o cepl|enju aIi peicanju.  _, . _..,... . v, f .. ,.  . .P" cepljenju ali pelcanju se vnne zlah na vojica ali v razklani divjak ali med divjakovo skorjo in les m se dobro obveže In zaniaže-  v mrzlih krajib, v kjenh še večkrat celo kesno mraz nas,toP' se ta ?afil" požlabtnjenja ne inore pnporočati ; po Prek se *a Dacin ue labl P° §ostem. akoprera ima tudi svo)e  ori815 J or; u d b čj; . fci '. lahko emenijo f boljše . ' „„(._„• se ' 2' pO_'iahJtnjenje pO8ebno v onih krajih priporoča, v kterih se m,ada drevega rade pokradejo; drevesa se tamo taki kot divjaki na določeilo mest0; kder kesneje zmirom ostanejo, zasadjj0, in še le jih vrbnje vejice tedaj požlahtnijo, kedar so že veiiki) imaj0 gioboko segajoče koreuje, in se ne morejo ^^g ]abko vec izkopati.  3. ge ua ta načiu lie požlabtnuje samo v pomladi od marca do kooca maja, kedar še so drevesa zlo soknata, temoč tudi meseca septembra, kedar imajo že malo sokatako, da vejice ne morejo več goati ali še vendar labko prirastejo.  4. Rabi se posebno pri onib divjakih, ko so za okuliranje že predebeli. Gospodarske stvari. Sadjereja. Mekaj splošnega o tein. [odstraai pogodba s Admoatskim samostaaom zarad vodstva Če je še divjak slab, p. ai debeljši kakor prst, se morajjin učiteljev aa graški gimaaziji. Rechbaaer poroča v za jedea pedea vrh žemlje odrezati in tatao požlahtaiti. Priiaieau astavaega odbora o §. 3 vladaega predloga zarad debelih drevesib pa, ktera že lepe vrhe iaiajo se požlaht-jjspremembe §. 17 volilaega reda. Odbor je sicer še svojega nuje aa vrhajih vejab. iiprejšaega aiaeaja, nasvetuje veadar, aaj se sprejaie vladin Na oaeai mesta, aa ktereai se požlahtnuje, aiora bitijjpredlog, ki zahteva, da se aihče ae more voliti v deželai skorja sokaata ia gladka. Zlahlae vejice še ae siaejo gaatizbor, dokler trpi o njegovem premožeaju koakarzao alipoboia aaj iraajo 2—3 oka, če iaače ae, zadostaje tudi jedao okoJJtivao obravaaaje; se sprejme. Rez aa žlahtai vejici, se mora z drevesaiai voskom za- Pfeiffer svetuje, aaj se aaroči deželaeaiu odbora prošmazati. nja do miaisterstva, da se naj aapravi neposredaa želez- Na slabo drevesce se vcepljuje samo jedaa žlabtaa ve-!!uična zveza med Dimajem čez gorajo Tirolsko iu Insbrukoai. jica, aa mooaejše po dve ali aa prav debelo tudi po 3 m 4Fevrer poroča o aekterib odstavkib račuaa za leto 1863, žlahtae vejice. Naj bolj spodnje oko aa žlabtai vejici, ktero  ki se ociobrijo. pripOmoč, ktere so prosili aiži deželai uradaavadao naj prej in aa) bolj žeae, mora biti obrneno proti  uiki zarad dražiae, se ae dovoli. Tudi prošaia mariborskega aotrajaeaiu kraju; drevesna raaa zaceh h.treje ia aova vej.ca  megt ki je hotelo st iti 1Z okrajnega zastopa. se zavrže. je na ti straai bolj zavarovaaa. Prošaji dveh okrajaih zastopov ste dali zboru priliko, da je Zlahtna vej.ca se mora ko naj hitrej vnnoti, da se raz-.. ^ deželnemu Jdbo iščei č ^ M' b { -C6P Vce^ae -jic^e^^rrajo h koloai privezati, kakor jeP™arediti postavo o okiajaib zastopia. Herman dokazuje že tadi pri kopuliranjn rečeao, da se tako lahko ae pokva-P^ Jasn0' da so ,v okrajae.n zastopu ptajskeai kmetje naj • • * ' J ' r slabse zastopaai, ce ravao placujejo aaj vec dace. — To je 'Pri cepljeaju je potrebno: 1. mala drevesaa žaga; 2.mo-skoraJ Pri ™eh okrajnih zastopaištvih — ia ko je rekel, da čea vrtai aož ali poseben bož za razcepanje, s