti, preko katere on mažarskih zahtev ne bo podpiral. — H kanclerju. Hitlerju se je podal tudi bivši mažarski ministrski predsednik Darany, ki je prejel jasen odgovor, da Hitler ne more nič več storiti za Mažarsko in je najbolje, da skleneta obe državi ugoden sporazum. — Mažari so posredovali v svoj prilog v Rimu pri italijanskem zunanjem ministru. Rim je svetoval mažarskemu odposlancu, naj mažarska vlada nadaljuje pogajanja s Češkoslovaško. Kljub dejstvu, da je možna poravnava na vidiku in da se bcdo razbita pogajanja zopet pričela, je Mažarska mobilizirala pet novih letnikov. Kasno zvečer 15. X. so se razširile iz Budimpešte vesti, da je mažarska vlada sklenila nadaljevanje pogajanj po uasvetu Mussolinija in Hitlerja. Priprave za zvezno državo iia Češkoslovaškem Praška vlada je imenovala posebno komisijo, ki ima nalog, da pripravi spremembo ustavnega zakona ter izdela predlog nove državne ustave, ki bo odgovarjala spreraenjenim razmeram v državi. Takoj na prvi seji je prišla ta komisija do zaključka, da je z bzirom na odstop predsednika republike in na obsežne izgube državnega ozemlja čim prej izdelati novo ustavo in nov volilni zakon. Komisija je prišla nadalje do zaključka, da bo Tif.orala nova ustava uzakoniti spremembe v dosedanjem ustavnem zakonu. Nova država bi se delila v tri samostojne države, ki bi imele gotove stvari v skupnih državnih mejah. Te tri samostojne države naj bi bile Češka, Slovaška in Podkarpatska Rusija, ki bi vsaka imela na čelu svojo lastno samoupravno vlado. V Pragi pa bi bila nad njimi še neke vrste nadvlada, ki bi obsegala tista področja, ki vsem trem državam ostanejo skupna, to je zunanja politika, narodna obramba in skupne denarstvene zadeve. Predsednik republike bi naj bil vsem skupen. Vsaka zvezna država bi imela svoj zakonodajni parlament, za skupne zadeve pa bi bil poseben parlament po zgledu nekdanjih avstro-ogrskih delegacij.