Mostovi 2005 Nekaj pomenskih razločkov iz luške terminologije
Dušan Fabe
Nekaj pomenskih razločkov
iz luške terminologije
A Few Semantic Distinctions Referring to Seaport
Terminology
Povzetek
Angleška pomorska terminologija ima obsežno besedišče. To je najbrž posledica dolge in bo¬
gate pomorske tradicije ter hkrati odprtosti jezika za prevzemanje primernih izrazov iz drugih
jezikov. Tak proces bogatenja jezika povzroča kopičenje sopomenk, katerih prekrivnost je lahko
večja ali manjša. Pomenski razločki med njimi so navadno težko zaznavni. Razkrijemo jih z
dolgoletnim in vztrajnim preučevanjem stroke ter jezikovnim znanjem, ki pa mora vključevati
tudi nekoliko etimološke vedoželjnosti. Strokovni in splošni slovarji so sicer nepogrešljivi, a ne
malokrat v njih naletimo na nezadostno oziroma nejasno pomensko razlago. Primerjava raz a-
galnega besedila v različnih slovarjih pa včasih razkrije nedoslednosti. To velja tudi za nekatere
sopomenke iz luške terminologije.
Abstract
English maritime terminology has a wide vocabulary. On the one hand this is
the rich maritime tradition of the British Empire, and on the otherto the openness 8
language to borrowings from other languages. Such processes of language en distinc-
the piling up of synonyms, which more or less overlap each other; and the.r semani*; distmc
tions are usually difficult to detect. Making these distinctions is possible °nly after long lastog
and persistent research into the subject field, apart from language compe ,
also include some etymological curiosity. Professional and general dicb(“m * * on ofSese
Ele, of course, but their definitions are often insufficient or unclear an e P tQ some
definitions between various dictionaries often exposes inconsistencie . PP
synonyms of current seaport terminology.
V angleščini obstaja izredno veliko sopo-
menk, ki se nanašajo na prostor v pristanišču,
kjer ladja pristane, na primer: dock, quay, pier,
uharf jetty, mole in berth.
Besedo dock ponavadi pojmujemo ožje, kot
E* morali. Najpogosteje jo povezujemo s po¬
pravili ladij, najbrž zaradi besednih zvez suhi
dofc (dry dock, graving dock), mokri dok (wet dock)
‘n plavajoči dok (floating dock) za prostore, ki so
namenjeni popravilu ladij, kjer se beseda po-
8°sto pojavlja. Plavajoči dok se uporablja v ta
namen na primer tudi pri nas v izolski ladje¬
delnici. V resnici je beseda dock večpomenka.
Izvira iz 16. stoletja in jo povezujejo s holand¬
sko/nizozemsko besedo docke, ki je ravno tako
iz tistega časa. Tedaj - približno v 16. in 17.
stoletju -je beseda pomenila:
1. The bed (in the sand or ooze) in which a ship
lies dry at low vvater; the hollovv made by a
vessel lying in the sand. Obs.
69
Dušan Fabe Mostovi XXXIX, št. i, 2005, 69-72
2. (Apparently) A creek or haven in which
ships may lie on the ooze or ride at anchor,
according to the tide. Obs.
3. A trench, canal, or artificial inlet, to admit a
boat, etc. Obs.
(Sense in first quot. doubtful.)
4. a. An artificial basin excavated, built round
with masonry, and fitted with flood-gates,
into which ships are received for purposes of
loading and unloading or for repair.
(OED 1994)
Poleg že omenjenih dry, wet in floating dock so
se danes ustalili trije pomeni: 1 . pomol (landing
pier), 2. luški bazen (waterway betiveen tzvo piers),
3. bazen (zaprt ali odprt) skupaj s pripadajočima
pomoloma (such a waterway, enclosed or open, to-
gether with the surrounding piers (VVebster 1996:
577)). Vse tri pomene bi lahko ponazorili s tre¬
mi koncentričnimi krogi od najmanjšega (po¬
mol) prek srednjega (bazen) do največjega (ba¬
zen, obdan s pomoloma).