kterim se di-::bl se moralo več aa areajake zadave gledati ae pa saaio vjak. razkolje; 3. oster peresaik, z kterim se žlahtae vejieeV-eicbsratb lgrati" — se mu odtegae beseda. prirezavajo; 4. zagozda za cepljeaje iz kosti ali trdega lesa,;; Poslaaec Syc je poročeval o deželaih kopelih. Prelog s ktero se pri cepljeaja vrine v razcep in se narazao drži;in Herman sta se pritoževala, da, voditelj ia druge glavae 5. žlabtae vejice, ktere se že labko prej za cepljenje prire-''osebe aiso zmožae slovenskegajezika, če ravao stojijo rogačžejo saaio morajo ledaj biti v vodi; 6. drevesai vosek; 7. ličje,  ke ia Dobraske toplice aa slovenski zeralji ia da se čuje, ali boljši so z voskom aamazaae; 8. platneae krpe. Cepi  da boče zdajai voditelj v Rogačkih kopelih vse sloveaske pa se ali v celo razcep, ali v polovico, ali se cepi saaio v  služabaike odpraviti je Dr. Prelog očital zboraici, da so skorjo. bili prejšaji stajarski staaovi Sloveaceai pravieaejši, kakor ^^^,,.. • je zdajai deželai odbor, ker so vsikdar samo oaemu zdrav- aiku službo dali v Slatiai, ki je dobro zaal sloveaski govoPolitični ogled. riti, zdaj pa so se tudiprosiliv to službo sloveaski zdrav- T „. . , , . , , aiki. dobila stavendar službe dva trda aemca, iz česar, se I z s t a j a r s k e g a d e z e 1 a e g a z b o r a. spet ^ da glovenci nimajQ celo ^ pričakovati od (jradca. V 15 seji je deželai glavar aaj prej ozaaail, da je aa-  Heschel, ia Hakelberg trdita, da sta vodja Slatiae ia Domesto dr. Michl-aa stopil v zboraico aovo voljea rektor dr.iibemskih toplic zmoŽBa ,,wiBdiscber Spracbe". — Hermaa Schauenstein. Waaisch zagovarja svoj predlog 1. da jeje protestoval proti temu, da liam pravijo ,,wiadische" in ljudska šola deželaa zadeva 2. da se zato niorajo učiteljskaje rekel, če aas boste vi iraeaovali ,,wiadiscbe" vas rai bopripravnišča in plačila plačevati iz deželaega premoženja,  demo imeaovali švabe. —Ti visoko-aemški kalturoaosci, še če aiso že od drugod plačaaa, 3. toraj mora v deželno bla-  aaai aiti našega imeaa aočejo pustiti, ne pa da bi naui še gojaico prihajati, a.) šolniaa ia b.) ačiteljski dohodki; 4.||kaj dali! — deželai odbor naj vso to stvar preiskuje ia aaj predloži vii Schreiner poroča o deželai telovadaici iu odborov Bapriliodajeai dež. zbora statut o ačiteljski plači posamezaib  svet se potrdi. Dalje poroča o gradskeai gledišču in pravi, ljudskih šol v Štajarski. Popisuje tadi žalostao razmero  da je odbor skleaol, da se aaj proda, ker celo ai deželai zaljudskib šol. Kinetijske sreaje svoje naloge v tej zadevi ne-iivod, pa tudi ae ,,Bilduagsaastalt". Dr. Recbbauer govori morejo vršiti, kar aiBiajo premožeaja. Učiteljem pa se mora  proti teaiu ia hoče Baj ostaae vse pri starem, ko se veadar dati plača, poklicu dostojaa še le po teai bo šola res svobodaaveč glasov soper to podigae predloži Rechbauer aaj se in tu mora dežela pomagati. Nasvet se izroči dežel. odboru.  dežel. odbor razgovori z mestBO sreajo, da naj oaa gle- Fleckli poroča v imeau cestnega odbora o vladiaeaidišče kapi. Ta predlog obvelja. predlogu, aaj se neke dozdaj državae ceste prevzemejo aa1 V 17. seji dežel. zbora 26. septerabra. Tuaaer preddeželae stroške. Odbor pa svetuje v aaj se to saaio zgodi llaga aaj se napravi postava še v tem deželaem zboru, po z dvema cestama aa gomjem Štajai-skem. Za ostalekteri bi se aaj premeaili neki paragrafi sreajskega voceste se je c kr. namestaik zastoaj potegoval, pri glasovaaju llilaega reda ia postava okraJBega zastopništva. — Hermau je zboraica potrdila cestaemu odbora, kteri aa dalje svetuje, iizroči četiri sloveaske prošaje do deželaega zbora, v kterib aaj se aaroči dežl. odboru, da se obrae do vlade, ktera bijje izrečeao, da se sreaje popolaoma zlažejo s iaterpelacijo, naj skrbela, da se ko Baj hitrej napravi železaica med Ljub-iktero so predložili sloveBski poslanci 19. septembra ia da nim in Pragbichelaom, aied tem pa se naj ceste med teaiaprosijo deželui zbor, da naj oa vladi prav krepko priporoča, krajema izdržujejo \l državnega deaarja. Scholz poroča vda se pravičaiai tirjatvam sloveaskega aaroda, ko je naj prej imeau gospodarskega odboia o postavi, ktera bi aaj določe-mogoče zadostuje. Vladai koaiisar ozaaaja aeke nove pova\a aaredbe, skterimi bi se varovalo poljsko ia drevao sadje sstare, ktere je cesar že potrdil. Scbmidt poroča aačrt proti škodljivim mrčesom t. j. hroščem, goseaicam itd. Postavaipostave o realkab. —¦ Vsi paragrafi se taki odobrijo, samo ima §§. 13. ia Balaga posestaikom, da morajo hrošče otresati|pri §. 9. nastaae besedovaaje o tem, ali bi se obligatao učil pobiratiia pokoBČevati ia vaičevati; goseBice aa zeljiščih, kiaeaiški ali latiaskijezik. Neupauer-jev aasvet za aemški so letos spet toliko kvara aapravile. Lenček aasvetaje, najjjezik obvelja. Tudi slovenski jezik bo obligatai taaio, bi se nagrade, ktere bi smeli sreajski in okrajni zastopi zajkjer ae bo sloveBski učai jezik v realkah. — Te bo gotovo nabiranje hroščev obljubovati, plačevale iz deželae blagajaice v vseh obligaten. kajti škodljivi mrčes je celi deželi v kvar. Zboraica tega ne V 18. seji dežtl. zbora 28. sept. oglasi dr. Prelog dovoli. ZastraB podpisa kazavnega uka v teai se aiso mogli^^iBterpelacijo zastraa ukaza Ljutoinerskega okrajaega glavarzediaiti ia dalo se je to posebnemu odboru, da aaj še eakrat||stva do tamošnjih 4 učiteljev; po ktereai aiorajo podučevati to pretrese ia o tem poroča. jjv aemškeai jeziku posebao v 3. ia 4. razreda. Dr. Vošnjak Hescbel poroča v postavi, po kteri bi imele sreaje  odda adrese ia peticije slovenskih občia: Vranski trg, deželai blagajnici povračevati stroške za šub, To reč so ho-[[Pirecse, Goaiilsko, Teharje, sv. Kristof, Topolsko, teli obravaavati kot deželflo, kar veadar ai obveljalo, dolo-..Skale, sv. Juri, Griže, Tiaje, Laporje, Hostaica, Vrčilo se je veadar v III. člaaku, da sme v posebaih slučajib  hole, Grizaaje. Prej so že poslale adrese: Goraja Loždeželni odbor sreaji povračilo odpustiti. aica, Frauham, Žalski trg, Petrovska. — Vse te so- Po tem še so došle aa vrsto aeke volitve ia tajaa seja.seske prosijo, naj se vpelje sloveaski jezik v šole iu V 16. seji cležel. zbora. Med raaogimi peticijami seurade ia da se aaj Sloveaci zjediaijo pod eao naaabaja tudi ouo demokratiškega društva v Gradcu, naj serodao sloveasko upravo. Pfeiffer podpira predlog, aaj se dežel. odbora aaroči, da aaj vloži prošajo do miaisterstva, da se naj aapravi železnica iz Daaaja čez goraje Štajarsko v Iasbrak. Predlog se izroči račaaskernu odboru. Plaakeasteiner poroča o šoli za podkovanje in predlaga aaj še se jej pridajo 3 razredi živinozdravilske šole, kar se tudi odobri ia se ob eaem tadi izreče, da aaj dežel. odbor napravi o tera aačrt