Dock
Toda pomen se ni širil od najmanjšega proti
največjemu, kar bomo videli pozneje.
Pomenski razvoj besede dock od njenega na¬
stanka do danes:
naravna morska umetni zaliv
zajeda v kopno
70
Najprej je dock pomenil naravno zajedo mor¬
ja v kopno in nato njeno umetno izvedbo brez
pomolov - bazen -, kar bi lahko povezali z is¬
landskim dokk (jama, bazen; OED 1994). Pozne¬
je je dock poleg umetnega zaliva zajel še opera¬
tivno obalo ali dva pomola, po enega na vsaki
strani. Če pomola povežemo, tako da pri tem
bazen zapremo in iz njega izčrpamo vodo, do¬
bimo dry dock (suhi dok):
Če ga v tej obliki zgradimo in mu dodamo še
dno, da lahko plava na morju, ga imenujem0
plavajoči dok (floating dock). Pogosto pa nastop3
dock tudi v množini - docks, s čimer se pome11
razširi še na niz luških bazenov s pripadajoči0
pomoloma ali pa celo na vsa skladišča, upravna?0'
slopja in naprave, tj. sopomenko za luko.
Docks
Mostovi 2005 Nekaj pomenskih razločkov iz luške terminologije
Danes, kot že vemo, je dock tudi sopomenka
za pier ali quay, na primer The ship hit the dock
with her bows (Ladja je s premcem zadela ob pomol).
Upoštevaje etimološki razvoj pa ugotovimo, da
seje pomen zožil.
Pomenska zožitev
■=>
Izraza quay in pier se razlikujeta po obliki in
funkciji. Quay je operativna obala, ki je grajena
vzporedno z obrežjem in rabi za natovarjanje
in iztovarjanje tovora.
quay pier
Pier pa je pomol, ki štrli v morje in ob katerem
lahko pristajajo ladje na obeh straneh. Rabi lah¬
ko bodisi samo za pristajanje ladij ali pa tudi za
izkrcanje in vkrcanje potnikov ter natovarjanje
m iztovarjanje tovora.
Pomen izrazov jetty, ivharf in mole je v raz¬
ličnih slovarjih različno definiran. Tudi raba
teh izrazov v splošnih ali strokovnih besedi¬
lih je nedosledna. Včasih je njihov pomen is¬
toveten s pomenom quay in drugič spet s po¬
lenom pier. Vemo pa, da gre pri quay in pier
za drugačno gradnjo in pogosto tudi za dru¬
gačno funkcijo. Če povzamemo le nekaj uve¬
ljavljenih slovarjev, vidimo, da sta oba, jet-
fy 'n ivharf, sopomenki za pier (De Kerchove
1^61); ivharf je sopomenka za quay in mole, ta
Pa za pier in jetty (OED 1994); jetty je sopo¬
menka za pier, vendar je njena funkcija hkra-
fi še varovanje pristanišča in preusmerjanje
v°dnih tokov; ivharf je sopomenka za quay in
P,er; mole je sopomenka za breakivater in pier
(VVebster 1996); včasih pomeni mole tudi si¬
drišče ali pristanišče (VVebster 1996: 1239). Jet-
ty je sopomenka za pier in quay, mole pa za
pier in je lahko tudi ločen od obale, kar bi po¬
menilo, da ima funkcijo valoloma (breakivater)
(Dear in Kemp 1992:111); ivharf je pomol, lu¬
ška obala; jetty je pomol, lukobran, valobran (Pre-
dojevič 1988).
Če strnemo: glede na navedene vire so vsi
razločki razen med pier in quay nezaneslji¬
vi. Drugače od teh virov pa se zdi prepričljiv
Bellov opis pojmov mole, jetty in pier (Bell
1963: 144). Bell pravi, da so moles »ogromni
valolomi« (huge breakvvaters), zidane grad¬
nje, ki varujejo ladje pred vplivom morja.