ia tega predloži prihodajemu dežel. zbora. Premije za podpore živiaske razstave v Neamarkta, Marajau in Feldbaha se odobrijo. Deželai zbor v P r a g i, v kterim so bili saaio aemški poslaaci, se je že 26. sept. skleaol. Ce bi bil česki zbor, še bi gotovo dalje zboroval. V Moravskein deželaem zboru se je sprejela resolacija, ktera pozivlje aarodae poslaace, da bi storili svojo dolžaost; povdarja se tudi moravska avtoaomija ia izreka miaisterstvu deželno zaupaaje. V generalai debati zastraa resolucij ia adrese v g a 1 iš k e m dežel. zbora je c. k. aamestaik rekel, da Smolkov nasvet ni političea, pravao neizvršiven; odborova adresa je pretrda, da bi se ž ajo prijemal cesar resolucija, pa ai na pravem mestu in ai o pravem času. Smolkov aasvet koaečno ne obvelja. Nekoliko odstavkov resolacije obvelja, aekoliko pa se jib pristriže. Ljudstvo je napravilo za Smolka veličastno demoastracijo. Ko je vladin komisar zbora aazaaail, da cesar ne gre v Galicijo je Smolka svetoval, naj se tadi ae voli v držav. zbor. — Nasvet ai obveljal. V hrvaškem dežel. zbora je protestoval Vočiaa s tovarši proti nepostavaema sklepaaju v zboru. Protest se Vočiai vrne. Zbor je tudi potrdil pogodbo regaikolarae depatacije z Ogersko brez apecijalne debate, in brez prememb. V Ogerskem dež. zborujemiaister izročil zboru predposvete medverake postave za kraanske crkve. Miaister Gorove pa je predložil postavo o rešenju vinske desetiae. V ogerskem zboru se glasaje zdaj vse brez besedovaaja ia sprememb — ,,en bloc". Nekteri dežel. zbori bočejo odpraviti virilae glase, kakoršne imajo, škofi ia rektorji vseučilišč, kedar se bode sklepalo o spremembi volilaega reda. Vladai zastopnik je vendar v zgoraje-avstrijskem dežel. zboru rekel, da takih nasvetov miaisterstvo ne bo moglo predložiti, cesarja, da bi je potrdil. — Iz Prage se čaje, da je više vojao poveljstvo zapovedalo, da se ae sme dati vojakom uaj maajši odpast. V Česki so spet skoraj eaoglasao volili 4 narodae poslaace v deželni zbor. Minister vojaištva g. K a h a bo v delegacijah tirjal denarja za 200.000 pušek ua iglo. Bo prej ko ne mir! Knjez Karlos Auersberg, predsedaik miaisterskega svetovalstva je odstopil in mesto njega je prevzel začasao predsedstvo grof Taaffe. S tem se je miaisterska kriza še le veadar samo začela. — Da se zdaj na Danaju godijo čudae stvari se že labko sklepa iz tega, da je cesar svoje potovanje v Galicijo opastil če ravao je bilo že vse za pot pripravljeao, tadi so vsi ministri sklicani aa Dunaj ia tudi gališki namestaik Golahovski, ki bo prej ko ae c. aamesništvo zgubil, ker ai vstregel aiti Poljakom niti vladi. Ruski car in pruski kralj sta se v Berolinu sošla, da je med ajima veliko prijateljstvo ni več dvomiti. Pravi se tadi, da sta napravila zvezo zastraa rešeaja vzhodaega vprašaaja, ktero se bo morebiti, že v kratkera začelo odgovarjati! V SpaBJskem upoi* ali revolucija strašao aapreduje. Provizoričaa vlada v Sevili je izklicala Espartera za presideata. Aadaluska armada uporaikov broji 14.000 mož. Zvua tega imajo nporaiki tadi 11 vojnih ladij ia aa njili 5 tisoč aiož; pomorska vojska jeailje po obrežju mesto zamestom vladai oblasti. Kraljica, ktero zarad Bjeaega aečistega življeaja ia zarad zatiraaja svobode, ljadstvo zjo sovraži ae more v glavBO aiesto Madrid. Pravi se, da pomaga upornikom Prasija ia da jim orožje daja Amerika.