Znotraj teh so jetties in piers. Ti so si podobni,
oboji štrlijo iz obale in omogočajo pristajanje
ladij na obeh straneh. Vendar so jetties ploš¬
čadi na stebrih, piers pa zidane gradnje in na¬
vadno nekoliko ožji. Zlasti zanesljiv se nam
zdi njegov opis pojma mole, saj se ujema tudi
z definicijo (Dear in Kemp), ki dopušča loče-
ost od obale.
Izrazi cove (inlet), bay in gulfso v sopomen-
kem razmerju. Nanašajo se na zaliv različnih
elikosti. Ta se stopnjuje od najmanjšega (cove)
največjemu (gulf). Ločnica med njimi ni do-
ačneje opredeljena. Pojem cove je najpogosteje
efiniran z »a small bay«, izraz gulfpa se nana-
a na »an area ofivater larger than a bay«. V slo-
enščini nimamo ekvivalentnih hierarhičnih
jksemov. V praksi uporabljamo le enega - za-
iv. Imamo sicer še izraz draga, ki bi bil ustrez-
ica za cove (inlet), vendar se v praksi skoraj-
a ne uporablja. Preostane nam torej še opisni
•revedek velik zaliv ali majhen zaliv oziroma po-
lanjševalnica zalivček. Sicer pri poimenovanju
osameznih bolj znanih zalivov ni težav, ker
najo že ustaljene nazive, na primer the Gulfof
rieste, the Gulf of Venice, the Gulf ofMežico ali
ie Chesapeake Bay, the Bay of Biscay, the Bay of
'engal ... Glede na to, da slovenski zalivi, Pi-
anski, Portoroški, Strunjanski, Simonov in Ko-
rski zaliv, spadajo v Tržaški zaliv (the Gulf of
'rieste) in so njegove manjše enote, jih bomo
revajali z the Bay ofPiran, the Bay ofPortorož,
ie Bay of Strunjan, the Bay of San Simon in the
'ayofKoper.
Za pomorstvo dokaj nenavaden se zdi izraz
oad oziroma roadstead s pomenom sidrišče.
'a vendar samo na videz, kajti, kot je najbrž
Dušan Fabe Mostovi XXXIX, št. i, 2005, 69-72
znano, je samostalnik road nastal iz glagola
ride - ride on the horseback (jahati konja), kar so
metaforično povezovali tudi z ride on the wa-
ves (jahati na valovih) in ride at anchor (biti zasi¬
dran ali na sidrišču). Domnevamo lahko, da je
pomen sidrišče nastal takole: road + stead (kraj,
prostor) = roadstead (pot + prostor = sidrišče), se
pravi prostor na poti, kjer se ladja ustavi in za¬
sidra. Pozneje pa se je začela uporabljati tudi
skrajšana oblika road z istim pomenom.
Road oziroma roadstead moramo razliko¬
vati od običajnega izraza anchorage, ki za¬
jema širše semantično polje. Namreč ancho¬
rage označuje katerokoli sidrišče bodisi pred
pristaniščem ali v njem, road (roadstead) pa se
nanaša le na odprto sidrišče pred pristaniš¬
čem, ki je slabše zavarovano od tistega zno¬
traj pristanišča. Navadno je le delno zavaro¬
vano z naravno obliko zaliva ali pa s kakšno
plitvino v bližini.
Literatura
Bell, C. 1963. Seafaring in English. Oslo: Gyldendal
Norsk Forlag in association with the BBC.
Dear, I., in Kemp, P. 1992. An A-Z of Sailing
Terms. Oxford: OUP.
Kerchove, R. de. 1961. International Maritimc
Dictionary. Second Edition. New York: D.
Van Nostrand Company, Inc.
Oxford University Press. 1994. The Oxford En¬
glish Dictionary. Second Edition on Compad
Disc. Version 1.14. [OED]
Predojevič, L. 1988. Englesko-hrvatski ili srp-
ski pomorski poslovni rječnik. Opatija: Otokar
Keršovani.
Webster's Encyclopedic Unabridged Dictionary oj
the English Language, 1996. Updated Edition,
New York: Gramercy Books, a division of
Random House Value Publishing. [VVebster]
72